018-091/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Vidi Kostanjevec, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Strokovne podlage za pripravo Smernic glede ukrepov za zmanjševanje obremenitev s hrupom, ki ga povzroča cestni in železniški promet" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ZVD, Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 4. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, razvidna iz Odločitve o oddaji javnega naročila z dne 25. 1. 2013.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 432,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 30.7.2012 pod št. objave NMV1874/2012.

Naročnik je 13. 9. 2012 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo "Strokovne podlage za pripravo Smernic glede ukrepov za zmanjševanje obremenitev s hrupom, ki ga povzroča cestni in železniški promet" oddal ponudniku JV DRI, upravljanje investicij, d.o.o., Ulica talcev 24, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve še izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.

Na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 22. 10. 2012 je Državna revizijska komisija z odločitvijo št. 018-383/2012-3 z dne 27. 11. 2012 naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila. Državna revizijska komisija je ob upoštevanju dokumentacije v spisu ugotovila, da iz nje ni mogoče zaključiti, da prispevka, ki ju je vlagatelj navedel kot dokaz za izpolnjevanje kadrovske sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ne ustrezata naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije o tem, da mora prispevek obravnavati "ukrepe varstva pred hrupom". Državna revizijska komisija je naročniku naložila, da mora v primeru, če bo nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, ponovno preučiti vsebino obeh prispevkov, ki ju je vlagatelj v svoji ponudbi navedel kot dokazilo o izpolnjevanju kadrovskega pogoja, in svoje zaključke jasno obrazložiti in dokumentirati vsa opravljena preverjanja, na podlagi katerih je tak zaključek sprejel, in sicer na način, da jih bo mogoče ob morebitnem sporu objektivno preveriti.

Naročnik je 25. 1. 2013 sprejel novo Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je predmetno javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku. Iz obrazložitve odločitve je razvidna naročnikova ugotovitev, da so vsi trije ponudniki oddali popolne ponudbe, ter da je pri ocenjevanju na podlagi meril iz razpisne dokumentacije najvišje število točk dosegla ponudba izbranega ponudnika. Vlagateljeva ponudba je pri ocenjevanju zasedla drugo mesto.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 22. 2. 2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da naročnik kljub napotkom Državne revizijske komisije vlagateljevega prispevka "Partial Noise Doses " A Pointer Of Noise Exposure Assesment" sploh ni obravnaval in upošteval pri vrednotenju njegove ponudbe, čeprav bi mu na podlagi tega prispevka moral priznati 10 dodatnih točk in s tem oddajo javnega naročila. Vlagatelj dalje ugotavlja, da naročnik glede na postavljena merila ni ustrezno upošteval niti prispevek "Effective noise control through identification and ranking of incoherent noise sources", čeprav je bil prispevek objavljen v NCEJ, nato pa še predstavljen na petem mednarodnem kongresu AAAA v Petrčanah pri Zadru leta 2012. Vlagatelj kot nejasno izpostavlja naročnikovo stališče, izraženo v odločitvi o oddaji naročila, da je sodelovanje na strokovnih konferencah prav tako ustrezen pokazatelj kot objava člankov v znanstvenih revijah, saj je naročnik pred tem zagovarjal stališče, da se reference, objavljene v znanstvenih revijah, ne upoštevajo, ker ne gre za prispevke, predstavljene na konferencah. Vlagatelj meni, da je naročnik s takim ravnanjem ustvaril nedopustno zmedo glede referenc, ki bi lahko privedla do neprimerljivosti ponudb za predmetno javno naročilo. Dodatno zmedo po mnenju vlagatelja povzroča še naročnikovo priznanje nekaterih referenc ostalih dveh ponudnikov, ki sploh niso bile predstavljene na konferencah, temveč na delavnicah, posvetih in podobno. Vlagatelj v zvezi s tem navaja, da obstaja občutna razlika med konferencami in ostalimi naštetimi izobraževanji ter da je splošno znano tudi, da so prispevki na delavnicah, posvetih, strokovnih izobraževanjih na bistveno nižjem nivoju in nižje vrednoteni kot prispevki na konferencah. Vlagatelj v nadaljevanju še navaja, da ga zanima, od kod so razvidni prispevki drugih dveh ponudnikov, ki sta jih predložila za ocenjevanje po merilu "projekti na področju varstva pred hrupom, pri katerih je ponudnik s strokovnimi ustanovami ali strokovnjaki drugih držav sodeloval pri mednarodnih projektih ali sodeluje od leta 2007 dalje". Vlagatelj je priglasil stroške postopka pravnega varstva v višini plačane takse.

Naročnik je 13. 3. 2013 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik navaja, da vlagateljevega prispevka "Partial Noise Doses " A Pointer Of Noise Exposure Assesment" ni upošteval pri vrednotenju ponudbe z upoštevanjem meril za izbiro najugodnejšega ponudnika, saj ta prispevek ni naveden med dokazili o referencah ponudnika, ki se vrednotijo na podlagi meril, ampak le med dokazili za priznanje kadrovske sposobnosti. Naročnik tudi zavrača vlagateljeve očitke o nejasno postavljenem merilu in navaja, da je bilo merilo postavljeno na jasen, natančen in nedvoumen način. Naročnik dalje navaja, da je v odločitvi o oddaji naročila razložil, da je merilo glede števila prispevkov ponudnika uporabil zato, da bi javno naročilo oddal izvajalcu, ki rezultate svojega dela na področju vsebine javnega razpisa občasno predstavi tudi strokovni javnosti. S tem namenom je po mnenju naročnika sodelovanje na strokovnih konferencah prav tako ustrezen pokazatelj kot objava v strokovnih revijah, vlagatelj pa je to razlago napačno uporabil za podkrepitev upravičenosti svojega zahteva, da bi moral pri ocenjevanju ponudb upoštevati tudi članek vlagatelja, ki je bil objavljen v strokovni reviji. Naročnik še dodaja, da je z uporabo spornega merila naročnik v razpisni dokumentaciji jasno pokazal, da izvajalca naročila ne bo izbiral na podlagi točk, pridobljenih pri objavah v znanstvenih publikacijah, saj bi bilo to po mnenju naročnika nesorazmerno s predmetom javnega naročila. Naročnik dalje navaja, da je pri vseh ponudnikih na enak način upošteval reference za izpolnjevanje merila in upošteval, da merilo glede števila prispevkov ponudnika izpolnjujejo prispevki na konferencah in tudi drugih prireditvah ali dogodkih, ki v svojem naslovu sicer nimajo naziva konferenca, a je iz programa prireditve razvidno, da gre za prireditev z značajem strokovne konference in vsebinskega vidika, kjer so bili prispevki predstavljeni javnosti v živo z možnostjo takojšnjega odziva javnosti v obliki razprave na dogodku. Naročnik razloži, da njegove izkušnje in praksa kažejo, da se prispevki na delavnicah, posvetih ali strokovnih izobraževanje lahko štejejo za enakovredne prispevkom na konferencah in da naziv dogodka ali prireditve sam po sebi ne odraža ravni strokovnosti obravnave vsebin na posameznem dogodku. Raven strokovnosti in zahtevnosti obravnave vsebin je po mnenju naročnika odvisna od predavateljev in organizatorjev razprav na dogodkih. Naročnik se glede upoštevanja izpolnjevanja pogojev in meril sklicuje tudi na stališče Državne revizijske komisije, v skladu s katerim je treba v primeru, če je pogoj zapisan tako, da dopušča več razlag, od katerih so ene strožje, druge pa milejše, v razmerju do ponudnika uporabiti razlago, ki gre v korist ponudnika. Nasprotno pa naročnik meri, da bi upoštevanje reference vlagatelja, ki je bil do zaključka objave razpisa objavljen v strokovni reviji, ne pa tudi predstavljen na dogodku z značajem strokovne konference, pri oceni prijav pomenilo neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj bi s tem naročnik vsebino merila raztegnil nelogično široko in zunaj razumne razlage merila, kot je razvidna iz besedila merila.

Naročnik je z vlogo št. 430-13/2012 z dne 19. 3. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 22. 3. 2013 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo in jih v celoti zavrnil kot neutemeljene. Vlagatelj navaja, da je naročnik šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, prvič razložil, da je kot merilo upošteval tudi prispevke na drugih prireditvah ali dogodkih, kontradiktorno temu pa ni upošteval bistveno višje rangiranih originalnih prispevkov, objavljenih v strokovnih in znanstvenih publikacijah. Vlagatelj kot sporno izpostavlja še dejstvo, da preverjanja referenc ni izvedla komisija, temveč en sam predstavnik, zaradi česar se vlagatelju poraja dvom, ali je bi predstavnik naročnika sploh možen oceniti dejanski kvantitativni in kvalitativni prispevek ponudnika v mednarodnih projektih.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med strankama spor o tem, ali je naročnik pravilno vrednotil vlagateljevo ponudbo glede na razpisano merilo "število prispevkov ponudnika o ukrepih za zmanjševanje obremenitev s hrupom v okolju na konferencah v Sloveniji ali tujini od leta 2007 dalje" in ali je to merilo na enak način upošteval tudi pri vrednotenju ostalih ponudb.

Čeprav vlagatelj kot spornega izpostavlja tudi postopek preverjanja referenc, ker naj bi reference preveril le en predstavnik naročnika in ne imenovana komisija, Državna revizijska komisija teh očitkov ni obravnavala, saj jih vlagatelj ni pravočasno uveljavljal. Vlagatelj je te očitke prvič izpostavil šele v vlogi, v kateri se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo (vloga z dne 22. 3. 2013), kar je glede na določbo petega odstavka 29. člena ZPVPJN prepozno. V omenjeni vlogi namreč vlagatelj ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Kot je razvidno iz dokumentacije, se je vlagatelj s postopkom ocenjevanja seznanil ob prejemu odločitve o oddaji naročila z dne 25. 1. 2013 (v kateri je bil postopek ocenjevanja razložen), zato bi moral očitke v zvezi s tem navajati že v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v II. poglavju (Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe) razpisne dokumentacije določil, da bo najugodnejšo ponudbo izbral na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo naslednjih meril:
- "najnižja ponudbena cena" (max. 40 točk),
- "število prispevkov ponudnika o ukrepih za zmanjševanje obremenitev s hrupom v okolju na konferencah v Sloveniji ali tujini od leta 2007 dalje" (max. 30 točk),
- "število projektov na področju varstva pred hrupom, pri katerih je ponudnik s strokovnimi ustanovami ali strokovnjaki drugih držav pri mednarodnih projektih sodeloval ali sodeluje od leta 2007 dalje" (max. 30 točk) (v nadaljevanju so natančno opisana pravila za ocenjevanje ponudbe na podlagi vsakega posameznega merila).
Za namen ocenjevanja ponudbe po navedenih merilih po morali ponudniki v ponudbi predložiti izpolnjeno tabelo "3. Reference (skladno z zahtevami za merilo)" v Prilogi 2 (Prijava).

V III. Poglavju razpisne dokumentacije (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti) je naročnik določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki izpolnjujejo tam navedene pogoje, med katerimi je bil zapisan tudi kadrovski pogoj: "8. Ponudnik mora izkazati, da bo pri izvedbi naloge sodelovala najmanj ena oseba z univerzitetno izobrazbo tehnične ali naravoslovne smeri, ki je pri ponudniku zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali ima s ponudnikom sklenjeno podjemno ali drugo ustrezno pogodbo, in ki je
- od leta 2007 kot avtor ali soavtor s prispevkom o ukrepih varstva pred hrupom sodelovala na najmanj eni strokovni konferenci, ["]"
V skladu s pravili razpisne dokumentacije je ponudnik izpolnjevanje citiranega kadrovskega pogoja izkazal z izpolnitvijo tabele "2. Kadri" v Prilogi 2 (Prijava).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej navaja, da naročnik, kljub napotkom Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-383/2012-2 z dne 27. 11. 2012, pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb njegovega prispevka oziroma reference "Partial Noise Doses " A Pointer Of Noise Exposure Assesment" sploh ni upošteval, čeprav bi mu moral na podlagi tega prispevka priznati 10 dodatnih točk.

Kot je razvidno iz naročnikovih navedb, pritrjuje vlagatelju, da zadevnega prispevka ni upošteval pri ocenjevanju njegove ponudbe po razpisanih merilih. Vendar naročnik pojasnjuje, da tega ni bil dolžan storiti, saj je vlagatelj ta prispevek navedel kot dokazilo za izpolnjevanje kadrovskega pogoja in ne kot dokazilo o referencah vlagatelja, ki se vrednotijo na podlagi meril.

Po pregledu vlagateljeve ponudbe Državna revizijska komisija pritrjuje naročnikovim navedbam, da je vlagatelj prispevek "Partial Noise Doses " A Pointer Of Noise Exposure Assesment" (naslov konference 1st EAA " EuroRegio 2010 Congress on sound and vibration, leto 2010) navedel kot dokaz za izpolnjevanje kadrovskega pogoja iz točke 8 v III. poglavju razpisne dokumentacije. Vlagatelj je omenjeni prispevek v ponudbi navedel le v tabeli "2. Kadri" Priloge 2. Ker vlagatelj tega prispevka v tabeli "3. Reference (skladno z zahtevami za merilo)" v Prilogi 2, na podlagi katere je naročnik ocenjeval ponudbe po postavljenih merilih, ni navedel, se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da tega prispevka pri ocenjevanju po merilih ni bil upravičen upoštevati. Gre pa iz naročnikove odločitve o oddaji naročila razbrati, da je naročnik pri ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe preučil vsebino obravnavanega prispevka pri preverjanju izpolnjevanja kadrovskih pogojev in tako upošteval napotke Državne revizijske komisije, ki so se (kot pravilno izpostavlja naročnik) nanašali na preverjanje izpolnjevanja kadrovskega pogoja in ne na razvrstitev ponudbe glede na merila. Očitno je naročnik vlagateljev prispevek štel za ustrezen, saj mu je priznal kadrovsko sposobnost in njegovo ponudbo v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) označil za popolno. Zato gre vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

Naslednje vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, je, ali bi moral naročnik, glede na besedilo merila "število prispevkov ponudnika o ukrepih za zmanjševanje obremenitev s hrupom v okolju na konferencah v Sloveniji ali tujini od leta 2007 dalje",vlagatelju pri tem merilu dodeliti točke za prispevek "Effective noise control through identification and ranking of incoherent noise sources".

Najprej velja ugotoviti, da med strankama ni sporno, da je vlagatelj kot dokazilo za izpolnjevanje merila "število prispevkov ponudnika o ukrepih za zmanjševanje obremenitev s hrupom v okolju na konferencah v Sloveniji ali tujini od leta 2007 dalje" navedel prispevek "Effective noise control through identification and ranking of incoherent noise sources", ki je bil leta 2010 (marec " april) objavljen v publikaciji Noise control engineering journal. Iz korespondence med vlagateljem in naročnikom je razvidno tudi, da zadevni prispevek do roka za oddajo ponudb, tj. do 9. 8. 2012 (ki je ključni za presojo izpolnjevanja zahtev iz razpisne dokumentacije), ni bil predstavljen na konferenci. To je razvidno iz obrazložitve referenc, ki jo je vlagatelj naročniku poslal preko elektronske pošte (elektronska pošta z dne 31. 8. 2012, 10:01), in v kateri je zapisal: " ["] Objava člankov na konferencah, je glede na objave v visokorangiranih strokovnih revijah sekundarnega pomena, zato v razpisni dokumentaciji niti nismo posebej omenjali, da bodo izvlečki iz tega članka predstavljeni tudi na letošnji mednarodni konferenci AAAA v Zadru pod naslovom. Predstavitev članka bo dne 14. 9. 2012. ["]". Med strankama tudi ni sporno, da naročnik tega vlagateljevega prispevka ni upošteval pri točkovanju, ker ni bil predstavljen na konferenci.

Vlagatelj pa (nasprotno od naročnika) zatrjuje, da bi moral naročnik ta prispevek upoštevati že zato, ker je objava člankov v znanstvenih revijah (vsaj) tako ustrezen pokazatelj reference kot sodelovanje na strokovnih konferencah.

Čeprav se Državna revizijska komisija načeloma strinja z vlagateljevimi navedbami, da glede na strokovnost objavljenih prispevkov v mednarodnih strokovnih revijah ni najti razlogov za dajanje prednosti prispevkom, ki so bili predstavljeni na konferencah, v primerjavi s prispevki, objavljenimi v strokovnih revijah, pa je treba v konkretnem primeru ugotoviti, da iz določb razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je naročnik kot relevantne upošteval le tiste prispevke, ki so bili predstavljeni na konferencah. Navedeno pomeni, da ponudnik na podlagi prispevkov (tudi če so bili objavljeni v strokovnih revijah), ki niso bili predstavljeni na konferencah, ni mogel dobiti točk po merilu "število prispevkov ponudnika o ukrepih za zmanjševanje obremenitev s hrupom v okolju na konferencah v Sloveniji ali tujini od leta 2007 dalje". Zato naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko vlagatelju za prispevek "Effective noise control through identification and ranking of incoherent noise sources" ni dodelil točk po citiranem merilu.

Ker vlagatelj, skladno z določili četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom, bi moral revizijski zahtevek, v katerem bi zatrjeval morebitno spornost tega merila, vložiti že pred potekom navedenega roka. S postavljenim merilom je bil vlagatelj seznanjen vsaj že s trenutkom objave predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil (št. objave na Portalu NMV1874/2012 z dne 30. 7. 2012) oziroma s prevzemom in pregledom razpisne dokumentacije, v kateri je bilo merilo opisano, vsekakor pa pred potekom roka za oddajo ponudb. Ker vlagatelj tega ni storil, s tem povezanih revizijskih navedb v sedanji fazi postopka oddaje javnega naročila ni več upravičen navajati. Državna revizijska komisija je tako (ob upoštevanju vlagateljevih navedb) lahko preverila le še, ali je naročnik postavljeno merilo tudi pri ostalih ponudnikih uporabil na način, kot ga je opisal v razpisni dokumentaciji.

ZJN-2 v petem odstavku 48. člena naročniku nalaga, da mora pri ocenjevanju ponudb uporabiti merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, na način, kot so bila opisana in vrednotena, ob tem pa mora v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik ostalima dvema ponudnikoma priznal nekatere reference, ki sploh niso bile predstavljene na konferencah, čemur naročnik ne nasprotuje. Vendar naročnik pojasnjuje, da je upošteval, da to merilo izpolnjujejo tudi prispevki, ki so bili objavljeni na drugih prireditvah ali dogodkih, pri katerih je iz programa prireditve razvidno, da gre za prireditev z značajem strokovne konference.
Glede na že ugotovljeno, da iz določb razpisne dokumentacije jasno izhaja, da bo naročnik kot relevantne upošteval le tiste prispevke, ki so bili predstavljeni na konferencah v Sloveniji ali tujini, Državna revizijska komisija ne more sprejeti argumentov naročnika, da mu tako postavljena zahteva daje podlago tudi za upoštevanje prispevkov, ki so bili predstavljeni na drugih prireditvah ali dogodkih, ki v svojem naslovu nimajo naziva "konferenca", a je iz programa prireditve razvidno, da gre za prireditev z značajem strokovne konference. Takšne razlage pojma "konferenca" v razpisni dokumentaciji ni najti. Tudi, če bi se bilo mogoče strinjati z naročnikom, da izkušnje in praksa kažejo, da se prispevki na delavnicah, posvetih ali strokovnih izobraževanjih lahko štejejo za enakovredne prispevkom na konferencah, in da naziv dogodka ali prireditve samo po sebi ne odraža ravni strokovnosti obravnave vsebin na posameznem dogodku, ampak je ta odvisna od predavateljev in organizatorjev razprav, razpisna dokumentacija tako širokega tolmačenja pojma konference ne ponuja niti ne dopušča. Naročnik je v okviru sporne zahteve kot dokaz zahteval, da gre za prispevek "["] na konferencah v Sloveniji ali tujini ["]" in ne "["] na prireditvah, ki imajo značaj strokovne konference ["]", kot to zatrjuje naročnik. Takšno razlago sporne zahteve je naročnik ponudil šele v postopku pravnega varstva, ko je na spornost njegovega ravnanja pri ocenjevanju drugih ponudb opozoril vlagatelj, medtem ko je v razpisni dokumentaciji jasno zapisal, da morajo biti prispevki predstavljeni na konferencah. Ker je potrebno v fazi po predložitvi ponudb popolnost teh preverjati glede na zahteve razpisne dokumentacije, je sklicevanje naročnika na dejstvo, da se lahko prispevki na drugih prireditvah štejejo za enakovredne prispevkom na konferencah, neutemeljeno. V posledici navedenega in ob upoštevanju, da naročnik sam priznava, da je pri izbranem ponudniku upošteval tudi reference, ki niso bile predstavljene na konferencah, ampak na drugih prireditvah (kot npr. na posvetu, strokovnemu izobraževanju), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri ocenjevanju ponudb spornega merila ni uporabil na način, kot je bilo opisano v razpisni dokumentaciji, s čimer je kršil peti odstavek 48. člena ZJN-2.
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila Odločitev o oddaji naročila z dne 25. 1. 2013, ki je bila sprejeta na podlagi ugotovljenega naročnikovega nezakonitega ocenjevanja ponudb.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Naročnik bo moral v ponovljenem delu postopka, ki je bil razveljavljen, ponovno oceniti prispele ponudbe, pri tem pa upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa. Naročnik bo moral uporabiti merila iz razpisne dokumentacije na način, kot so bila tam opisana in vrednotena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, v višini 432,00 EUR za plačano takso.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), pri čemer mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (peti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potrebne stroške priznala strošek takse v višini 432,00 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 29. 4. 2013


Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- ZVD, Zavod za varstvo pri delu d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana
- JV DRI, upravljanje investicij, d.o.o., Ulica talcev 24, Maribor
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv " tu

Natisni stran