018-130/2013 Simbio, družba za ravnanje z odpadki d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dobava avto delov", v sklopih A, B, D in F in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Alpro d.o.o., Ul. Milke Kerinove 2, 3000 Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Simbio, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Teharska cesta 49, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 30. 4. 2013

odločila:

Zahtevku za revizijo z dne 18. 3. 2013 se deloma ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopih A in F, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za dobavo avto delov" z dne 4. 3. 2013. V preostalem delu se zahtevek zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 14. 1. 2013 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi "Dobava avto delov". Javno naročilo je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18. 1. 2013, pod št. objave JN 611/2013.

Naročnik je dne 4. 3. 2013 izdal dokument "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za dobavo avto delov" (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri), iz katerega med drugim izhaja, da se v sklopih A, B in F naročilo odda ponudniku Tractus d.o.o., Maribor, v sklopu D ponudniku Avto Celje d.o.o., Celje, pri čemer se ponudnika Avto Celje d.o.o. iz sklopa B izloči, ker se ni izjasnil o naročnikovem dvomu o možnosti izpolnitve naročila za ta sklop.

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 6. 3. 2013, dne 14. 3. 2013 je oddal zahtevek za vpogled v ponudbe konkurentov, dne 18. 3. 2013 pa je vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita kršitve določb postopka naročila in kršitve materialnih določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelju naj ne bi bil omogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo, napačen naj bi bil pravni pouk na obvestilu o izbiri, poraja se tudi dvom o pravilnosti postopka oddaje naročila, saj naj bi na dan odpiranja ponudb ponudba Avto Celje d.o.o. znašala 18.993,52 EUR, v obvestilu o izboru pa je navedena za 46,60 EUR višja cena. Nadalje vlagatelj opozarja, da bi morale biti v sklopih A, B, D in F izbrane ponudbe preverjene v smislu 49. člena ZJN-2 (neobičajno nizka ponudba), saj naj bi ponudniki navajali cene generikov in ne originalnih nadomestnih delov, kot je bilo to zahtevano. Ponudniku Avto Celje d.o.o. očita neresnost namer glede na to, da je bil v sklopu B izločen zaradi neobičajno nizka ponudbe, v sklopu E pa je ponudil 4-krat višjo ceno kot katerikoli drugi ponudnik. Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve v sklopih A, B, D in F, odpravo navedenih kršitev ter sprejem sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila za navedene sklope.

Naročnik je z dopisom z dne 18. 3. 2013 vlagatelja obvestil o možnosti vpogleda v ponudbeno dokumentacijo; naročnik je vpogled organiziral 21. 4. 2013 in potek vpogleda dokumentiral z zapisnikom št. 12/JN-2012/B z dne 21. 4. 2013.

Na zahtevek za revizijo se je odzval ponudnik Avto Celje d.o.o. z dopisom z dne 27. 3. 2013. Na vlagateljeve očitke o neresnosti namer odgovarja in pojasnjuje, da so ponudbo za sklop D pripravili na osnovi kataloških številk iz razpisa in glede na predhodno dobro sodelovanje z naročnikom ponudili res konkurenčno ponudbo z minimalnim zaslužkom. Glede 4-krat višje cene za sklop E ponudnik Avto Celje d.o.o. pojasnjuje, da je prišlo do tipkarske napake, možnost popravka pa jim je bila kasneje zavrnjena.

Naročnik je dne 10. 4. 2013 pod št. 12/JN-2012/B izdal sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Glede očitkov o neobičajno nizki ponudbi meni, da cene izbranega ponudnika za posamezen sklop niso neobičajno nizke in v zvezi s tem ne obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, saj so z obema izbranima ponudnikoma v preteklosti že sodelovali brez težav. Za preverjanje neobičajno nizke cene tako ni bil podan ne dvom o možnosti izpolnitve naročila ne zakonski kriterij iz 49. člena ZJN-2. Naročnik neutemeljenost zahtevka razlaga tudi s tem, da je bilo že v razpisni dokumentaciji zahtevano, da ponudniki podpišejo izjavo, s katero zagotavljajo, da za avto dele, ki so v OBR. 4.1. navedeni kot originali, tudi v ponudbi navedejo cene za originalne rezervne dele. Izbrani ponudnik mora ob podpisu pogodbe predložiti tudi bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Naročnik se ne strinja z navedbami vlagatelja glede vpogleda v ponudbeno dokumentacijo " vpogled je bil omogočen dne 21. 4. 2013, kar je v okviru 25 dnevnega roka od prejema zahtevka, pri čemer v zahtevku niso bile očitane nikakršne kršitve.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 4. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 4. 2013 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri tem, da mu ni bil omogočen pravočasen vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov in na podlagi tega utemeljuje navedbo novih dejstev in dokazov, ki da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj opozarja na to, da je izbrani ponudnik Tractus d.o.o. v ponudbi za sklop A in F v tabelo dopisal kataloške številke generičnih rezervnih delov ter vnesel cene teh artiklov, kljub temu, da je naročnik izrecno zahteval, da se za rezervne dele, ki so navedeni kot originali, tudi v ponudbi navede cene za originalne dele. Dokaz za to naj bi bil tudi molk izbranega ponudnika, ki se ni odzval na navedbe iz revizijskega zahtevka. Vlagatelj še navaja, da si drugi ponudniki sicer niso dovolili navedbe generičnih rezervnih delov, da pa je ob identičnih cenah jasno, da gre za take dele. Vlagatelj očita naročniku tudi to, da je k izjasnitvi pozval samo dva od štirih preostalih ponudnikov. Navsezadnje vlagatelj izraža tudi nestrinjanje z navedbami glede naročnikovega preteklega sodelovanja z izbranima ponudnikoma; ponudnik Tractus d.o.o. naj bi se začel prijavljati šele v drugi polovici leta 2012, predhodno pa v okviru javnih naročil naj ne bi sodeloval z naročnikom.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik, kot to izhaja iz obvestila o izbiri in 18. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila preverjal zgolj popolnost najugodnejših ponudb po posameznih sklopih, to je ponudb izbranih ponudnikov (Tractus d.o.o. za sklope A, B in F ter Avto Celje d.o.o. za sklop D).

V zahtevku za revizijo vlagatelj opozarja, da je naročnik kršil določilo 49. člena ZJN-2 in bi moral izbrane ponudnike pozvati k pisni utemeljitvi elementov, saj so po mnenju vlagatelja ponudbe izbranih ponudnikov neobičajno nizke.

Neobičajno nizka ponudba je v ZJN-2 urejena v 49. členu. Ta daje naročniku možnost zavrniti ponudbo, za katero oceni, da je neobičajno nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Zakon v teh primerih od naročnika zahteva, da pred zavrnitvijo takšne ponudbe od ponudnika pisno zahteva podrobne podatke o elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb, ter od ponudnika zahteva, da jih vrednostno utemelji. V primeru, da ob posvetovanju s ponudnikom in ob upoštevanju pridobljenih dokazil naročnik še vedno ocenjuje ponudbo za neobičajno nizko, lahko to izloči. ZJN-2 pod določenimi pogoji predvideva tudi za naročnika obligatoren postopek preverjanja ponudbe, ne glede na njegov dvom o možnosti izvedbe naročila: naročnik mora preveriti, ali je ponudba neobičajno nizka, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe in je vrednost neke ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb ter za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe.

Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je "neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila glede na blago, gradnje ali storitve" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika (podrobnih podatkov o elementih ponudbe) prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ponudbi utemeljen.

Naročnik je skladno z 49. členom iz sklopa B izločil ponudbo ponudnika Avto Celje d.o.o., saj se ponudnik kljub naročnikovemu pisnemu pozivu ni izjasnil o naročnikovem dvomu o možnosti izpolnitve naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe iz prvega odstavka 49. člena ZJN-2 pri ostalih treh spornih sklopih (A, D in F) niso bili podani.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da bi morali biti obe bolje uvrščeni ponudbi za sklop F glede na polno ceno sklopa 954,97 EUR avtomatično izločeni, pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da 49. člen ZJN-2 ne predvideva avtomatične izločitve najnižje ponudbe (ali v tem primeru kar dveh najugodnejših ponudb), ampak le obligatorno preverjanje najnižje ponudbe, če so za to podani zakonsko določeni pogoji (naročnik prejme vsaj štiri pravočasne ponudbe in je vrednost posamezne ponudbe za več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb ter za več kot 20 % nižja od naslednje uvrščene ponudbe). Dodati je še potrebno, da se za izračun povprečij in odmikov v smislu tega člena ne uporablja polna vrednost sklopa po izračunu določenega ponudnika (brez upoštevanih rabatov), temveč vrednosti konkretnih ponudb, ki so bile oddane.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018- 238/2011, 018-422/2011, 018-111/2013 itd.) že večkrat zapisala, da je odločitev o tem, ali bo pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet naročnikove avtonomne presoje " seveda le tedaj, kadar niso izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje. Prav tako je kot naročnikovo avtonomno odločitev šteti tudi presojo, ali je ponudnik, v zvezi s ponudbo katerega se je pri naročniku sicer pojavil dvom glede neobičajno nizke ponudbe, tekom inter partes postopka pojasnjevanja ponudbe ta dvom ovrgel ali ne in tako tudi s tem povezano končno presojo naročnika, ali bo takšno ponudbo zavrnil kot neobičajno nizko ali ne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega dela spisovne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila ne izhaja naročnikova odločitev o tem, da so ponudbe izbranih ponudnikov neobičajno nizke in da jih želi kot takšne izločiti. Ocena o tem, da posamezne ponudbe izbranih ponudnikov niso neobičajno nizke, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje in takšnih odločitev Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti. Vlagateljeve revizijske navedbe o tem, da bi moral naročnik ponudbe izbranih ponudnikov obravnavati kot neobičajne nizke ponudbe po 49. členu ZJN-2 in jih kot takšne tudi izločiti, je upoštevajoč navedene argumente zato treba zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj se v Odgovoru na sklep o zavrnitvi z dne 15. 4. 2013 nadalje opredeljuje do naročnikovih argumentov v zvezi z neobičajno nizko ceno, pri čemer navaja, da je bil šele na vpogledu dne 21. 3. 2013 seznanjen z novimi dejstvi in dokazi, ki jih prej brez svoje krivde ni mogel navesti, in sicer, da je izbrani ponudnik Tractus d.o.o. v svoji ponudbi za sklopa A in F v tabeli ponudbenega predračuna (OBR " 4.1) pripisal kataloške številke generičnih rezervnih delov. Po vlagateljevem prepričanju se tako cene v predračunu ne nanašajo na originalne, temveč na generične rezervne dele, kar je po njegovem mnenju tudi razlog za neobičajno nizko ceno.

V skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve naročnika o zahtevku za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. V zvezi s tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil 18. 3. 2013 (t.j. zadnji dan njegovega roka za vložitev zahtevka), vpogled v spis pa mu je bil omogočen šele 21. 3. 2013. Tako držijo vlagateljeve navedbe, da brez svoje krivde ni mogel navajati dejstev in dokazov v zvezi s podrobnostmi iz izbranih ponudb, zato je te navedbe treba vsebinsko obravnavati.

V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika Tractus d.o.o. in ugotovila, da je ta ponudnik v specifikaciji ponudbenega predračuna (OBR " 4.1) pri posameznih številkah v resnici pripisal dodatne kode, in sicer: v sklopu A so pri 25 od 42 postavk poleg kataloških kod zahtevanih rezervnih delov pripisane še dodatne kataloške številke, pri sklopu F pa je takšen pripis najti pri 3 od 5 postavk.

Kot izhaja iz 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, je naročnik postavil pogoj, da morajo ponudniki ponuditi blago po specifikaciji. Obrazec za ponudbeni predračun OBR " 4.1 je sestavljen tako, da ponudnik vpiše le manjkajoče podatke, in sicer ceno brez DDV/kom ter skupno ceno brez DDV za predvideno količino. Iz 12. točke omenjenih navodil izhaja, da variantne ponudbe ne bodo upoštevane, iz drugega odstavka 13. točke pa, da ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo ali potrebni zaradi odprave napak ponudnika. Iz razpisne dokumentacije izhaja naročnikova zahteva, da so za avto dele, ki so v OBR 4.1 navedeni kot originalni (in so navedeni z ustrezno kataloško številko), tudi v ponudbi cene za originalne dele (ponudniki so v zvezi s tem morali podpisati tudi izjavo o zahtevanih pogojih na OBR " 5.4).

Ob spredaj opisanem dejanskem stanju in tam navedenih pravnih podlagah je Državna revizijska komisija z vpogledom v internetne strani ponudnikov avto delov (npr. http://www.findpart.org, http://www.autopartoo.com) poskusila sama preveriti pomen v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika pripisanih kataloških številk za posamezne ponujene avto dele, pri čemer pa ni mogla z gotovostjo ugotoviti, ali gre v primeru teh pripisov za ponudbo originalnih ali generičnih delov (oz. drugače povedano, ali izbrani ponudnik ponuja takšno blago, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji ali ne).

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da v konkretni zadevi obstaja utemeljen dvom v primernost ponudbe izbranega ponudnika v sklopih A in F ter je zato zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in je, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopih A in F, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika za dobavo avto delov", št. 12/JN-2012/B z dne 4. 3. 2013. Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen in na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo naročnik v navedenih sklopih nadaljeval s postopkom oddaje javnega naročila, bo moral pred odločitvijo o izbiri najugodnejše ponudbe glede na to, da v obravnavani zadevi obstaja dvom v primernost ponudbe izbranega ponudnika (namreč, ali je izbrani ponudnik v svoji ponudbi s pripisom dodatnih kataloških številk ponudil tako blago, kot ga je zahteval naročnik), preveriti, ali so ponujeni avto deli skladni z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija obravnava preostale očitane kršitve, ki se nanašajo na sklopa B in D.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročnika opozarja na napačno navedbo pravnega pouka v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika. Skladno z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem (v konkretnem primeru vlagatelju). Vlagatelj je ne glede na to zahtevek za revizijo vložil pravočasno in ni izkazal, da bi v konkretnem primeru navedba napačnega pravnega pouka v odločitvi o zahtevku za revizijo kakorkoli vplivala na njegov pravni položaj v tem postopku.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je v zvezi z razliko v ceni med ponudbo za sklop D izbranega ponudnika Avto Celje d.o.o., ki je na dan odpiranja ponudb znašala 18.993,52 EUR, v obvestilu o izboru pa je navedena za 46,60 EUR višja cena, v ponudbi prišlo do očitne računske napake. ZJN-2 v četrtem odstavku 78. člena določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Iz ponudbe Avto Celje d.o.o. izhaja, da je ponudnik v predračunu OBR " 4.1 za sklop D pod postavko 50 ponudil 24 kom po 2,15 EUR, zmnožek v zadnji koloni (skupaj brez DDV) pa je napačen " 5,00 EUR. Naročnik je tako skladno z vnaprej danim soglasjem ponudnika (OBR " 5.10: soglasje k odpravi računskih napak) popravil to napako tako, da je kot pravilni zmnožek vpisal vrednost 51,80 EUR. Posledično se je za 46,80 EUR zvišala tudi celotna vrednost ponudbe za sklop D. S tem se količina (ki je bila podana vnaprej) in cena na enoto nista spremenili, zato Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke v tem delu zavrača kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija tudi ne more soglašati z vlagateljevimi očitki o neaktivnosti naročnika v zvezi s pozivanjem ostalih ponudnikov k izjasnitvi v predrevizijskem postopku. Iz spisovne dokumentacije namreč izhaja, da je naročnik k izjasnitvi pozval vse preostale ponudnike in ne le dveh, kot to navaja vlagatelj.

Vlagateljeve navedbe o dolgoročnosti sodelovanja izbranih ponudnikov z naročnikom so nejasne. Dejstvo je, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo svojo odločitev utemeljeval s tem, da je z izbranima ponudnikoma v preteklosti že posloval in da pri njunih izpolnitvah naročil ni imel nobenih težav, vlagatelj pa je temu oporekal, češ da je z naročnikom tudi že sam sodeloval, eden od ponudnikov pa je začel z naročnikom sodelovati šele lansko leto. Vlagateljeva navedba tako pravzaprav v ničemer ne nasprotuje naročniku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je zahtevek za revizijo zoper sklopa B in D utemeljen, zato je zahtevek v tem delu na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi sprejem sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila za sklope A, B, D in F, naročnik pa o tem zahtevku ni odločil. Tudi državna revizijska komisija o tem zahtevku ni posebej odločila, saj je ob danem dejanskem stanu ugotovila, da je vlagateljev predlog po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN za zadržanje postopka oddaje javnega naročila v konkretnem primeru brezpredmeten. Pri presoji, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, je namreč potrebno upoštevati, da je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila oz. da je bil zahtevek za revizijo vložen po prejemu obvestila o oddaji naročila. To pomeni, da bi lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, česar pa skladno s 17. členom ZPVPJN tako in tako ne sme storiti, saj vloženi zahtevek za revizijo (razen izjemoma) zadrži sklenitev pogodbe do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne.

Ker vlagatelj ni zahteval povračila stroškov, slednje tudi ni bil predmet odločanja Državne revizijske komisije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 30. 4. 2013

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Alpro d.o.o., Ul. Milke Kerinove 2, 3000 Celje
- Simbio, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Teharska cesta 49, Celje,
- Tractus d.o.o., Cesta k Tamu 21, 2000 Maribor
- Avto Celje d.o.o., Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran