018-103/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega "Dobava perutnine, perutninskih izdelkov in jajc" - sklop 1 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Pivka perutninarstvo d.d., Kal 1, Pivka, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.04.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 19.11.2012, pod št. objave JN 12476/2012.

Naročnik je dne 05.02.2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročilo, s katero je javno naročilo v sklopu 1 (Perutninsko meso in izdelki) oddal v izvedbo ponudniku Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva cesta 1, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitev je navedel, da je izbrani ponudnik (ob upoštevanju obeh meril za ocenitev ponudb) prejel večje število točk kot vlagatelj.

Vlagatelj je dne 11.02.2013 zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila izdal dne 14.02.2013. Vpogled v ponudbo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 19.02.2013, o čemer je sestavljen zapisnik.


Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 26.02.2013 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se odločitev naročnika v 1. sklopu razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik po merilu Embalaža izbranega ponudnika neupravičeno ocenil z 10 točkami. Če bi naročnik upošteval razpisno dokumentacijo bi moral ugotoviti, da izbrani ponudnik v okviru spornega merila ni priložil ustreznih dokumentov, zaradi česar ne bi smel prejeti nobene točke. Vlagatelj navaja, da je morala embalaža (da bi lahko ponudnik, ki jo je ponudil, prejel točke) vsebovati več kot 45 % recikliranih materialov, ustrezati pa je morala tudi materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili. Naročnik je v ta namen zahteval od ponudnikov, da morajo predložiti dokazilo, da embalaža izpolnjuje zahteve, izpolnjevanje postavljenih zahtev pa so morali ustrezno označiti tudi v Prilogi 11. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni enoznačno opredelil, kakšno embalažo morajo ponuditi ponudniki, je potrebno šteti, da so morali ponudniki predložiti podatke o vrsti embalaže, v kateri bodo ponujali posamezno vrsto blaga, prav tako so morali predložiti tudi podatke o procentu recikliranosti za vsako ponujeno embalažo ter dokazila, da embalaža ustreza materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili. Za nekatere izmed izdelkov naročnik embalaže sploh ni določil (postavke od št. 19 do vključno 23 in 33). Za ostale razpisane produkte je mogoče ugotoviti, da naročnik zanje ni predpisal embalaže (temveč je to prepustil naknadnemu dogovoru), da je na dveh različnih mestih razpisne dokumentacije (glej Prilogo št. 1 - Kakovostne zahteve) zanjo postavil različne zahteve in da nekaterih izdelkov ni mogoče dobavljati v recikliranem materialu. Ker ni mogoče enoznačno ugotoviti, v kakšni embalaži mora biti ponujeno blago, so morali ponudniki za vsako posamezno postavko blaga navesti, v kakšni embalaži ga ponujajo ter za vsako embalažo dokazati tudi, da vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov. Šele na podlagi tako pripravljene ponudbe bi jim bilo mogoče priznati točke. Če bi veljalo drugačno stališče, se točke ne bi dodeljevale na podlagi dejansko predloženih dokumentov, temveč na podlagi lastnih izjav ponudnikov. Izbrani ponudnik je za vse ponujene mesnine v Prilogo 11 a zapisal, da embalaža ustreza pogojem iz poglavja V. Naročnik mu je zato priznal vseh vnaprej predvidenih 10 točk. Vendar pa je naročnik zahteval tudi dokazila o tem, da embalaža ustreza njegovim zahtevam. S tem v zvezi je izbrani ponudnik predložil zgolj Izjavo o tipu embalaže in sadržaju recikliranih materiala, s strani družbe Bilokalnik - IPA d.d., v kateri je navedeno: "1.) svi naši proizvodi od valovitog kartona spadajo v ekološku grupu TIP 1" in "2.) embalažni papiri, koje koristimo u proizvodnji embalaže koju vam isporučujemo, sadrže cca. 94 % recikliranih materiala." Vlagatelj zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika ni navedeno, kakšna je relacija med družbo Bilokalnik - IPA d.d. in embalažo, v kateri izbrani ponudnik ponuja blago, ni navedeno, da valoviti karton izpolnjuje naročnikovo zahtevo po recikliranosti in na katero embalažo se izjava o 94 % recikliranosti nanaša ter ali gre za isto embalažo, v kateri dobavlja izbrani ponudnik. Izjava se nanaša le na valovit karton, iz tehničnih zahtev naročnika pa izhaja, da se bodo produkti dobavljali tudi v drugi embalaži. Družba Bilokalnik - IPA d.d. pa je, kot izhaja iz podatkov iz spletnih strani, zgolj proizvajalec kartonske embalaže. Iz ponudbe izbranega ponudnika torej ne izhaja, da bo vse produkte ponudil v embalaži tega proizvajalca, poleg tega mora dobavljati tudi stiroporno in plastično embalažo. Četudi vso kartonsko embalažo dobavlja pri tej družbi, predloženo dokazilo ne dokazuje, da lahko dobi vse točke po spornem merilu. Vlagatelj poudarja, da celo v primeru, če bi se Državna revizijska komisija postavila na stališče, da izbrani ponudnik ponujeno blago dobavlja v embalaži družbe Bilokalnik - IPA d.d., pa v ponudbi manjka podatek o tem, za katero embalažo gre - ali gre samo za valovit karton ali tudi za stiropor ali folijo. Slednja namreč ni iz recikliranega materiala. Nekaterih proizvodov pa sploh ni mogoče dobaviti v reciklirani embalaži - naročnik je namreč za produkt 17 določil, da mora biti pakiran v nepropustne umetne ovitke, za blago pod št. 8 in 12 pa je določil, da mora biti pakirano v stiroporne postavke, ovite s folijo. Seštevek vseh vrst blaga, za katerega ni določeno, da se dobavlja v kartonu ali samo v kartonu ali ni natančno določena vrsta embalaže, presega 50 % vseh artiklov, zaradi česar je nesprejemljivo, da je izbrani ponudnik prejel vse točke. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik izrecno zahteval, da mora reciklirani material ustrezati materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili, zahtevanega dokazila o tem, pa izbrani ponudnik ni predložil. Za razliko od izbranega ponudnika, zatrjuje vlagatelj, je sam predložil poleg izjave o recikliranosti kartona tudi izjavo, da je njihov dobavitelj Dunapack d.o.o. Prav tako je predložil izjavo, da kartonska embalaža, v kateri ponuja artikle, ustreza materialom in izdelkom za stik z živili ter izjavo o skladnosti za valoviti papir Dunapack d.o.o., v skladu z dejanskim stanjem pa je tudi označil, katera embalaža izpolnjuje kriterij merila. Vlagatelj na koncu še opozarja, da velja za dokumentacijo, ki se nanaša na merila, prepoved dopolnjevanja ponudb.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 08.03.2013, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Izbrani ponudnik navedbam nasprotuje in zatrjuje, da je v ravnal z naročnikovimi navodili in predložil vsa zahtevana dokazila. Dejstvo je, da je kot dobavitelja embalaže navedel družbo Bilokalnik - IPA d.d. V kolikor bi imel namen za živila, ki jih bo dobavljal naročniku, uporabljati embalažo drugega dobavitelja, bi to navedel v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik tudi navaja, da so morali ponudniki v Prilogi 11 a označiti, da embalaža ustreza, kar je tudi storil in za vseh 33 artiklov označil, da embalaža ustreza pogojem iz V. poglavja. Izbrani ponudnik še opozarja, da se sporno merilo nanaša le na sekundarno in/ali transportno embalažo.

Naročnik je s sklepom št. 430-93/2013-5, z dne 21.03.2013, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov. Naročnik navaja, da je v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102 s spremembami; v nadaljevanju: Uredba) določil, da se ponudba s proizvodi, ki so v sekundarni embalaži in/ali transportni embalaži, ki vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov, točkuje z dodatnimi točkami. Da mora embalaža istočasno ustrezati Pravilniku o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (Uradni list RS, št. 36/05 s spremembami; v nadaljevanju: Pravilnik) je zakonsko določeno dejstvo, kateremu mora ustrezati vsa embalaža, ki prihaja v stik z živili. Kot dokazilo, da bo ponudnik dobavljal artikle v embalaži, ki je ustrezna zahtevam iz Pravilnika, je naročnik upošteval podpis izjave v Prilogi 13, ostalih dokazil pa v zvezi s tem ni zahteval. Kot dokazilo, da sekundarna in/ali transportna embalaža vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov, je bilo v skladu z Uredbo zahtevano dokazilo o tem, da embalaža izpolnjuje zahteve glede procenta recikliranja. Oba ponudnika sta predložila ustrezna dokazila, zato sta v skladu z opisom merila pridobila ustrezno število točk. V konkretnem primeru je vlagatelj napačno razumel sporno merilo, ki se nanaša le na sekundarno in/ali transportno embalažo. Ne glede na navedbo primarnih pakiranj iz Priloge 11 a in ne glede na opredelitev embalaže v Prilogi št. 1 (Kakovostne zahteve), se torej merilo nanaša le na sekundarno in/ali transportno embalažo, ta pa v razpisni dokumentaciji ni opredeljena. Vlagateljeva trditev, da je potrebno v ponudbo za vsak ponujen artikel navesti tudi embalažo ne drži, poleg tega tudi vlagatelj teh podatkov ni predložil, pač pa je njegovo dokazilo vsebinsko primerljivo z dokazilom izbranega ponudnika. Oba ponudnika sta v Prilogi 11 a označila, katere artikle bosta dobavila v sekundarni in/ali transportni embalaži, ki vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov. Izbrani ponudnik je v Prilogi 11 a označil, da bo vse izdelke dobavil v sekundarni in/ali transportni embalaži, ki vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov, za kar je prejel 10 točk. Priložil je tudi izjavo svojega dobavitelja embalaže (Bilokalnik - IPA d.d.), ki je navedel, da so vsi materiali, iz katerih izdelujejo embalažo, iz 94 % recikliranih materialov. Naročnik zatrjuje, da je navedena izjava identična izjavi podjetja Dunapack d.o.o., ki jo je predložil vlagatelj. V nobeni ponudbi ni navedena relacija med izjavo dobavitelja in embalažo, je pa iz obeh izjav razvidno, da se nanašata na ponudnika (ena na izbranega ponudnika in druga na vlagatelja). Naročnik zatrjuje, da obe ponudbi ocenil po enakem principu in da vlagatelj ni pravočasno razjasnil odprtih vprašanj glede spornega merila.

Naročnik je z vlogo št. 430-93/2013-8, z dne 26.03.2013, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 27.03.2013, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj navaja, da med njim in naročnikom ostaja spor o tem, ali je izbrani ponudnik predložil vso zahtevano dokumentacijo, ki se nanaša na sporno merilo. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik po roku za oddajo ponudb ne more spremeniti svojih zahtev tako, da se namesto z zahtevanim dokazilom, da reciklirani material ustreza materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili, zadovolji z lastno izjavo ponudnika, ki ni niti konkretna, temveč se nanaša na izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Tudi v kolikor bi držala naročnikova ugotovitev, da je narobe razumel merilo, in da merilo velja le za sekundarno in/ali transportno embalažo, ostaja dejstvo, da tudi ta embalaža prihaja v stik z živili. Vlagatelj zatrjuje, da je merilo razumel na način kot je predstavljen v zahtevku za revizijo in to je tudi glavni razlog, da dvomi, da se vsa živila izbranega ponudnika nahajajo v reciklirani embalaži. Vlagatelj še zatrjuje, da je med izjavo, ki jo je predložil sam in izjavo, ki jo je predložil izbrani ponudnik, razlika v tem, da iz njegove izjave izhaja povezava med družbo, ki izjavo daje ter dejstvom, da gre za njegovega dobavitelja, pri izbranem ponudniku pa te povezave ni.

Državna revizijska komisija je dne 18.04.2013 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika po merilu Embalaža neupravičeno prejela 10 točk. Zatrjuje, da če bi naročnik sporno merilo uporabil tako, kot je vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji, izbrani ponudnik po tem merilu ne bi smel prejeti nobene točke, posledično pa bi se njegova ponudba uvrstila pred ponudbo izbranega ponudnika.

Ker vlagatelj v obravnavani revizijski zadevi naročniku očita nepravilno ocenjevanje po merilu Embalaža, je Državna revizijska komisija preverila, ali je naročnik sporno merilo uporabil tako, kot je vnaprej napovedal v razpisni dokumentaciji. Vrednotenje po edinem preostalemu merilu (Cena) med strankama ni sporno (naročnik je v razpisni dokumentaciji določil dve merili za ocenjevanje ponudb, in sicer merilo Cena, ki ga je utežil z 90 % ponderjem in merilo Embalaža z 10 % ponderjem), zato Državna revizijska komisija tega dela ocenjevanja ni neposredno preverjala (po merilu cena je vlagatelj prejel najvišje možno število točk - 90 točk, izbrani ponudnik pa se je s 87,93 točkami uvrstil za njim - naročnik je v tem sklopu prejel le dve ponudbi - vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika). Razlika v prid izbranega ponudnika, ki je odločilno vplivala na končno izbiro, je torej nastala pri (spornem) merilu Embalaža, pri katerem se je izbrani ponudnik uvrstil v najvišji ocenjevalni razred, kar mu je prineslo najvišje možno število vnaprej predvidenih točk (10 točk), vlagatelj pa v ocenjevalni razred, ki je utežen s 6 točkami (pri končnem seštevku po obeh merilih skupaj je izbrani ponudnik prejel 97,93 točk, vlagatelj pa 96 točk).

Način uporabe merila Embalaža je naveden v točki V. 1 (Merila za izbor najugodnejšega ponudnika za sklop 1) V. poglavja (Ocenjevanje ponudb) razpisne dokumentacije, in sicer:

"Največje možno število prejetih dodatnih točk po tem merilu je 10 točk. Naročnik bo dodelil dodatne točke pri tem sklopu v primeru ponudbe z živili oziroma artikli, ki se dobavljajo v sekundarni embalaži in/ali transportni embalaži, ki vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov, ki pa mora ustrezati materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili.

Ponudnik dobi dodatne točke glede na naslednje:

v kolikor ponudi dobavo do 6 artiklov v zgoraj navedeni embalaži 2 točki
v kolikor ponudi dobavo od 7 do 12 artiklov v zgoraj navedeni embalaži 4 točke
v kolikor ponudi dobavo od 13 do 19 artiklov v zgoraj navedeni embalaži 6 točk
v kolikor ponudi dobavo od 20 do 26 artiklov v zgoraj navedeni embalaži 8 točk
v kolikor ponudi dobavo 27 ali več artiklov v zgoraj navedeni embalaži 10 točk

Ponudnik mora k ponudbi predložiti dokazilo, iz katerega izhaja, da embalaža izpolnjuje zahteve, hkrati mora biti v Prilogi 11 označeno, da embalaža za artikel ustreza zahtevam."

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil Prilogo 11 a (Cenik oz. predračun - 1. sklop - Perutninsko meso in izdelki), v katerega so morali ponudniku (poleg cene z in brez DDV za eno enoto in skupno ceno za razpisane okvirne letne količine) z DA ali NE vpisati, ali embalaža ustreza pogojem iz poglavja V.

Iz citiranega načina uporabe je mogoče razbrati, da je naročnik predvidel prejem (dodatnih) točk za tisto sekundarno in/ali transportno embalažo, ki vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov, pri čemer je morala embalaža ustrezati tudi materialom in izdelkom, ki so namenjena za stik z živili. Naročnik je za obe zahtevi od ponudnikov zahteval dokazila. Ker zahtevanih dokazil ni definiral z nobeno drugo zahtevo, je potrebno šteti, da v zvezi s tem zadoščajo kakršnakoli dokazila iz katerih je razvidno, da sekundarna in/ali transportna embalaža vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov in da ustreza materialom in izdelkom, ki so namenjeni za stik z živili.

(Ne)izpolnitev citiranih kriterijev uvršča ponudnike v pet ocenjevalnih razredov, in sicer je ponudnik za najmanj 6 artiklov, ki izpolnjujejo vse navedene zahteve, uvrščen v najnižji ocenjevalni razred, ki je utežen z 2 točkama, ponudnik, ki izkaže od 7 do 12 takšnih artiklov v razred, v katerem prejme 4 točke, ponudnik z od 13 do 19 artiklov prejme 6 točk, v kolikor izkaže od 20 do 26 artiklov v takšni embalaži prejme 8 točk, ponudnik, ki izkaže dobavo 27 ali več artiklov v navedeni embalaži, pa se uvrsti v najvišji ocenjevalni razred, ki mu prinese 10 točk.

Predmet javnega naročila v 1. sklopu je dobava perutninskega mesa in izdelkov. Naročnik je (primarna) pakiranja za 33 razpisanih artiklov navedel v Prilogi 11 a (Cenik oziroma predračun 184/2012 - ODP - 1. sklop - Perutninsko meso in izdelki) in še podrobneje v Prilogi št. 1 (Kakovostne zahteve).

Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne bi smela prejeti nobene točke iz več razlogov. Navaja, da so morali ponudniki iz razloga, ker naročnik v razpisni dokumentaciji za vsakega izmed razpisanih artiklov ni enoznačno določil, v kakšni embalaži morajo biti ponujeni, za vsakega izmed artiklov posebej navesti, v kakšni embalaži ga bodo ponudili. Prav tako pa so morali za vsakega izmed njih predložiti tudi dokazilo o tem, da embalaža ustreza materialom in izdelkom, ki so namenjeni za stik z živili. Brez teh podatkov, zatrjuje vlagatelj, sploh ni mogoče ugotoviti, v katerih embalažah ponudniki ponujajo svoje izdelke. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je izbrani ponudnik predložil le izjavo družbe Bilokalnik - IPA d.d. - to je izjavo proizvajalca embalaže, iz katere pa ni razvidno, v kakšni relaciji je z izbranim ponudnikom, prav tako v njej ni navedeno, na katero embalažo se izjava te družbe sploh nanaša oziroma, ali gre za (t)isto embalažo, v kateri bo dobavljal razpisane mesnine. Vlagatelj tudi zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih dokazil o tem, da embalaža ustreza materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili.

Nasprotno, naročnik se z vlagateljem ne strinja in zatrjuje, da je izbrani ponudnik za (vseh) 33 razpisanih artiklov ponudil takšno embalažo kot je navedena v poglavju V in je zato po spornem merilu upravičeno prejel vseh 10 točk. Naročnik navaja, da je vlagatelj napačno razumel sporno merilo, ki se nanaša le na sekundarno in/ali transportno embalažo, te pa v razpisni dokumentaciji ni opredelil. Pojasnjuje, da je v razpisni dokumentaciji opredelil le primarna pakiranja razpisanega blaga (primarno embalažo), ki ni predmet ocenjevanja po spornem merilu. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v Prilogi 11 a označil, da bo vse izdelke dobavljal v sekundarni in/ali transportni embalaži, ki vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov, za kar je dobil 10 točk, priložil pa je tudi izjavo svojega dobavitelja embalaže, iz katere izhaja, da so vsi materiali, iz katerih izdelujejo embalažo, sestavljeni iz 94 % recikliranih materialov. Kot dokazilo, da bo izbrani ponudnik dobavljal artikle v embalaži, ki ustreza materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili, pa je naročnik upošteval podpis izjave v Prilogi 13 (Potrditev posebnih pogojev za ugotavljanje sposobnosti).

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom in izbranim ponudnikom v tem, da se sporno merilo nanaša na sekundarno in/ali transportno embalažo in ne na primarno embalažo, ki jo je v razpisni dokumentaciji (za vsakega izmed 33 razpisanih artiklov posebej) navedel naročnik. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji za vse razpisane artikle navedel le primarno embalažo - torej tisto embalažo, ki obdaja ali vsebuje osnovno prodajno enoto blaga oziroma pride v neposredni stik s proizvodom, sporno merilo pa se izrecno nanaša na sekundarno in/ali transportno embalažo (sekundarna embalaža je tista, ki obdaja primarno embalažo, lahko tudi po več kosov skupaj, transportna ali terciarna embalaža pa tista, ki se uporablja za embaliranje velikih količin nekega proizvoda), ki v razpisni dokumentaciji ni bila definirana. Vlagatelj si torej celoten koncept uporabe spornega merila interpretira napačno, na takšni, zgrešeni interpretaciji pa sloni tudi njegov revizijski zahtevek. Temeljni vlagateljev očitek iz zahtevka za revizijo se namreč nanaša na primarno embalažo oziroma temelji na njegovem zatrjevanju, da so morali ponudniki, da bi lahko prejeli točke po merilu Embalaža, za vsako izmed v razpisni dokumentaciji navedenih primarnih ovojnin (ki po vlagateljevem zatrjevanju tudi ni enoznačno določena oziroma je, kot zatrjuje, v nekaterih postavkah prepuščena naknadnemu dogovoru med naročnikom in bodočim izbranim ponudnikom), predložiti zahtevane listine (torej dokazila o procentu recikliranosti in o tem, da ponujena, primarna embalaža ustreza materialom in izdelkom, ki so namenjeni za stik z živili). Že iz navedenih razlogov vlagateljevi očitki ne morejo vzdržati revizijske presoje.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 3. točki Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Pojasnila in rok za pojasnila razpisne dokumentacije) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma v kolikor je menil, da je opis uporabe spornega merila nejasen in pomanjkljiv) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji oziroma v obravnavanem primeru, ali je naročnik sporno merilo uporabil na način, kot ga je vnaprej opisal in ovrednotil v razpisni dokumentaciji (in izbranega ponudnika ocenil v skladu z njim).

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je vanjo predložil Prilogo 11 a (Cenik oz. predračun - 1. sklop - Perutninsko meso in izdelki), v katerega je poleg vseh zahtevanih cen (z in brez DDV) za vseh 33 razpisanih artiklov v razdelek "Embalaža ustreza pogojem iz poglavja V - DA/NE" vpisal besedo DA. Dalje je iz njegove ponudbe tudi razvidno, da se v njej nahaja izjava proizvajalca papirne embalaže - to je družbe Bilokalnik - IPA d.d., Koprivnica, iz katere je med drugim razvidno, da embalažni papirji, ki jih uporabljajo v proizvodnji embalaže in katero dobavlja izbranemu ponudniku, vsebuje cca. 94 % recikliranih materialov. Kot že izhaja iz te obrazložitve, naročnik z dokazili, ki jih je zahteval v zvezi s sekundarno in/ali transportno embalažo, ni postavil nobenih posebnih (niti vsebinskih niti obličnih) zahtev. Naročnik je s tem v zvezi od ponudnikov zahteval le, da predložijo dokazili o tem, da ponujena sekundarna in/ali transportna embalaža vsebuje več kot 45 % recikliranih materialov in da ustreza materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili. Iz navedenega razloga je naročnik pravilno ugotovil, da je izbrani ponudnik s predloženo (izpolnjeno, podpisano in žigosano) Prilogo 13, s katero je med drugim potrdil tudi, da vsi ponujeni artikli ustrezajo Pravilniku o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (Uradni list RS, št. 36/05 s spremembami), izpolnil naročnikovo zahtevo, v skladu s katero je morala embalaža (da bi ponudnik, ki takšno embalažo ponuja, lahko prejel ustrezno število točk) ustrezati materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili.

Čeprav navedeno v tem odstavku ni predmet revizijskega zahtevka in ni vplivalo na odločitev v obravnavani revizijski zadevi, pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da bo moral zahteve, ki jih je podal v zvezi s sekundarno in/ali transportno embalažo (ki v obravnavanem primeru predstavlja del predmeta javnega naročila), upoštevati tekom celotnega izvajanja pogodbe, ki jo bo sklenil z izbranim ponudnikom. Naročnik je v obravnavanem primeru izbral merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, zato predmeta pogodbe ne sme spremeniti tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ne bi bila več najugodnejša (7. točka prvega odstavka 109. člena Zakona o javnem naročanju; Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da ponudba izbranega ponudnika ni ocenjena v skladu z vnaprej določenim načinom uporabe spornega merila, je morala Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločiti tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 25.04.2013

predsednica senata: mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije














Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva cesta 1, Ptuj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- arhiv - tu

Natisni stran