018-086/2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Izdelava potrebne projektne dokumentacije za dokončanje 2. faze in izvedbo 3. faze požarnovarnostne sanacije ter izvajanje projektantskega nadzora nad požarno sanacijo Splošne bolnišnice Trbovlje (SBT), Rudarska cesta 9, Trbovlje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PROJEKT, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 9A, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 4. 2013

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 11. 2. 2013 se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 4110-50/2009-161, z dne 21. 1. 2013.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.255,68 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29. 6. 2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, dne 23. 7. 2012 pa še sklep o spremembi omenjenega sklepa. Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo na Portalu javnih naročil (pod številko objave JN8537/2012) objavljeno dne 6. 8. 2012, v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije številka 2012/S 154 pa (pod številko dokumenta 257430) dne 11. 8. 2012 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 21. 1. 2013 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 4110-50/2009-161 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku "VGB MARIBOR, D.O.O., Glavni trg 19c, 2000 Maribor", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 30. 1. 2013, dne 12. 2. 2013 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 11. 2. 2013, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga ugoditev zahtevku za revizijo, razveljavitev odločitve o oddaji naročila in vseh nadaljnjih ravnanj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, sprejem nove odločitve (s katero se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba popolna), pa tudi oddajo javnega naročila vlagatelju. Vlagatelj obenem predlaga tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka.

V obrazložitvi kršitev v zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnik nepravilno utemeljuje, da je oseba A. R. (kot odgovorni projektant požarne varnosti) za referenčnega naročnika izdelala zgolj študijo požarne varnosti, ne pa tudi izkaza požarne varnosti. Vlagatelj ob tem dodaja, da je projektant požarne varnosti skladno z revizijskim poročilom za objekt, ki ga je navajal kot referenco v projektni dokumentaciji PZI, izdelal zasnovo požarne varnosti z izkazom požarne varnosti (kar je naročnik referenčnega projekta tudi potrdil), naročnik pa dejstva, ali elaborat požarne varnosti, izdelan za naročnika referenčnega projekta, vsebuje tudi izkaz požarne varnosti, niti ni preverjal. Kot v zahtevku za revizijo še ugotavlja vlagatelj, naročnik od ponudnikov ne more "zahtevati elaborat požarne študije z izkazom za fazo PID, saj omenjenega v razpisni dokumentaciji ni zahteval", oziroma "naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval elaborata požarne varnosti z izkazom požarne varnosti po zaključku gradnje torej v fazi PID". Vlagatelj prav tako pripominja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna.

Dne 21. 2. 2013 je naročnik prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 20. 2. 2013, številka 027625 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik ugotavlja, da navedbe vlagatelja glede nepopolnosti njegove ponudbe ne držijo, saj naročnik med merili za ocenjevanje ni navedel "področje predmeta javnega naročila", kot navaja vlagatelj. V navezavi na vprašanje popolnosti vlagateljeve ponudbe izbrani ponudnik ugotavlja, da je dejstvo, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval "ustrezno izvedeno referenco", razbral iz pogojev, po katerih "mora projektant v zadnjih treh letih od datuma objave javnega naročila v svoji stroki uspešno izvesti in zaključiti projekt, kar pa se za področje projektanta požarne varnosti šteje študija požarne varnosti v fazi PDG in izkaza požarne varnosti šele v fazi PID oziroma tehničnem pregledu izvedenega objekta".

Naročnik je dne 28. 2. 2013 sprejel sklep številka 4110-50/2009/187, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je pri investitorju (referenčnem naročniku) pridobil podatek, da je oseba A. R. zanj zadovoljivo in pravočasno izvedla in oddala "PZI elaborat Zasnova požarne varnosti", pri čemer je omenjeni investitor (referenčni naročnik) referenčno delo potrdil "brez pripisa z Izkazom požarne varnosti". Naročnik ob tem dodaja, da po informacijah, ki jih je pridobil, referenčni objekt še ni končan, obenem pa zaključuje, da vlagatelj "v prid svoji trditvi, da je predloženo referenčno potrdilo ustrezno in z njim vlagatelj izpolnjuje tehnične zahteve predmetnega javnega naročila" ["], "ni navedel nikakršnih relevantnih dejstev", izkaz požarne varnosti (referenčne) stavbe pa ima "datum končanja avgust 2012, in ne marec 2012 kot ga je navedel Investitor v referenčnem potrdilu".

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 4110-50/2009/188, z dne 8. 3. 2013, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 11. 3. 2013, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 18. 3. 2013 prejela vlagateljevo vlogo z dne 15. 3. 2013, v kateri se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj podaja svoja stališča do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, zlasti pa poudarja, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora biti objekt, s katerim se dokazuje referenca, dokončan, temveč je zahteval samo, da je kader izvedel vsaj en projekt faze PZI oziroma zasnovo ali študijo ter izkaz za projektanta elaborata požarne varnosti.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018-86/2013-3, z dne 9. 4. 2013, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 41. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila z obrazložitvijo, da vlagatelj ni izpolnil "pogoja za tehnično sposobnost", določenega v točki 8.12 (pravilno: v točki 8.11) razpisne dokumentacije, saj referenca nominiranega projektanta elaborata požarne varnosti, osebe A. R., ni ustrezna. Po ugotovitvah naročnika je namreč omenjena oseba (kot odgovorni projektant požarne varnosti) za referenčnega naročnika izdelala zgolj študijo požarne varnosti, ne pa izkaza požarne varnosti, kot je bila zahteva razpisne dokumentacije (ker referenčni objekt še ni končan, tudi ni izdelanega izkaza požarne varnosti).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da v zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da naročnik nepravilno utemeljuje, da je oseba A. R. (kot odgovorni projektant požarne varnosti) za referenčnega naročnika izdelala zgolj študijo požarne varnosti, ne pa tudi izkaza požarne varnosti. Vlagatelj ob tem dodaja, da je projektant požarne varnosti skladno z revizijskim poročilom za objekt, ki ga je navajal kot referenco v projektni dokumentaciji PZI, izdelal zasnovo požarne varnosti z izkazom požarne varnosti (kar je naročnik referenčnega projekta tudi potrdil), naročnik pa dejstva, ali elaborat požarne varnosti, izdelan za naročnika referenčnega projekta, vsebuje tudi izkaz požarne varnosti, niti ni preverjal.

Vlagateljev zahtevek za revizijo je v izpostavljenem delu potrebno obravnavati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 45. členom ZJN-2. ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena tako določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), nepravilno ponudbo pa mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (oziroma kakih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej med drugim zapisal, da mora biti ponudba v celoti pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo in mora izpolnjevati vse pogoje za ugotavljanje sposobnosti za sodelovanje v postopku javnega naročila (drugi odstavek Povabila k oddaji ponudbe). Ponudniki so morali ponudbo pripraviti oziroma sestaviti v skladu z določili Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (prvi odstavek Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), ponudba pa je morala vsebovati vse ustrezno izpolnjene obrazce in ostale zahtevane dokumente, med drugim tudi listine iz točke 8 (6. alinea 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ponudba ni smela vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije (peta alinea rubrike "Oblika ponudbe:" 7. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V 8. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki (med drugim) izpolnjujejo tudi pogoj 8.11, po katerem je moral ponudnik (v smislu pravne relevantnosti za odločitev o zahtevku za revizijo)
" za izvedbo zadevnega javnega naročila zagotoviti odgovornega projektanta elaborata požarne varnosti,
" za omenjeni kader izkazati tehnično sposobnost tako, da je (kader) v zadnjih treh letih od datuma objave javnega naročila v svoji stroki uspešno izvedel in zaključil vsaj en projekt (faze PZI, zasnovo ali študijo ter izkaz za projektanta elaborata požarne varnosti) za zahtevne objekte
(v nadaljevanju: pogoj 8.11 razpisne dokumentacije). Projekt je moral biti s področja predmeta javnega naročila (odgovor na vprašanje številka 16, "Datum objave: 10.9.2012, 13:10"). Reference so morale biti podpisane in žigosane, torej potrjene, s strani odgovorne osebe naročnika-investitorja naročila (naročnika in plačnika investicije), prav tako pa je naročnik predvidel, da ponudnik potrdi izpolnjevanje omenjenega pogoja z navedbo kadrov in priložitvijo njihovih referenc v "Prijavi " obrazec 2". Naročnik je ob tem dodal, da bo preveril resničnost navedb za izpolnjevanje pogoja (8. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

Iz 19. člena Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008) med drugim izhaja, da se z izkazi v vodilni mapi dokazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev, pri čemer je za stavbe treba predložiti predvsem izkaz požarne varnosti stavbe. Iz 11. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/2004 in sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik o požarni varnosti v stavbah), kot je veljal v trenutku objave obvestila o zadevnem (javnem) naročilu na Portalu javnih naročil, med drugim izhaja, da sta študija oziroma zasnova požarne varnosti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (tretji odstavek omenjenega člena). Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe iz priloge 3, ki je sestavni del Pravilnika o požarni varnosti v stavbah. Izpolnjen del obrazca "načrtovani ukrepi" je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, stolpec "izvedeni ukrepi" pa se izpolni ob zaključku gradnje. Študija požarne varnosti oziroma zasnova požarne varnosti mora biti v času gradnje za potrebe gradbenega in inšpekcijskega nadzora na voljo na gradbišču (četrti odstavek 11. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah). Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta, kot je ta določen v zakonu o graditvi objektov (peti odstavek 11. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah).

Ob upoštevanju doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritrditi vlagatelju (zadnji odstavek na šesti strani zahtevka za revizijo) v tem, da je vsebino pogoja 8.11 razpisne dokumentacije v konkretnem primeru razumeti na način, da naročnik v njej ni podal zahteve, da bi morala biti gradnja referenčnega objekta, za katerega je bil izdelan izkaz požarne varnosti stavbe, dokončana (zaključena). Naročnik je namreč besedno zvezo "izvedel in zaključil vsaj en projekt" pojasnil z besedilom v oklepaju 8.11 pogoja razpisne dokumentacije, pri čemer v njem omenja "faz[o] PZI", iz četrtega odstavka 11. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah pa izhaja, da je izpolnjen del obrazca "načrtovani ukrepi" izkaza požarne varnosti stavbe sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naročnik tako v razpisni dokumentaciji ni jasno zapisal, da bo upošteval le tisti izkaz požarne varnosti stavbe, v katerem bo izpolnjen tudi stolpec "izvedeni ukrepi" (ta se ob upoštevanju četrtega odstavka 11. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah izpolni ob zaključku gradnje), niti ni zapisal vsebinsko primerljivega besedila. Če je imel naročnik resnično namen upoštevati le izkaz požarne varnosti stavbe za zaključene gradnje (z izpolnjenim stolpcem "izvedeni ukrepi"), oziroma, če je imel resnično namen upoštevati le izkaz požarne varnosti stavbe, ki je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta, kot je določen v zakonu o graditvi objektov, bi moral ta namen jasno izhajati iz razpisne dokumentacije. V konkretnem primeru predstavljeni namen iz (8.11 pogoja) razpisne dokumentacije jasno ne izhaja. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da določil razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov, v fazi pregledovanja ponudb pa je potrebno kot ustrezno šteti vsako ponudbo, ki izpolnjuje naročnikove zahteve po katerikoli od njihovih možnih razlag. Glede na navedeno
" je torej vsebino pogoja 8.11 razpisne dokumentacije v konkretnem primeru razumeti na način, da naročnik v njej ni podal zahteve, da bi morala biti gradnja referenčnega objekta, za katerega je bil izdelan izkaz požarne varnosti stavbe, dokončana (zaključena),
" je torej v predstavljenem smislu pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo ugotavlja, da naročnik od ponudnikov ne more "zahtevati elaborat požarne študije z izkazom za fazo PID, saj omenjenega v razpisni dokumentaciji ni zahteval" (drugi odstavek na sedmi strani), oziroma, da "naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval elaborata požarne varnosti z izkazom požarne varnosti po zaključku gradnje torej v fazi PID" (zadnji odstavek na sedmi strani),
" ni mogoče slediti izbranemu ponudniku, ki v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (peti odstavek točke II. na strani 2) ugotavlja, da je naročnik v 8.11 pogoju razpisne dokumentacije zahteval "ustrezno izvedeno referenco" z izkazom požarne varnosti "v fazi PID oziroma tehničnem pregledu izvedenega objekta".
V navezavi na navedeno ne gre prezreti niti dejstva, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 7) naročnik tudi sam navaja, da "je v luči nejasne razpisne dokumentacije vpogledal tudi v druge ponudbe".

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega v konkretnem primeru pri ugotavljanju, ali je vlagateljeva ponudba pravilna in popolna (16. in 19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ni pravno relevantna ugotovitev naročnika, da "objekt SB Brežice še ni končan" (zadnji odstavek 2. točke obrazložitve odločitve o oddaji naročila na strani 3 in tretji odstavek obrazložitve odločitve o zahtevku za revizijo na strani 6), niti v konkretnem primeru ne gre (avtomatično) zaključiti, da (zgolj) iz razloga, ker referenčni objekt še ni končan, "tudi še ni izdelanega izkaza požarne varnosti" (zadnji odstavek 2. točke obrazložitve odločitve o oddaji naročila na strani 3).

V posledici doslej predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je ta v njej v tabeli seznama kadrov in njihovih referenc v navezavi na vlogo pri poslu "ODGOVORNI PROJEKTANT ZA ELABORAT POŽ. VARNOSTI" navedel osebo A. R., zanjo pa je predložil referenčno potrdilo z navedbo "OP za elaborat požarne varnosti" in obsegom izdelane projektne dokumentacije "PGD, PZI". Iz zadevnega referenčnega potrdila podatek o tem, ali je omenjena oseba v okviru omenjenega referenčnega dela izdelala izkaz za projektanta elaborata požarne varnosti (izkaz požarne varnosti referenčne stavbe), ni razviden. Upoštevaje navedeno je naročnik referenčnega naročnika s pozivom številka 4110-50/2009-157, z dne 5. 12. 2012 (v nadaljevanju: poziv številka 4110-50/2009-157), upravičeno pozval na pisno potrditev omenjenega referenčnega dela in posredovanje informacije, ali je oseba A. R. zadovoljivo in pravočasno izvedla in oddala (zaključila vsaj en projekt) "PZI elaborat oz. študijo Požarne varnosti in Izkaz požarne varnosti". Referenčni naročnik je v svojem dopisu z dne 6. 12. 2012 (v nadaljevanju: dopis z dne 6. 12. 2012) potrdil, da je oseba A. R. zanj zadovoljivo in pravočasno izvedla in oddala "PZI elaborat Zasnova požarne varnosti". Naročniku je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju (stran 7 odločitve o zahtevku za revizijo), da je omenjeni referenčni naročnik referenčno delo potrdil "brez pripisa z Izkazom požarne varnosti", vendar pa je obenem potrebno ugotoviti, da referenčni naročnik po drugi strani tudi ni zapisal, da oseba A. R. v okviru referenčnega dela ("PZI elaborat Zasnova požarne varnosti") zanj ni izdelala izkaza požarne varnosti referenčne stavbe. Naročnik je v pozivu številka 4110-50/2009-157 v besedni zvezi "PZI elaborat oz. študijo Požarne varnosti in Izkaz požarne varnosti" sicer res poudarjeno zapisal besedico "in", vendar pa referenčnemu naročniku ni zastavil jasnega vprašanja v smislu, ali je oseba A. R. v okviru referenčnega dela, ki ga je referenčni naročnik potrdil vlagatelju, izdelala (tudi) izkaz za projektanta elaborata požarne varnosti (izkaz požarne varnosti referenčne stavbe).

Dejstvo, da iz "potrditve reference s strani" referenčnega naročnika ni razvidno, da je oseba A. R. kot odgovorni projektant požarne varnosti izdelala "izkaz požarne varnosti" (stran 7 odločitve o zahtevku za revizijo), je po oceni Državne revizijske komisije torej lahko zgolj posledica vsebine vprašanja, kot ga je naročnik v svojem pozivu številka 4110-50/2009-157 zastavil referenčnemu naročniku, posledica interpretacije odgovora referenčnega naročnika, kot izhaja iz njegovega dopisa z dne 6. 12. 2012, pa tudi posledica dejstva, da naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) za pojasnilo v smislu, ali je oseba A. R. v okviru referenčnega dela, ki ga je referenčni naročnik potrdil vlagatelju, izdelala (tudi) izkaz požarne varnosti referenčne stavbe, ni zaprosil vlagatelja. Iz mape "ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI", številka PRO - 023/2012 A, z meseca julija 2012 (dopolnitev 1: avgust 2012), vrsta projekta PZI, na strani 39 namreč jasno izhaja, da je priloga (študije požarne varnosti) tudi "Izkaz požarne varnosti" (stavbe z izpolnjenim stolpcem "Načrtovani ukrepi (PGD)"). Omenjenemu dejstvu v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 7) pritrjuje tudi naročnik, ki navaja, da "dokazilo vlagatelja Zasnovo požarne varnosti" ["] "ima v prilogi sicer Izkaz požarne varnosti". Dejstvo, da je izkaz požarne varnosti priložen in se mora obvezno priložiti v vodilni mapi PGD, izhaja tudi iz točke 2.10. Revizijskega poročila za požarno varnost, številka 1919-718/2012-PV, z dne 27. 6. 2012. Res je sicer, da so omenjena dokazila priloge zahtevka za revizijo, vendar pa bi bil naročnik z njihovo vsebino v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) lahko seznanjen v primeru, če bi vlagatelja zaprosil za pojasnilo v smislu, ali je oseba A. R. v okviru referenčnega dela, ki ga je referenčni naročnik potrdil vlagatelju, izdelala (tudi) izkaz požarne varnosti referenčne stavbe. Naročnik vlagatelja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (pred sprejemom odločitve o oddaji naročila) sicer ni bil dolžan pozvati na pojasnilo, vendar pa je v posledici doslej predstavljenih dejstev prav zaradi tega, ker vlagatelja ni pozval na pojasnilo, na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, vsaj preuranjeno zaključil, da je oseba A. R. (kot odgovorni projektant požarne varnosti) za referenčnega naročnika izdelala "zgolj študijo požarne varnosti ne pa tudi izkaza požarne varnosti", oziroma, da za referenčni objekt "še ni izdelanega izkaza požarne varnosti" (zadnji odstavek 2. točke obrazložitve odločitve o oddaji naročila na strani 3).

Glede na navedeno je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel dokazati, da je naročnik vsaj preuranjeno zaključil, da vlagatelj ne izpolnjuje tehnične sposobnosti za projektanta elaborata požarne varnosti, v posledici česar je vsaj preuranjeno zaključil tudi, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in posledično nepopolna. S predstavljenim ravnanjem je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter 45. členom ZJN-2, pa tudi določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila, zlasti še določbo, ki določa vsebino pogoja 8.11 razpisne dokumentacije in vsebino dokazila, s katerim se izpolnjevanje omenjenega pogoja dokazuje. Ob upoštevanju vsega doslej navedenega naročniku ni mogoče slediti niti v njegovem zaključku (stran 7 odločitve o zahtevku za revizijo), da vlagatelj "v prid svoji trditvi, da je predloženo referenčno potrdilo ustrezno in z njim vlagatelj izpolnjuje tehnične zahteve predmetnega javnega naročila" ["], "ni navedel nikakršnih relevantnih dejstev".

V navezavi na ugotovitev naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 7), da ima izkaz požarne varnosti (referenčne) stavbe "datum končanja avgust 2012, in ne marec 2012 kot ga je navedel Investitor v referenčnem potrdilu", pa Državna revizijska komisija pripominja, da je naročnik v pogoju 8.11 razpisne dokumentacije od ponudnikov zahteval, da za kader izkažejo tehnično sposobnost z uspešno izvedbo projekta v obdobju zadnjih treh let od datuma objave javnega naročila.

V posledici dosedanjih ugotovitev je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila tako, da je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta "ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA", številka 4110-50/2009-161, z dne 21. 1. 2013.

Ker je bilo že ob upoštevanju omenjenega zaključka potrebno vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugoditi (in razveljaviti naročnikovo odločitev o oddaji naročila), Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o tem, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o oddaji naročila kršil določbe ZJN-2 tudi v navezavi na ugotavljanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika (vlagatelj na peti strani zahtevka za revizijo pripominja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna). Vsebinska presoja omenjenih očitkov namreč ne bi (več) vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje zadevnega javnega naročila in s tem na predmetno odločitev Državne revizijske komisije (vlagateljeva ponudba je na podlagi ocenjevanja po merilih prejela več točk od ponudbe izbranega ponudnika " v zvezi s tem pogledati tabelo na strani 2 odločitve o oddaji naročila). V tem smislu je razumeti tudi vlagatelja, ki v zahtevku za revizijo (na peti strani) ugotavlja, da v konkretni zadevi ugotovitev, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, "niti ni pomembna, saj je po mnenju vlagatelja njegova ponudba popolna in glede na merila najugodnejša".

V navezavi na pravovarstveni predlog vlagatelja, v katerem ta predlaga, da se "sprejme novo odločitev s katero" se "ugotovi, da je ponudba vlagatelja popolna (pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna) ter odda javno naročilo vlagatelju", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega se Državna revizijska komisija do navedenega pravovarstvenega predloga ni opredeljevala. Postopek oddaje zadevnega javnega naročila namreč izvaja in v njem odloča naročnik, kar pomeni, da tudi "novo odločitev s katero ugotovi, da je ponudba vlagatelja popolna (pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna)", v postopku oddaje javnega naročila sprejme naročnik (v zvezi s tem pogledati zlasti prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZJN-2 in 7. oziroma 8. točko prvega odstavka 70. člena ZJN-2), in nato, če je to skladno z določbami ZJN-2 in razpisne dokumentacije, "odda javno naročilo vlagatelju".

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga tudi, da Državna revizijska komisija naročniku naloži, da mu je dolžan povrniti stroške postopka (v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi) v znesku takse za postopek revizije (1.255,68 EUR).

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v postopku pravnega varstva (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 1.255,68 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške v znesku 1.255,68 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 73/2007 in sprem. " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji mora v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka naročanja mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok treh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in sprem.).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 18. 4. 2013


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
" Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana
" PROJEKT, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 9A, 5000 Nova Gorica
" VGB MARIBOR, d. o. o., Glavni trg 19C, 2000 Maribor
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu

Natisni stran