018-066/2013 Javni zavod Lekarna Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »gradbeno obrtniška in instalacijska dela za prizidek k Zdravstvenemu domu Polje« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GIVO, d. o. o., Ljubljana, Zaloška cesta 69, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javni zavod Lekarna Ljubljana, Komenskega ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 2. 4. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 2.605,56 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (objava 18. 12. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN13588/2012) z dokumentom "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Adaptacije-vzdrževanje, d. o. o., Ribičičeva ulica 21, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 22. 2. 2013 in (v bistvu) predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
" je naročnik neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo, saj vlagatelj izpolnjuje tudi pogoj iz 9(6) člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe glede zahteve po pozitivnem poslovnem izidu v letih 2009, 2010 in 2011,
" je iz predloženega obrazca S.BON-1/P, kot tudi podatkov iz evidence FI-PO, razvidno, da je imel vlagatelj v letu 2009 pozitiven poslovni izid, in sicer v višini 254.153 eurov,
" je treba pojem pozitiven poslovni izid tolmačiti samo na podlagi računovodskih predpisov in Slovenskih računovodskih standardov (Uradni list RS, št. 107/2001 s sprem.; v nadaljevanju: SRS)
" poslovni izid izraža razliko med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki, ki jih ima poslovni subjekt v določenem obračunskem obdobju, in če so v proučevanem obdobju prihodki višji od odhodkov, družba izkazuje pozitiven poslovni izid oziroma dobiček,
" je v SRS 19 navedeno, da izraz poslovni izid, ki je v praksi poslovni izid iz celotnega poslovanja ali EBIT (Earning Before Interest and Taxes), pomeni razliko med poslovnimi prihodki in odhodki,
" je vlagatelj v letu 2009 imel čisto izgubo, česar pa ni mogoče enačiti s poslovnim izidom,
" je naročnik s svojim tolmačenjem pogoja iz 9(6) člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb kršil tretji odstavek 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter 8. in 9. člen ZJN-2,
" je dokument "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013 nezakonit, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da je rok izvedbe del 90 dni od prevzema del, v njem pa je naročnik javno naročilo oddal za obdobje treh let, s čimer je kršil 8. in 9. člen ZJN-2,
" je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj vsebuje računske napake, ki jih naročnik ni popravil, sicer pa bi bila po popravi teh napak ponudba izbranega ponudnika uvrščena šele na peto mesto,
" bi popravljene vrednosti predstavljale preseganje maksimalnega odstotka iz razpisne dokumentacije, zato je ponudba izbranega ponudnika neprimerna.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 26. 2. 2013 izjasnil o zahtevku za revizijo in zavrnil vlagateljeve očitke.

Naročnik je s sklepom št. 202-2013 z dne 6. 3. 2013 zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je navedel, da:
" je pogoj iz 9(6) člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe oblikoval jasno, saj je iz njega razvidno, da želi preveriti celotno finančno poslovanje ponudnikov in ne le njihovo razliko med poslovnimi prihodki in odhodki,
" je kot ekonomski kriterij navedel pozitivni poslovni izid, kot se ugotovi s temeljnim računovodskim izkazom,
" je s tem, ko je zahteval likvidnost (neblokiranost) in dosežen pozitivni končni poslovni izid, je želel zagotoviti uspešnost in konkurenčnost projekta, ki je predmet razpisa, za naročnika pa je pomembno, da je izvajalec zanesljiv in uspešen, zato le pozitiven rezultat iz poslovanja naročniku ne bi podal realne slike o uspešnosti ponudnika,
" so v celotni poslovni izid poleg aktivnosti iz poslovanja vključene še finančne transakcije družbe,
" se poslovni izid meri in ugotovi v izkazu poslovnega izida, z njim pa je dejansko prikazan izračun dobičkonosnosti do ravni čistega dobička, ne pa samo do ravni dobička " poslovnega rezultata iz poslovanja,
" je glede na temeljne vrste poslovnega izida jasno, da pozitiven poslovni izid predstavljata lahko samo izid iz poslovanja družbe pred obdavčitvijo ali čisti poslovni izid (vključen tudi davek),
" bi v primeru, če bi želel uporabiti EBIT, moral v razpisni dokumentaciji uporabiti izraz poslovni izid iz poslovanja,
" se ne strinja z revizorjevo navedbo, ko sam definira praktičen pomen in tolmačenje izraza poslovni izid iz celotnega poslovanja ali EBIT,
" se pogoj pojavlja že nekaj časa in nejasnosti v zvezi z njim še ni bilo,
" je vlagatelj imel možnost naročnika zaprositi za dodatno pojasnilo, če se mu je porajal dvom v razpisno dokumentacijo, lahko pa bi vložil tudi zahtevek za revizijo,
" je izbrani ponudnik pravilno upošteval zahteve in izračunal vrednosti postavk,
" je v dokumentu "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013 prišlo do nenamerne napake, saj je besedilo "za obdobje treh let" ostalo od enega izmed prejšnjih javnih naročil,

Naročnik je kot prilogo dopisu št. JN 12/2012 z dne 26. 2. 2013 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 3. 2013 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrnil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik upravičeno izločil vlagateljevo ponudbo, ker naj bi vlagatelj ne izpolnjeval pogoja iz 9(6) člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (enak pogoj je določen tudi v četrti alinei točke III.2.2 objave):
"Da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa in da je v letu 2011 dosegel prihodke v višini najmanj 3.500.000 " ter da je imel v letih 2009, 2010 in 2011 pozitiven poslovni izid. V primeru skupne ponudbe, mora pogoj o neblokiranem računu v obdobju zadnjih šest mesecev in o pozitivnem poslovnem izidu v letih 2009, 2010 in 2011 izpolniti tudi vsak izmed partnerjev.
Dokazilo: Obrazec BON " original, ki ne sme biti starejši od 30 dni.",
v delu, ki se nanaša na pozitivni poslovni izid v letih 2009, 2010 in 2011, saj "iz, v ponudbi, priloženega BON obrazca namreč izhaja, da ponudnik v letu 2009 izkazuje negativen poslovni izid".

Vlagatelj je v ponudbi predložil obrazec S.BON-1/P z dne 9. 1. 2013, iz katerega je razvidno, da je v tabeli "Podatki o poslovanju podjetja po letih in prikaz trenda" v letu 2009 pri postavki "10. Čisti dobiček ali čista izguba" navedeno "-(90.857)" (podatek, na katerega se sklicuje naročnik), pri postavki "8. Dobiček ali izguba iz poslovanja (EBIT)" pa "254.153" (podatek, na katerega se sklicuje vlagatelj). Če bi se torej oprli na naročnikovo tolmačenje pogoja iz 9(6) člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ga vlagatelj ne bi izpolnil, če pa bi se oprli na vlagateljevo tolmačenje tega pogoja, bi ga vlagatelj izpolnil.

Iz dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013 izhaja, da je naročnik po merilu najnižja cena (točka IV.2.1 objave; 14. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) vlagateljevo ponudbo razvrstil na drugo mesto, kar pomeni, da je dražja od ponudbe skupnega ponudnika AS - Primus, gradnja, inženiring in svetovanje, d. o. o., Stari trg pri Ložu, ZIR, d. o. o., podjetje za inženiring in izvedbo gradbenih del, Ljubljana in Levar, prevozi, gradbeništvo, trgovina in inženiri[n]g, d. o. o., Podskrajnik, ki jo je izločil, vendar pa cenejša od ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je uvrstil na tretje mesto. Iz dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013 je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil, ker naj bi bila neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki jih je določil v razpisni dokumentaciji, vendar je glede na to, da je ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje v celoti pogoja za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti, treba šteti, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil (prvi odstavek 80. člena ZJN-2) kot nepopolno (prim. 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) zaradi njene nepravilnosti (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je namreč tista ponudba, ki (med drugim) izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 pa lahko naročnik med drugim od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2). Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila (osmi odstavek 41. člena ZJN-2). Naročnik mora zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika navesti v obvestilu o javnem naročilu (osmi odstavek 41. člena ZJN-2).

Družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, če zakon ne določa drugače. Poslovno leto se lahko razlikuje od koledarskega leta. Na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu tega poslovnega leta sestaviti letno poročilo (prvi odstavek 54. člena ZGD-1).

Pri razlagi ekonomsko-finančnega pogoja se je treba opreti na dejstvo, da je naročnik zahteval predložitev bonitetnega obrazca, kar bi omogočalo sklepanje, da naj bi bil zahtevani podatek razviden iz tega dokazila. Vendar Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da se poslovni izid v poslovnem letu ugotovi iz izkaza poslovnega izida (peti odstavek 60. člena ZGD-1), ki je sestavni del letnega poročila zavezancev (prvi, drugi in tretji odstavek 60. člena ZGD-1), tega pa morajo ti zavezanci predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) zaradi javne objave (58. člen ZGD-1). Letna poročila se objavijo v evidenci JOLP (Javna objava letnih poročil: https://www.ajpes.si/jolp/), zato naročnik lahko sam preveri podatke (vsaj prvi odstavek 78. člena ZJN-2), in sicer brezplačno (tretji odstavek 58. člena ZGD-1). Iz odločitve o oddaji javnega naročila ni razvidno, da bi se naročnik pri sprejemu odločitve oprl na podatke, dosegljive v evidencah na portalu AJPES, saj je zaključek o neizpolnjevanju ekonomsko-finančnega pogoja naredil na podlagi obrazca S.BON-1/P z dne 9. 1. 2013, ki ga je vlagatelj predložil v ponudbo.

SRS 19 "Vrste poslovnega izida in denarnega izida" v točki 19.1. določa, da je poslovni izid (dobiček ali izguba) razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju, v točki 19.2. pa določa, da obstajajo temeljne in druge vrste poslovnega izida (dobička ali izgube). Temeljne vrste poslovnega izida so poslovni izid (dobiček ali izguba) iz prodaje, poslovni izid (dobiček ali izguba) iz celotnega poslovanja, poslovni izid (dobiček ali izguba) iz rednega delovanja, celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) in čisti poslovni izid (čisti dobiček ali čista izguba). Pomembne so za zunanje in notranje uporabnike. Druge vrste poslovnega izida so prispevek za kritje, kosmati poslovni izid (kosmati dobiček ali kosmata izguba) iz celotnega poslovanja, celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) skupaj s finančnimi odhodki, celotni poslovni izid (celotni dobiček ali celotna izguba) skupaj z deleži zaposlencev v njem ter razširjeni dobiček in dohodek (dodana vrednost). Pomembne so za notranje uporabnike, zato se podrobneje opredeljujejo v samem podjetju.

Presežek prihodkov nad odhodki da pozitiven rezultat.

Kaj je treba upoštevati pri razlagi izraza prihodki, določa SRS 18 "Prihodki", kaj pa je treba upoštevati pri razlagi izraza odhodki, določa SRS 17 "Odhodki".

SRS v točki 18.1. določa, da prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev (na primer denarja ali terjatev zaradi prodaje blaga) ali zmanjšanj dolgov (na primer zaradi opustitve njihove poravnave); prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. SRS v točki 18.2. določa, da se prihodki razčlenjujejo na poslovne prihodke (gl. točka 18.3.), finančne prihodke (gl. točka 18.7.) in druge prihodke (gl. točka 18.10.), poslovni prihodki in finančni prihodki pa se štejejo kot redni prihodki.

SRS v točki 17.1. določa, da odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev (na primer zalog blaga zaradi prodaje) ali povečanj dolgov (na primer zaradi zaračunanih obresti); prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. SRS v točki 17.2. določa, da se odhodki razvrščajo na poslovne odhodke (gl. točka 17.3.), finančne odhodke (gl. točka 17.6.) in druge odhodke (gl. točka 17.9.), pri čemer so poslovni odhodki in finančni odhodki redni odhodki.

Po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije (tretji odstavek 71. člena ZJN-2), kar je razvidno tudi sicer iz osmega odstavka 41. člena ZJN-2, ki naročniku nalaga dolžnost seznanitve ponudnikov z zahtevano minimalno stopnjo sposobnosti že v razpisni fazi, to pa izhaja tudi iz načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2).

Ker je v tej fazi postopka oddaje javnega naročila rok za predložitev ponudb že potekel, ugovori zoper oblikovanje vsebine obvestila o naročilu ali razpisne dokumentacije (v tem primeru določitev ekonomsko-finančnega pogoja v spornem delu) ne morejo biti uspešni (prim. prvi in četrti odstavek 25. člena ZPVPJN), lahko pa vlagatelj uspešno ugovarja načinu tolmačenja tako oblikovane vsebine obvestila o naročilu ali razpisne dokumentacije, saj je naročnik tolmačil te vsebine na način, ki ga vlagatelj izpodbija, v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb (torej po poteku roka za predložitev ponudb).

Iz pogoja iz 9(6) člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni razvidno, da bi naročnik uporabil izraz "čisti poslovni izid", ki ima po SRS (peti odstavek točke 19.7.) svoj pomen, način izračuna podatka za "čisti poslovni izid obračunskega obdobja" pa določa že drugi odstavek 66. člena ZGD-1 pod postavko 19. Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da naročnik izraza poslovni izid ni specificiral niti s kakšnim drugim izrazom, ki bi dajal prepričljiv zaključek, da izraz poslovni izid izključuje možnost razlage, ki jo zastopa vlagatelj, prav tako pa ne omogoča niti prepričljivega zaključka, da se ta izraz nanaša le na kakšno drugo možnost, npr. celotni poslovni izid. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoj iz 9(6) člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe v spornem delu omogoča več različnih razlag, naročnik pa v razmerju do vlagatelja ni upravičen upoštevati take razlage, ki je do vlagatelja manj ugodna. Pogoji postopka oddaje javnega naročila morajo biti namreč določeni določeni jasno, natančno in nedvoumno, skrb za to pa nosi naročnik (osmi odstavek 41. člena ZJN-2 in 8. člen ZJN-2), ne pa ponudniki. Ti tudi niso dolžni postaviti vprašanja na portalu javnih naročil, niti niso dolžni vložiti zahtevka za revizijo, temveč imajo samo pravico tako ravnati.

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi naročniku, da je ravnal skladno z ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil, ne da bi upošteval, da pogoj iz 9(6) člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ne podpira enoznačno naročnikovega tolmačenja, enoznačnost naročnikovega tolmačenja pogoja pa tudi sicer ne izhaja iz konteksta, v katerem je naročnik določil ta pogoj.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013.

Vlagatelj še navaja, da je naročnik kršil ZJN-2 pri izdaji dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013, ker je zapisal, da se javno naročilo odda za obdobje treh let, vendar Državna revizijska komisija tega očitka ni posebej obravnavala, saj z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila morebitna spornost naročnikove navedbe v izpodbijanem sklepu (za katero v postopku pravnega varstva navaja, da gre za napako) nima več učinka. Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala očitkov v zvezi z izbiro ponudbe izbranega ponudnika, saj njihova obravnava ni ključna za rešitev zahtevka za revizijo. Kot že ugotovljeno, je vlagatelj predložil ponudbo, ki je po merilu ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, zato obravnava teh očitkov ne bi v ničemer vplivala na vlagateljev položaj v postopku oddaje javnega naročila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponudbe pregledati na način, ki ga kot dopustnega določa ZJN-2, pri čemer mora upoštevati tudi omejitve iz 78. člena ZJN-2. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora spoštovati načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če se naročnik odloči, da javnega naročila ne bo oddal, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je prvi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 2.605,56 eurov.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 2.605,56 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija je zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 2.605,56 eurov, čeprav je vlagatelj vplačal takso v višini 2.606 eurov, ker naročnik ni določil konkretnega zneska v pravnem pouku dokumenta "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013, vlagatelj pa je podatek izračunal na podlagi podatkov po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je namreč upoštevala vrednost ponudbe izbranega ponudnika z DDV (tj. 260.556,07 eurov) in od tega zneska izračunala en odstotek (prim. tretja alinea prvega odstavka 71. člena ZPVPJN). Ker je vlagatelj takso preplačal za 0,44 eurov, bo Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo tretjega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preplačanega zneska takse.

Državna revizijska komisija le še dodaja, da se je že opredelila (npr. št. 018-257/2012), da mora naročnik skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 v svoji odločitvi ponudnike opozoriti o možnosti pravnega varstva in navesti podatke, ki jih določa prvi odstavek 79. člena ZJN-2, pri čemer je treba upoštevati, da "višina takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja" pomeni, da mora naročnik navesti konkretno višino takse (npr. št. 018-257/2012), ne pa le prepisati zakonskih določb, kot je to storil naročnik v dokumentu "Sklep o oddaji javnega naročila" št. 6011-6/2012 z dne 11. 2. 2013.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 2. 4. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




















Vročiti:
" Javni zavod Lekarna Ljubljana, Komenskega ulica 11, 1000 Ljubljana,
" GIVO, d. o. o., Ljubljana, Zaloška cesta 69, 1000 Ljubljana,
" Adaptacije-vzdrževanje, d. o. o., Ribičičeva ulica 21, 1000 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

V vednost:
" finančna služba, tu.

Natisni stran