018-048/2013 Kulturni dom Franca Bernika Domžale

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila »Nakup in dobava digitalnih kino projektorjev in opreme«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika TSE d.o.o., Tržaška cesta 126, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in ponudnika ELEX ELEKTRONIKA, Milan Starman s.p., Goričane 12 A, Medvode, ki ga zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) zoper kršitve naročnika in pooblaščenega naročnika Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 3. 2013

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se v delu, ki se nanaša na sklop 1, zavrže.

3. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se v delu, ki se nanaša na sklopa 2 in 3, zavrne.

4. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

5. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

6. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne

Obrazložitev:

Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (objavljenem na Portalu javnih naročil 3. 12. 2012, pod št. objave JN13057/2012) 9. 1. 2013 (dokument Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila) sprejel odločitev, da javno naročilo v sklopu 1 (Oprema za Kulturni dom Franca Bernika Domžale), v sklopu 2 (Oprema za Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje) in v sklopu 3 (Oprema za Center za kulturo, šport in prireditve Izola " Art Kino Odeon Izola) odda ponudniku FFF d.o.o., Tržaška cesta 126, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe, ki jih je naročnik v posameznih sklopih najprej razvrstil glede na merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe, nato pa preveril, ali je najugodnejša ponudba (tj. ponudba izbranega ponudnika) popolna. Naročnik je preveril popolnost tudi ostalih ponudb, ki so bile po merilu razvrščene za najugodnejšo. Naročnik je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika v vseh treh sklopih popolna, ponudba prvega vlagatelja pa v sklopu 1 neprimerna, zato jo je kot nepopolno izločil. V sklopih 2 in 3, v katerih je bila ponudba prvega vlagatelja označena kot popolna, je glede na razvrstitev po merilu ekonomsko najugodnejše ponudbe zasedla 3. mesto. Drugouvrščena ponudba v 2. in 3. sklopu je bila ponudba ponudnika Nadgradnja d.o.o. iz Radovljice, ki je bila v teh dveh sklopih označena za popolno, v sklopu 1 pa izločena kot nepopolna. Naročnik je ugotovil, da je drugi vlagatelj v vseh treh sklopih oddal popolno ponudbo, ki je v sklopu 1 pri ocenjevanju po merilu zasedla drugo mesto, v sklopih 2 in 3 pa četrto mesto.

Prvi vlagatelj je 18. 1. 2013 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija odločitev naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe. Prvi vlagatelj navaja, da ponudba izbranega ponudnika v vseh treh sklopih javnega naročila ne ustreza zahtevanim tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije, saj izbrani ponudnik za ponujeno opremo ne razpolaga z DCI certifikatom, ki bi edini lahko dokazoval izpolnjevanje zahtevanega standarda DCI 1.2. Prvi vlagatelj dalje navaja, da tudi projektor, ki ga je ponudil ponudnik Nadgradnja d.o.o., ne izpolnjuje izrecno zahtevanih tehničnih specifikacij iz razpisne dokumentacije, saj slednja ne dovoljuje, da je projektor sestavljen in projekcijskega dela in ločenega zunanjega napajalnika. Poleg tega zaradi tehničnih rešitev ne zadostuje zahtevani svetlosti slike na planu, ponudba izbranega ponudnika pa, kot navaja prvi vlagatelj, tudi presega naročnikovo ocenjeno vrednost javnega naročila in bi že zaradi tega morala biti za naročnika nesprejemljiva.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila v vseh treh sklopih je zahtevek za revizijo 22. 1. 2013 vložil tudi drugi vlagatelj, ki zahteva njeno razveljavitev v vseh sklopih. Drugi vlagatelj izpodbija popolnost ponudbe izbranega ponudnika v vseh treh sklopih zaradi zatrjevanega neizpolnjevanja pogoja tehnične sposobnosti izbranega ponudnika, nezagotavljanja servisa za ponujeno opremo na območju Republike Slovenije in neizpolnjevanja referenčnega pogoja. Drugi vlagatelj dalje navaja, da izbrani ponudnik v sklopu 2 ni ponudil opreme, ki bi izpolnjevala tehnične zahteve iz Obrazca št. 15 (Predračun). Po mnenju drugega vlagatelja je v sklopih 2 in 3 nepopolna tudi ponudba ponudnika Nadgradnja d.o.o. Vlagatelj navaja, da slednji v ponudbi ni mogel predložiti ustreznih pogodb o zastopništvu med njim in principalom, saj proizvajalca opreme, ki jo ponuja ponudnik Nadgradnja d.o.o., zanikata, da bi bil slednji njun zastopnik, prav tako pa ne izpolnjuje referenčnega pogoja. Drugi vlagatelj še dodaja, da ponudnik Nadgradnja d.o.o. v sklopu 2 ni ponudil opreme, ki bi izpolnjevala tehnične zahteve iz Obrazca št. 15 (Predračun). Podobne razloge za nepopolnost ponudbe v sklopih 2 in 3 drugi vlagatelj navaja tudi za ponudbo prvega vlagatelja in zatrjuje, da prvi vlagatelj ni dal oziroma ni dal ustrezne pogodbe z dobaviteljem oziroma principalom. Poleg tega še navaja, da prvi vlagatelj v sklopu 2 ni ponudil opreme, ki bi izpolnjevala tehnične zahteve iz Obrazca št. 15 (Predračun).

Z vlogama z dne 25. 1. 2013 in 29. 1. 2013 se je izbrani ponudnik izjasnil do navedb prvega in drugega vlagatelja in jih v celoti zavrnil kot brezpredmetne oziroma neutemeljene.

Naročnik je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja s sklepom z dne 5. 2. 2013 zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da prvi vlagatelj zaradi tega, ker mu ne more nastati škoda, ne izkazuje aktivne legitimacije, vendar je naročnik kljub temu vsebinsko pristopil k reševanju zahtevka za revizijo. V zvezi z navedbami o DCI certifikatu naročnik odgovarja, da v razpisni dokumentaciji ni določil, da bi moral imeti ponujen projektor DCI certifikat, ampak le, da projektor zadošča DCI 1.2. standardom, zato ponudnikom DCI certifikata ni bilo treba priložiti ali dokazati, da ima ponujeni digitalni projektor naveden certifikat. Naročnik še navaja, da je digitalni projektor, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, skrbno preveril in ugotovil, da v celoti ustreza njegovim tehničnim zahtevam, tudi tisti, da mora projektor zadoščati DCI 1.2. standardom. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na ponudnika Nadgradnja d.o.o., z obrazložitvijo, da v razpisni dokumentaciji nikjer ni določil, da projektor ne sme biti sestavljen iz projekcijskega dela in ločenega zunanjega napajalnika, ampak da je zahtevan enoviti digitalni kino projektor s pripadajočo lečo in integriranim media blokom. Glede preseganja ocenjene vrednosti pa naročnik odgovarja, da ocenjena vrednost naročila ne predstavlja naročnikovih zagotovljenih sredstev za namen predmetnega javnega naročila.

Naročnik je 5. 2. 2013 izdal sklep, s katerim je kot neutemeljenega zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil pogodbo, ki jo ima njegov podizvajalec AVC Group d.o.o. sklenjeno z družbo SONY, kot tudi izjavo, izdano s strani principala, Decinex d.o.o., v kateri je navedeno, da je izbrani ponudnik pooblaščen za servisiranje in ima popolni dostop do originalnih rezervnih delov in nadomestne opreme za ponujeno SONY opremo, s čimer je izpolnil naročnikove zahteve glede tehnične sposobnosti ponudnika. Naročnik je zavrnil tudi navedbe o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja naročnika, vezanega na organiziran servis za ponujeno opremo na območju Republike Slovenije, saj je izbrani ponudnik navedel, da za ponujeno opremo sam izvaja servis in tega zagotavlja na sedežu družbe, torej ima organiziran servis na območju Republike Slovenije. Navedbe drugega vlagatelja glede neizpolnjevanje referenčnega pogoja naročnik zavrača kot pavšalne, poleg tega pa navaja, da je izbrani ponudnik priložil štiri referenčna potrdila, od katerih drugi vlagatelj izpodbija zgolj dva, kar pomeni, da je izbrani ponudnik že z dvema drugima referenčnima potrdiloma izpolnil zahteve naročnika v zvezi z referencami. Kot pavšalne naročnik zavrača tudi navedbe drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik v sklopu 2 ni ponudil opreme, ki bi izpolnjevala tehnične zahteve iz Obrazca št. 15 (Predračun). Naročnik je kot neutemeljene zavrnil tudi navedbe drugega vlagatelja glede naročnikovih kršitev v zvezi s ponudbo ponudnika Nadgradnja d.o.o. in ponudbo prvega vlagatelja v sklopih 2 in 3. Naročnik navaja, da je ponudnik Nadgradnja d.o.o. priložil izjavi proizvajalcev opreme, da ima ponudnik Nadgradnja d.o.o. dovoljenje za prodajo, instalacije in vzdrževanje ponujene opreme, da servisiranje opravlja M. B. ter da so mu zagotovljeni potrebni nadomestni deli za vso opremo. Naročnik kot pavšalne in nedokazane zavrača tudi očitke o ponudbi ponudnika Nadgradnja d.o.o. glede neustreznih in neresničnih referenčnih potrdil in glede neizpolnjevanja tehničnih zahtev v sklopu 2. Ker je, kot navaja naročnik, tudi prvi vlagatelj v ponudbi priložil izjavo principala, da je prvi vlagatelj njihov pooblaščeni prodajalec v Sloveniji in je pooblaščen za servisiranje in ima polni dostop do nadomestnih delov in opreme za digitalne kino projektorje, je zavrnil navedbe drugega vlagatelja tudi v tem delu, kot pavšalne in nedokazane pa je zavrnil še navedbe drugega vlagatelja, da prvi vlagatelj v sklopu 2 ni ponudil opreme, ki bi izpolnjevala tehnične zahteve iz Obrazca št. 15 (Predračun).

Drugi vlagatelj se je v vlogi z dne 14. 2. 2013 opredelil do nekaterih navedb naročnika.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 2. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o oddaji spornega naročila ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je še pred vsebinsko obravnavo zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja preverila, ali sta oba vlagatelja v vseh treh sklopih, v katerih izpodbijata odločitev o oddaji naročila, aktivno legitimirana za vložitev zahtevka za revizijo.

ZPVPJN v 1. alinei prvega odstavka 14. člena določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila (sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti) in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. V skladu z navedeno določbo ZPVPJN mora vložnik zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti (ne gotovost, vendar obenem tudi ne zgolj hipotetične možnosti), da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda.

Medtem ko v predmetnem postopku ni sporno, da sta oba vlagatelja v vseh treh sklopih oddala ponudbo in s tem izkazala interes za dodelitev naročila, pa naročnik ni prepričan, da sta prvi in drugi vlagatelj izkazala, da bi jima zaradi zatrjevanih naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila nastala škoda.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo ne izkazuje prvi vlagatelj, in sicer za sklop 1.

Kot je razvidno iz Obvestila o odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 9. 1. 2013, je prvi vlagatelj v sklopu 1 oddal ponudbo, ki jo je naročnik kot nepopolno izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Nadalje gre ugotoviti, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo popolnosti svoje ponudbe sploh ne zatrjuje oziroma ne zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil za neprimerno in nepopolno, ampak zatrjuje le, da je odločitev naročnika o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika nezakonita.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije ponudniku, ki v postopku oddaje javnega naročila predloži nepopolno ponudbo, ni mogoče odrekati dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila, vendar pa mu v primeru, kadar je v postopku bodisi ugotovljena pravilnost ugotovitve o nepopolnosti ponudbe bodisi ponudnik popolnosti svoje ponudbe sploh ne zatrjuje, ni mogoče priznati izkazovanja drugega elementa aktivne legitimacije, to je realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v ponudbi določenega ponudnika te ni mogoče obravnavati kot popolne ponudbe v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), jo je potrebno v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v konkretnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi nepopolnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Takšnemu ponudniku aktivne legitimacije za uveljavljanje kršitev v zvezi s ponudbami, ki so jih v postopku oddaje javnega naročila predložili konkurenčni ponudniki, ni mogoče priznati. Možnost nastanka škode se mora namreč izkazovati z zatrjevanjem, da ima ponudnik (še vedno) možnost pridobiti posel znotraj določenega konkretnega postopka oddaje javnega naročila. Pravno varstvo se lahko v skladu z določbami ZPVPJN torej nanaša zgolj na konkretni postopek oddaje javnega naročila, ki se konča z izbiro najugodnejšega ponudnika ali z zavrnitvijo vseh ponudb.

Ob upoštevanju zapisanih izhodišč in dejstva, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo popolnosti svoje ponudbe v sklopu 1 niti ne zatrjuje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj za vložitev zahtevka za revizijo v sklopu 1 ni izkazal drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode, zaradi česar mu aktivne legitimacije v sklopu 1 ni mogoče priznati in je, v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN, potrebno zahtevek za revizijo v tem delu zavreči.

Ni pa mogoče odreči aktivne legitimacije prvemu vlagatelju v sklopih 2 in 3 oziroma drugemu vlagatelju v sklopih 1, 2, in 3. Ponudbi obeh sta bili v teh sklopih označeni kot popolni, vsak od njiju pa v zadevnih sklopih, ki jih napada, izpodbija tudi popolnost vseh ponudb, ki so se na ocenjevalni lestvici uvrstile pred njegovo ponudbo. V kolikor bi se revizijski očitki vsakega izmed njiju glede ponudb, uvrščenih pred njegovo ponudbo, izkazali za utemeljene, bi navedeno lahko vplivalo na njegov položaj v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, saj bi bila v tem primeru naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila v vseh sklopih razveljavljena, naročnik pa bi moral ponoviti postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, v katerem bi obstajala možnost za oddajo naročila prvemu oziroma drugemu vlagatelju. Zatrjevane kršitve bi torej v zadevnih sklopih utegnile bistveno vplivati na pravni položaj prvega oziroma drugega vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in bi mu, če ne bi imel možnosti njihove odprave v postopku pravnega varstva, lahko povzročile tudi škodo, ki bi se kazala v morebitni nepridobitvi predmetnega javnega naročila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost zahtevka za revizijo prvega vlagatelja.

Prvi vlagatelj naročniku očita, da je ravnal nezakonito, ko je v sklopih 2 in 3 ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno, saj izbrani ponudnik ne ponuja blaga, ki bi ustrezalo vsem zahtevam v razpisni dokumentaciji.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev predmeta javnega naročila in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je treba presojati z vidika 16. in 20. točke prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 80. člena ZJN-2. V skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb skladno z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse (minimalne) tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (3. točka Povabila o oddaji ponudbe) določil, da je v sklopu 2 in sklopu 3 predmet javnega naročila (med drugim) nakup, dobava in montaža/instalacija digitalnega kino projektorja s pripadajočo lečo in Integrated Media Block (IMB). Iz Obrazca št. 16, v katerem je naročnik opisal predmet javnega naročila in zahteve naročnika, je razvidno, da je naročnik v obeh sklopih zahteval, da mora digitalni kino projektor zadoščati DCI 1.2 standardom. Dalje iz zahtev razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik z namenom dokazovanja, da ponujeni projektor zadošča DCI standardom, določil, da morajo ponudniki v tabelo, ki jo je naročnik vključil v Obrazec št. 15 " Predračun, vpisati tehnične lastnosti ponujene opreme, pri čemer: "["] v kolikor posamezne zahteve naročnika v celoti ustrezajo ponujeni opremi ponudnik v tabelo lahko vpiše "DA", v nasprotnem primeru mora ponudnik vpisati podatek o tehničnih lastnostih ponujene opreme) ["]". Ena od zahtev, za katero so morali ponudniki vpisati tehnične lastnosti ponujene opreme, je bila tudi, da projektor zadošča DCI 1.2 standardom. Naročnik je od ponudnikov zahteval tudi, da morajo kot dokazilo za izpolnjevanje tehnične sposobnosti ponudbi predložiti izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 10 " Izjava o tehnični sposobnosti za izvedbo naročila in tehnični ustreznosti digitalnih kino projektorjev in opreme. Iz njegove vsebine je razvidno, da ponudnik izjavlja, da ponujena oprema v celoti ustreza tehničnim zahtevam naročnika, ki so bile navedene v razpisni dokumentaciji, da je ponujena oprema v skladu z vsemi veljavnimi predpisi, normativi in standardi, ki veljajo za tovrstno opremo v Republiki Sloveniji in Evropski uniji, in da imajo vsi vgrajeni sestavni deli opreme ustrezne certifikate, ter da ponujena oprema ustreza deklariranim tehničnih navedbam in kvaliteti in da so v ponujeni opremi vgrajeni vsi deli, ki jih zahteva naročnik.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik v 2. in 3. sklopu ponudil digitalni kino projektor s pripadajočo lečo in integrated media blok (IMG) proizvajalca SONY, model/oznaka SRX-R515P. Izbrani ponudnik je v ponudbi priložil izpolnjen Obrazec št. 10 in Obrazec št. 15. V slednjem je izbrani ponudnik z besedo "DA" označil, da ponujeni projektor zadošča DCI 1.2 standardom.

Za presojo o tem, ali bi moral izbrani ponudnik skladnost ponujenega projektorja z DCI 1. 2 standardi dokazovati z ustreznim certifikatom, ali pa je za popolnost ponudbe zadoščala njegova izjava, da ponujeni projektor zadošča DCI 1.2 standardom, je treba izhajati iz zahtev razpisne dokumentacije. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni zahteval, da morajo ponudniki bodisi priložiti certifikat o skladnosti opreme z DCI 1.2 standardi bodisi izjaviti, da tak certifikat imajo, ampak je zahteval le njihovo izjavo, da ponujeni projektor tem standardom ustreza. To je razvidno tako iz vsebine obrazca št. 15 kot tudi Obrazca št. 10, ki so ju morali ponudniki izpolniti in priložiti ponudbi, in s katerima so ponudniki izjavili, da ponujena oprema v celoti ustreza tehničnim zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije in je skladna z veljavnimi standardi. Ali je to dovolj za zagotovitev skladnosti ponujene opreme s tem standardom (čemur nasprotuje prvi vlagatelj), v konkretnem primeru v tej fazi postopka ne more biti predmet spora. Gre namreč za zahtevo razpisne dokumentacije, ki je bila prvemu vlagatelju znana oziroma bi mu morala biti znana že pred potekom roka za oddajo ponudb, zato bi moral vlagatelj, v kolikor bi želel doseči njeno spremembo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vložiti pred potekom roka za predložitev ponudb. Po tem roku lahko Državna revizijska komisija ugotavlja le še, ali so ponudniki zahtevo izpolnili na način, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji.

Kot že navedeno, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik sporno zahtevo glede dokazovanja skladnosti ponujenega projektorja z DCI 1.2 standardi izpolnil. Ker prvi vlagatelj z zahtevkom za revizijo niti ne zatrjuje, da oprema izbranega ponudnika kljub dani izjavi o skladnosti ponujenega projektorja z DCI 1.2 standardi slednjih morebiti ne dosega, Državna revizijska komisija zaključuje, da prvi vlagatelj ni uspel dokazati, da je izbrani ponudnik v tem delu oddal neprimerno ponudbo in je naročnik ravnal v neskladju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno in jo izbral kot najugodnejšo.
Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da prvi vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopih 2 in 3 označil za popolno, prvemu vlagatelju zaradi neutemeljenosti revizijskih navedb v tem delu (upoštevajoč prvi odstavek 14. člena ZPVPJN) ni mogla priznati interesa glede preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe ponudnika Nadgradnja d.o.o. Namreč, tudi če bi se izkazalo, da so navedbe prvega vlagatelja glede ponudbe ponudnika Nadgradnja d.o.o. utemeljene, to ne bi v ničemer vplivalo na položaj prvega vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila in posledično na odločitev Državne revizijske komisije o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, kot je razvidna iz 3. točka izreka tega sklepa, Ker prvi vlagatelj ni uspel izkazati, da je izbrani ponudnik oddal nepopolno ponudbo, sam pa je oddal manj ugodno ponudbo od izbranega ponudnika, se odločitev naročnika o oddaji javnega naročila (tudi ob upoštevanju teh navedb) ne bi spremenila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V zvezi z zahtevkom za revizijo drugega vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta z njim izpodbija popolnost ponudb ponudnikov, ki so se v vseh treh sklopih na ocenjevalni lestvici uvrstili pred njim. Državna revizijska komisija je najprej presojala utemeljenost njegovega zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika, od utemeljenosti revizijskih navedb v tem delu pa je odvisna obravnava zahtevka za revizijo tudi v preostalem delu, ki se nanaša na ponudbe ostalih ponudnikov, ki so oddali ugodnejše ponudbe od drugega vlagatelja. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, vlagatelju, ki ne uspe dokazati nezakonitosti naročnikovega ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika, ni mogoče priznati interesa glede preostalih revizijskih navedb, povezanih s presojo popolnosti drugih ponudb, saj se vlagateljev položaj (tudi, če bi se vse te navedbe izkazale za utemeljene) zaradi manj ugodne ponudbe od izbranega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila ne bi spremenil.

Drugi vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v vseh treh sklopih nepopolna, saj ne izpolnjuje pogoja glede tehnične sposobnosti. Drugi vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni mogel predložiti ustrezne pogodbe za Sony Digital Camera in posledično dvomi v ustreznost oziroma obstoj priložene pogodbe in certifikata, prav tako zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja naročnika, vezanega za organiziran servis za ponujeno opremo na območju Republike Slovenije.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo gre ugotoviti, da je naročnik za priznanje tehnične sposobnosti ponudnika določil naslednjo zahtevo: "Tehnično sposobnost ponudnik dokazuje s predložitvijo izpolnjenega, datiranega, podpisanega in žigosanega obrazca.
["]
Ponudnik mora imeti sklenjeno pogodbo s principalom / proizvajalcem opreme (za opremo in tehnologijo, ki jo ponuja v ponudbi), ki mu omogoča dobavo ponujene opreme in dostop do rezervnih delov in/ali nadomestne opreme ter podporo za prodajo in servis ponujene opreme, v kolikor ne ponuja opreme in tehnologije lastne blagovne znamke.
Ponudnik mora imeti organiziran servis za ponujeno opremo na območju Republike Slovenije ali mora zagotoviti servisiranje s strani pooblaščenega serviserja na območju Republike Slovenije, po možnosti čim bližje naslovom vsakega od naročnikov. Ponudnik mora zagotoviti odzivni čas največ 24 ur od prejema poziva s strani naročnika. ["]

DOKAZILO:
- Izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 1 " Ponudba, v katerem mora ponudnik vpisati podatke v zvezi z zagotavljanjem servisiranja ponujenega digitalnega kino projektorja in ostale opreme;
- Kopija pogodbe s principalom / proizvajalcem opreme (v primeru, da ponudnik ne ponuja opreme in tehnologije lastne blagovne znamke)
- Izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 10 " Izjava o tehnični sposobnosti za izvedbo naročila in tehnični ustreznosti digitalnih kino projektorjev in opreme; ["]"

Naročnik je z objavo odgovora na vprašanje ponudnika št. 5 (objava na Portalu javnih naročil pod št. objave JN13057/2012, 12. 12. 2012 ob 10:48) namesto pogodbe s principalom/proizvajalcem opreme dovolil tudi predložitev izjave principala/proizvajalca.

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik dal ponudbo, v kateri nastopa s podizvajalcem AVC Group d.o.o., Tržaška cesta 126, Ljubljana (v nadaljevanju: podizvajalec AVC Group d.o.o.). Iz ponudbe izbranega ponudnika dalje izhaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil pogodbo "Trading agreement Sony professional solutions specialist", sklenjeno leta 2012 med podizvajalcem AVC Group d.o.o. in proizvajalcem ponujene opreme, Sony Europe Limited, Podružnica v Sloveniji, iz katere je razvidno, da je AVC Group d.o.o. upravičen prodajati izdelke znamke Sony. Priložena je še izjava principala Dcinex d.o.o., Hrastovička 62, Lučko " Zagreb, da je izbrani ponudnik v celoti pooblaščen za servisiranje in ima popoln dostop do originalnih rezervnih delov in nadomestne opreme za ponujeno SONY opremo preko njihove družbe. Izbrani ponudnik je priložil tudi izjavo na Obrazcu št. 1, da sam opravlja servis za ponujeno opremo, ki jo ponuja v ponudbi, ter da servis zagotavlja na lokaciji, kjer je sedež izbranega ponudnika, in na lokaciji servisa Dcinex d.o.o., Hrastovička 62, Lučko " Zagreb.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje in ob upoštevanju naročnikovih pojasnil (ki jim vlagatelj ne oporeka), da je Sony Digital Cinema sklenil partnerstvo z družbo Dcinex d.o.o., ki je postal prednostni dobavitelj digitalnih naprav za projekcijo filma, med drugim tudi za digitalne kino projektorje SRX-R515, ki ga je v svoji ponudbi ponudil tudi izbrani ponudnik, Državna revizijska komisija pritrjuje naročnikovim ugotovitvam, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokazila, ki so bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, in na podlagi katerih je izkazal, da lahko dobavi ponujeno opremo in dostopa do rezervnih delov in/ali nadomestne opreme ter mu omogoča podporo za prodajo in servis ponujene opreme.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je on edini zastopnik za območje Republike Slovenije, kar naj bi izhajalo iz izjave in priloženega certifikata družbe Sony. Vendar Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da iz priloženega certifikata družbe Sony izhaja le, da je vlagatelj pooblaščen zastopnik za Sony Digital Cinema, ne pa, da je edini. Tudi predložena izjava s strani družbe SONY (za katero ni mogoče ugotoviti niti, kdaj je bila dana, saj ni datirana), z ničemer ne izpodbija dejstva, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil pogodbo, sklenjeno med podizvajalcem AVC Group d.o.o. in Sony Europe Limited, Podružnica v Sloveniji, na podlagi katere lahko AVC Group d.o.o. prodaja izdelke znamke SONY. Da AVC Group d.o.o. ne more prodajati tudi blaga znamke SONY, ponujenega v predmetnem postopku javnega naročila, iz pogodbe ni razvidno, prav tako pa tega ne potrjuje niti izjava, ki jo je predložil vlagatelj. Res je sicer, da je v izjavi navedeno, da je vlagatelj od dneva, ko je bila izjava dana, edini certificiran SONY D-Cinema zastopnik v Sloveniji, vendar izjava ni datirana, zato ni mogoče ugotoviti, na kateri trenutek se nanaša. Še manj vlagatelj s to izjavo dokazuje, da upravičenje podizvajalca AVC Group d.o.o. za prodajo ponujenega blaga ne izhaja iz pogodbe, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik.

Kot neutemeljene Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja naročnika, vezanega za organizirani servis za ponujeno opremo na območju Republike Slovenije. Izbrani ponudnik je v ponudbi poleg servisa Dcinex d.o.o. s sedežem v Zagrebu, ki ga kot spornega izpostavlja vlagatelj, v Obrazcu št. 1 izjavil, da zagotavlja servis za ponujeno opremo tudi na sedežu družbe izbranega ponudnika, ki je v Ljubljani. Ker drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo izjavi izbranega ponudnika, da zagotavlja servis za ponujeno opremo v Ljubljani, torej na območju Republike Slovenije, ne nasprotuje, njegovim navedbam v tem delu ni mogoče slediti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja glede referenc, ki ga je naročnik (skladno z alinejo a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2) določil na naslednji način (stran 18 razpisne dokumentacije):
"POGOJ 16:
Ponudnik mora imeti reference, ki se nanašajo na dobavo kinematografske opreme in servisiranje le-te v času garancijskega roka. Upoštevajo se referenčna dela iz zadnjih treh let šteto od roka za oddajo ponudb.

Ponudnik je moral v zadnjih treh letih, šteto od roka za oddajo ponudb, izvesti vsaj dve zaključeni dobavi kinematografske opreme in namestitev le-te (dobava, namestitev, kalibracija) do njene popolne funkcionalnosti, in po zaključeni dobavi izvajati servisiranje le-te v času garancijskega roka (servisiranje opreme lahko še poteka).

Naročnik bo upošteval samo pozitivna referenčna potrdila, ki bodo ponudbi priložena na predpisanem Obrazcu št. 9 " Referenčno potrdilo, ki bodo v celoti izpolnjena, vključno s kratkim opisom izvedenih del in mnenjem naročnika referenčnega dela o izvedeni dobavi in storitvi servisiranja. Referenčno potrdilo mora biti izpolnjeno in datirano, žigosano in podpisano s strani naročnika referenčnega dela.

Ponudbo ponudnika, ki ponudbi ne bo priložil vsaj dveh zahtevanih referenčnih potrdil, ki bosta ustrezali pogoju, bo naročnik izločil.

DOKAZILO:

Izpolnjen in datiran, žigosan in podpisan s strani naročnika referenčnega dela Obrazec št. 9 " Referenčno potrdilo.

Ponudnik mora ponudbi priložiti vsaj dve referenčni potrdili, ki ustrezata pogoju. ["]"

Naročnik je na vprašanje enega od ponudnikov: "["] Razumemo, da se v primeru nastopa s podizvajalcev tudi reference podizvajalca seštevajo kumulativno. Prosimo za potrditev." na Portalu javnih naročil 12. 12. 2012 odgovoril: "Reference podizvajalca, ki ga bo ponudnik navedel v ponudbi in zanj priložil vse zahtevane obrazce, izjave in dokumente, bo naročnik upošteval izključno in samo v primeru, če bo referenca v celoti ustrezala Pogoju 16." Odgovor naročnika je v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 postal del razpisne dokumentacije.

Za pravilnost ponudbe (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) je torej zadoščalo, da je ponudnik z dvema referenčnima potrdiloma izkazal, da ima izkušnje v zvezi z dobavo kinematografske opreme in servisiranje te v času garancijskega roka (pri čemer je ponudnik izkušnje lahko dokazoval tudi z referencami priglašenega podizvajalca).

Pregled ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik predložil štiri referenčna potrdila, izdana njegovemu podizvajalcu AVC Group d.o.o., na predpisanem Obrazcu št. 9.

Dalje gre ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija ustreznost le dveh izmed njih (referenčni potrdili referenčnega naročnika Cankarjev dom iz Ljubljane in naročnika SFC, javna agencija iz Ljubljane), medtem ko ustreznosti ostalih dveh referenčnih potrdil drugi vlagatelj ne izpodbija. Gre za referenčni potrdili, s katerima je naročnik obeh referenčnih del, Javni zavod Kinodvor, potrdil, da je podizvajalec AVC Group d.o.o. v letu 2011 dobavil kinematografsko opremo in izvedel namestitev opreme, da je referenčno delo izvršil v pogodbeno dogovorjenem roku in je predal vso opremo v popolnoma funkcionalnem stanju, ter da še vedno izvaja servisiranje, glede na to, da garancijski rok še ni potekel.

Ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije, v skladu s katerimi je za izpolnjevanje razpisnega pogoja glede referenc zadoščalo, da je ponudnik izkazal dve referenci, in dejstva, da je izbrani ponudnik zahtevani referenci izkazal že z dvema referenčnima potrdiloma naročnika Javni zavod Kinodvor (ki jima drugi vlagatelj ne nasprotuje), Državna revizijska komisija ni presojala, ali tudi preostali dve referenci ustrezata zahtevam razpisne dokumentacije. Ugotovljeno namreč ne bi v ničemer vplivalo na pravilnost ponudbe izbranega ponudnika v tem delu. Tudi če bi Državna revizijska komisija ugotovila, da referenci referenčnega naročnika Cankarjev dom iz Ljubljane in naročnika SFC, javna agencija iz Ljubljane nista ustrezni, bi izbrani ponudnik ob upoštevanju ostalih dveh še vedno zadostil naročnikovemu pogoju po izkazanih dveh referencah. Zato gre navedbe drugega vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja glede referenc, zavrniti kot neutemeljene.

Drugi vlagatelj naročniku tudi očita, da bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti, ker v sklopu 2 ne izpolnjuje tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Drugi vlagatelj v zvezi s tem navaja, da prikazovalnik alternativnih vsebin, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje tehničnih zahtev od 3. do 10. vrstice Obrazca št. 15.

Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v tem delu zavrnila kot neutemeljen, saj je ugotovila, da so njegove navedbe o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, splošne in premalo konkretizirane, da bi jim bilo mogoče slediti. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da mora v skladu s 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vsebovati očitane kršitve, dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, ter da morajo biti navedbe v zahtevku za revizijo jasne, konkretizirane in dokazane, čemur pa zgolj zatrjevanje, da prikazovalnik alternativnih vsebin ne izpolnjuje tehničnih zahtev od 3. do 10. vrstice Obrazca št. 15 " PREDRAČUN, ne zadosti. Drugi vlagatelj bi moral glede na njegovo zatrjevanje navesti vsaj, v čem konkretno tehnične lastnosti ponujenega prikazovalnika alternativnih vsebin odstopajo od zahtevanih v razpisni dokumentaciji in zakaj ne ustrezajo zahtevam naročnika. Šele tako oblikovano trditveno podlago pa bi bilo mogoče preizkusiti s predlaganimi dokazi.

Enako gre ugotoviti tudi glede navedb drugega vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza tehničnim zahtevam naročnika zato, ker ponujena oprema za povezljivost z obstoječim zvočnim sistemom ni izdelek proizvajalca projektorja in zato po navedbah drugega vlagatelja manjka vsaj nekakšen preklopnik avdio signalov med DC serverjem in DTS procesorjem.

Kot že naročnik pravilno izpostavlja, v razpisni dokumentaciji v zvezi z opremo za povezljivost z obstoječim zvočnim sistemom ni določil drugega kot to, da "["] dobavitelj ponudi vse potrebno za delujočo povezavo obstoječega zvočnega procesorja (DC500) s strežnikom ter prikazovalnikom alternativnih vsebin". Naročnik je torej določil, da je pogoj za prevzem opreme funkcionalno delujoča oprema, zato je upravičeno štel, da je izbrani ponudnik z oddajo ponudbe, v kateri je ponudil tudi opremo za povezljivost z obstoječim zvočnim sistemom (kot razvidno iz obrazca št. 15 " Predračun), to naročnikovo zahtevo potrdil in jo upošteval. Da izbrani ponudnik tega v ponudbi ni upošteval, bi moral v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom iz 5. in 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN zatrjevati in dokazati drugi vlagatelj, vendar mu to ni uspelo. Drugi vlagatelj namreč ni navedel nobenih dejstev, ki bi kazala na to, da izbrani ponudnik v ponudbi ni upošteval zahteve naročnika, da mora ponuditi vse potrebno za delujočo povezavo obstoječega zvočnega procesorja (DC500) s strežnikom ter prikazovalnikom alternativnih vsebin, torej tudi " ["]nekakšen preklopnik avdio signalov med DC serverjem in DTS procesorjem", v kolikor je ta sploh potreben, kar bi prav tako moral zatrjevati in dokazati drugi vlagatelj.

Kot zadnje v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija preverjala utemeljenost navedb drugega vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil okno brez trgovskega naziva z zelo nizko ceno in brez dokumentacije o antirefleksnosti.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Obrazcu št. 15 " PREDRAČUN zahteval, da: "["] ponudnik preskrbi ustrezno antirefleksno projekcijsko okno, ki bo po velikosti ustrezalo uporabi obstoječega 35 mm ter digitalnega projektorja, tako za 2D kot 3 D predstave. Predvidena velikost je 110 x 50 cm, natančnejše izmere pripravi dobavitelj. Priprava in obdelava zidne odprtine nista del tega razpisa."

Državna revizijska komisija na podlagi dejstev, ki jih zatrjuje drugi vlagatelj, ne more ugotoviti, v čem je ponudba izbranega ponudnika neskladna z zahtevami naročnika glede projekcijskega okna. Kot naročnik pravilno opozarja, v razpisni dokumentaciji ni predvidel, da bi morali ponudniki navesti blagovno znamko oz. trgovski naziv (kot to navaja drugi vlagatelj) ponujenega projekcijskega okna. Prav tako drugi vlagatelj ni navedel, na podlagi česa sklepa, da je izbrani ponudnik ponudil antirefleksno projekcijsko okno z zelo nizko ceno (glede na to, da izbrani ponudnik cene za projekcijsko okno ni opredelil posebej, ampak jo je vključil v vrednost za digitalni kino projektor s pripadajočo lečo in Integrated Media Block (IMB)) niti zakaj je domnevno nizka cena sporna. Nenazadnje Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku tudi v tem, da v razpisni dokumentaciji nikjer ni bilo predvideno, da mora ponudnik za ponujeno antirefleksno projekcijsko okno predložiti dokumentacijo o antirefleksnosti, ampak le, da bo ponudnik ustrezno antirefleksno projekcijsko okno dobavil. Zato je Državna revizijska komisija navedbe drugega vlagatelja tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da drugi vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ponudbo izbranega ponudnika v vseh treh sklopih označil za popolno, vlagatelju zaradi neutemeljenosti revizijskih navedb v tem delu (upoštevajoč prvi odstavek 14. člena ZPVPJN) in zaradi že navedenih razlogov ni mogla priznati interesa glede preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudb preostalih ponudnikov, ki so oddali ugodnejše ponudbe od njega.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da drugi vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati, da je naročnik kršil pravila ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Prvi in drugi vlagatelj sta zahtevala povračilo stroškov, ki so jima nastali v postopku pravnega varstva. Ker prvi in drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo nista uspela, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njuni zahtevi za povračilo stroškov zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. in 6. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 28. 3. 2013


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:
- TSE d.o.o., Tržaška cesta 126, Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale
- FFF d.o.o., Tržaška cesta 126, Ljubljana
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE, Župančičeva 3, Ljubljana
- arhiv " tu

Natisni stran