018-359/2012 Mestna občina Murska Sobota

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Sanacija obstoječega filtrirnega sistema v letnem kopališču Murska Sobota-Turistični center Fazanarija", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik TEHNOBIRO d.o.o., Ulica Heroja Nandeta 37, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 25. 3. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 12. 10. 2012, se ugodi tako, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročanja "Sanacija obstoječega filtrirnega sistema v letnem kopališču Murska Sobota-Turistični center Fazanarija", objavljenega na Portalu javnih naročil, pod št. JN10300/2012z dne 25. 9. 2012, s popravki pod objavami JN11005/2012 z dne 12. 10. 2012, št. JN13417/2012 z dne 12. 12. 2012, št. JN13418/2012 z dne 12. 12. 2012.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 3.384,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Sanacija obstoječega filtrirnega sistema v letnem kopališču Murska Sobota-Turistični center Fazanarija"" objavil dne 25. 9. 2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN10300/2012, s popravki pod objavami št. JN11005/2012 z dne 12. 10. 2012, št. JN13417/2012 z dne 12. 12. 2012, št. JN13418/2012 z dne 12. 12. 2012.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 12. 10. 2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik pripravil pomanjkljivo razpisno dokumentacijo. Vlagatelj trdi, da mu tehnične specifikacije onemogočajo pripravo pravilne, primerne in posledično popolne ponudbe. Navedeno po vlagateljevih navedbah velja še toliko bolj spričo dejstva, da je isti naročnik v prejšnji objavi podal jasno in transparentno tehnično specifikacijo, po kateri je lahko vsak ponudnik izdelal in pripravil ponudbo in ni bila pisana na kožo zgolj določenemu ponudniku. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da razveljavi celoten razpis in razpisno dokumentacijo ter mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 30. 10. 2012 sprejel odločitev, št. 430-055/2012-8 (188), s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil.

Naročnik je z dopisom, z dne 30. 10. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 2. 11. 2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 11. 2012 opredelil do naročnikovih navedb v sklepu, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Državna revizijska komisija je dne 6. 12. 2012, na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN, sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.

Državna revizijska komisija je v zaradi ugotovitve pravilnega in popolnega dejanskega stanja, na podlagi 34. in 36. člena ZPVPJN, s sklepom z dne 21. 12. 2012, št. 018-359/2012-3, odredila pridobitev strokovnega mnenja ter vlagatelju naložila založitev predujma za pridobitev strokovnega mnenja.

Državna revizijska komisija je 11. 3. 2013 prejela strokovno mnenje ter vlagatelja in naročnika z dopisom z dne 12. 3. 2013 pozvala na izjasnitev.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 3. 2013 izjasnil glede strokovnega mnenja. Vlagatelj v izjasnitvi navaja, da je izvedenec v strokovno- tehničnem jeziku potrdil tisto, kar je ves čas zatrjeval, in sicer, da tehnične specifikacije ne omogočajo priprave pravilne, primerne in posledično popolne ponudbe v smislu določb ZJN-2. Tako naročnik v fazi ocenjevanja in vrednotenja prejetih ponudb teh ponudb med seboj ne bo mogel primerjati in vrednotiti, saj bodo te medsebojno neprimerljive.

Naročnik se je z vlogo z dne 20. 3. 2013 izjasnil glede strokovnega mnenja. Naročnik poudarja, da vztraja pri svojih navedbah, ki jih je že podal na vlagateljev zahtevek za revizijo in zagovarja tehnologijo ultrafiltracije, ki jo je razpisal v razpisni dokumentaciji. Glede strokovnega mnenja pa naročnik pojasnjuje, da je strokovnjak ocenil, da je na podlagi danih parametrov mogoče predložiti ponudbo.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pripravi razpisne dokumentacije.

V ta namen je v dokazne namene vpogledala v razpisno in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ad 1)

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke, da je rok za oddajo ponudb prekratek. Po vlagateljevih navedbah je naročnik dne 12. 10. 2012 v večernih urah spremenil popis, odpiranje ponudb pa prestavil le za tri dni. Podaljšanje rokov ureja določba 53. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, ne predložijo v rokih, določenih v tem zakonu, ali če se naknadno ugotovi, da se ponudbe lahko predložijo šele po ogledu lokacije ali po pregledu drugih dokumentov v zvezi s predmetnim javnim naročilom na kraju samem, mora naročnik rok za prejem ponudb podaljšati, tako da se lahko gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb. Podaljšanje roka mora naročnik objaviti v Uradnem listu Evropske unije oziroma na portalu javnih naročil. Pri tem gre opozoriti, da za predmetni postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi ne velja določba 81. člena, po kateri so naročniki dolžni na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno. Za predmetni postopek namreč upoštevaje določbo 92. člena ZJN-2 veljajo takšni roki, ki ponudnikom omogočajo pripravo ponudbe.

V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je med strankama nesporno, da je naročnik dne 12. 10. 2012 na portalu javnih naročil pod št. objave JN11005/2012 objavil popravek, pri tem pa rok za oddajo ponudb podaljšal iz 15. 10. 2012 na 18. 10. 2012. Kakor izhaja iz navedene objave, je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo, ki se nanaša na popis, vendar le v dveh postavkah, kar tudi po oceni Državne revizijske komisije ne predstavlja tako obširne spremembe, da podaljšani rok v konkretnem primeru ne bi zadoščal za pripravo ponudbe, ki bi obsegala tudi naročnikove spremembe razpisne dokumentacije. Vlagatelj namreč ni z ničemer izkazal, da so spremembe tako obširne narave, da mu onemogočajo pripravo ponudbe v podaljšanem roku, na podlagi česar je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke zavrnila.

Ad 2)

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve očitke, da naročnikova zahteva, ki se nanaša na reference, ni v skladu z določbo 45. člena ZJN-2. Iz 2.4.3 točke razpisne dokumentacije izhaja, da mora ponudnik za dokazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti: "Navesti v zadnjih 5 (petih) letih najmanj 1 (en) uspešno izveden sistem ultrafiltracije za bazensko vodo v kopališčih v minimalni vrednosti 100.000,00 EUR z DDV ali do (3) tri manjše reference ultrafiltracije za bazensko vodo v kopališčih v skupni vrednosti 150.000,00 EUR z DDV." Pri tem vlagatelj naročniku očita, da omenjenih referenc ne bi smel omejiti zgolj na sistem ultrafiltracije za bazensko vodo, saj je sistem ultrafiltracije pitne vode, v tehnološkem smislu primerljiv opravilu ultrafiltracije bazenske vode, saj se tudi za bazenske vode koristi pitna voda, ki je vhodna voda ultrafiltracije. Navedeno po vlagateljevih trditvah kaže na to, da je naročnikova zahteva diskriminatorna.

Glede oblikovanja referenčnih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat odločila, da je glavni namen referenc ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma siceršnje usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že večkrat uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Pri tem iz 1. alineje točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 izhaja, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. Na podlagi tega je potrebno zaključiti, da je naročnik zavezan referenčni pogoj oblikovati tako, da se z njim preveri ponudnikova usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Pri tem naročnik referenčnega pogoja ne sme oblikovati tako, da bistveno po nepotrebnem zoži krog potencialnih ponudnikov, s čimer posega v načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2).

V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik oblikoval referenčni pogoj tako, da je z njim omejil konkurenco med ponudniki. Kakor izhaja iz 2.4.3 točke razpisne dokumentacije, je naročnik zahteval reference iz sistema ultrafiltracije za bazensko vodo in to kljub dejstvu, da so ga ponudniki v okviru vprašanj, objavljenih na portalu javnih naročil, večkrat opozorili, da je takšna referenčna zahteva diskriminatorna do tistih ponudnikov, ki opravljajo le sistem ultrafiltracije pitne vode, pri čemer sta oba sistema medsebojno primerljiva. Tako je ponudnik, ki razpolaga z referencami sistema ultrafiltracije pitne vode, enako usposobljen izvesti predmetno javno naročilo, kot ponudnik, ki razpolaga z referencami za izvedbo sistema ultrafiltracije bazenske vode, čemur pritrjuje tudi strokovnjak v svojem mnenju. Državna revizijska komisija se je namreč pri razrešitvi predmetnega spora, ob ostalih izvedenih dokazih, oprla tudi na strokovno mnenje prof. dr. Borisa Kompareta, ki ga ocenjuje kot strokovno in dovolj jasno. Slednji je v svojem mnenju pojasnil, da mora bazenska voda, ne glede na izvor, ustrezati zdravstvenim, oz. sanitarnim pogojem za kopalne vode. Navedeno ureja področna zakonodaja, in sicer Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih (Uradni list RS, št. 39/2011, 64/2011), ki v prvem odstavku 6. člena določa, da mora polnilna voda izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis, ki ureja pitno vodo, razen glede naravne vsebnosti mineralnih snovi, ki ne motijo postopkov priprave kopalne vode. Navedeno po stališču strokovnjaka dokazuje, da je sistem ultrafiltracije za pitno vodo primerljiv zahtevnosti sistema ultrafiltracije za pripravo bazenske vode, čemur je v celoti sledila tudi Državna revizijska komisija. Upoštevaje navedeno se Državna revizijska komisija z vlagateljem strinja, da je naročnik s tem, ko je referenco omejil le na ultrafiltracijo bazenske vode, znatno omejil konkurenco med ponudniki in preostale ponudnike, ki razpolagajo z referencami za ultrafiltracijo pitne vode in so enako usposobljeni izvesti predmetno javno naročilo. S tem je naročnik navedene ponudnike spravil v slabši položaj, saj ti na podlagi tako oblikovanih referenčnih zahtev v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne morejo sodelovati. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik s tako oblikovanim referenčnim pogojem ravnal v nasprotju z načeloma zagotavljanja konkurence (7. člena ZJN-2) in enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), zato je vlagateljevemu zahtevku v obravnavanem delu ugodila.

Ad 3)

Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita, da je predmetno javno naročilo na portalu javnih naročil objavil pod gradnjo, kar pa po vlagateljevih trditvah ne ustreza naravi predmetnega javnega naročila, saj ne gre za gradnjo po vsebini, temveč za storitev oz. dobavo opreme. Navedeno namreč vpliva na mejne vrednosti objave, zaradi česar je potrebno predmetno javno naročilo objaviti tudi na evropskem in ne zgolj na slovenskem portalu. Naročnik pa se je z objavo pod "gradnjami" po vlagateljevih navedbah zgolj želel izogniti objavi predmetnega javnega naročila tudi na evropskem portalu. Poleg tega gre po vlagateljevih navedbah v obravnavanem primeru za objavo razpisa po predhodni objavi, ki pa je na portalu javnih naročil ni najti, s čimer naročnik v predmetnem postopku tudi ni imel pravne podlage za skrajševanje rokov.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da je naročnik prepričljivo pojasnil, da je predmet obravnavanega naročila določil na osnovi projektantskega popisa del, v katerem po vsebini oz. po vrednosti prevladuje gradnja. Pri tem vlagatelj ni podal nobenih argumentov, ki bi dokazovali nasprotno, kar trdi naročnik. Poleg tega je na podlagi 7. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 javno naročilo gradenj javno naročilo, katerega predmet je bodisi izvajanje bodisi projektiranje in izvajanje gradenj, ki so povezane z eno od dejavnosti iz Seznama dejavnosti na področju gradenj ali gradnja ali izvedba ene od dejavnosti na področju gradenj in ki ustreza zahtevam, ki jih določi naročnik. Iz rekapitulacije stroškov izhaja, da so dela v obravnavanem primeru razdeljena na gradbena in obrtniška, pri čemer upoštevaje popis del in Seznam dejavnosti iz področja gradenj, ki je sestavni del Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (Uradni list RS, št. 18/2007), med gradbena dela, poleg pripravljalnih gradbenih in zidarskih del, sodijo tudi dela, ki so po rekapitulaciji stroškov sicer uvrščena med obrtniška dela, a se nanašajo na montažo opreme in cevi za prezračevanje ter ogrevanje, kot na vgradnjo in montažo izolacije. Slednja so na podlagi omenjenega seznama gradenj uvrščena v področje "Kleparstvo, vodovodna, plinska,toplotna in zračna inštalacija" in "Izolacijska dela" in predstavljajo gradbena dela, ki predstavljajo glavnino del, zaradi česar Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim trditvam, da je naročnik predmetno javno naročilo v obravnavanem primeru napačno uvrstil med gradnje, s čimer se je želel izogniti objavi v Uradnem listu Evropske skupnosti.

Prav tako Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve navedbe, da gre za objavo razpisa po predhodni objavi in da predhodne objave na portalu javnih naročil ni najti. Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo vodi po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in da je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, upoštevaje določbo tretjega odstavka 61. člena ZJN-2, na Portalu javnih naročil dne 25.9.2012, pod št. objave JN10300/2012, tudi ustrezno objavil. Pri tem rok za prejem ponudb za predmetni postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi, upoštevaje določilo 92. člena ZJN-2, eksplicitno ni določen, mora pa biti takšen, da omogoča gospodarskemu subjektu pripravo popolne ponudbe. Glede na to, da rok za prejem ponudb ni določen, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim trditvam, da naročnik v konkretnem primeru ni imel pravne podlage za skrajševanje rokov, saj navedena pravila (52. člen ZJN-2) veljajo za odprti postopek, ne pa na predmetni postopek zbiranja ponudb na podlagi predhodne objave.

Ad 4)

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da naročnik predmeta obravnavanega javnega naročila ni dovolj specificiral, s čimer je kršil določbo 37. člena ZJN-2. Naročnik po vlagateljevih navedbah, kljub izrecnemu pozivu preko portala javnih naročil, ni navedel tehničnih podatkov za ultrafiltracijske naprave, s čimer je naročnik kršil določbo 81. člena ZJN-2.

Pri tem vlagatelj primeroma navaja, da na podlagi danih tehničnih podatkov ultrafiltracijske naprave ni mogoče pripraviti popolne ponudbe. Na vprašanje enega izmed ponudnikov: "Projektant je detaljno opisal centrifugalno črpalko zato prosimo za detaljne tehnične podatke UF membrane katero je opisal kot kapilar v 1 vlaknu (6,0 mm)"" je naročnik odgovoril: "Tehnični podatek UF za membrane je sledeč: 7 cevk premera 0,9 mm združene v osnovno vlakno premera 6 mm". Na vprašanje "Prosimo za projektni opis navedene karakteristike filtra " tri stezni membranski filtrirni sistem , kako deluje, diagram pretokov, shemo merno regulacijske opreme, dizajn naprave, potrebne gabarite vezane na možnost vgradnje, delovno področje manometrov"" je naročnik odgovoril: "Vsako usposobljeno podjetje ve in zna ponuditi ustrezno membransko filtracijo brez diagramov pretoka. Glede na različne ponudnike so velikost izvedba in možnost vgradje ter delovno območje lahko različen." Vlagatelj pa opozarja, da je za izdelavo ponudbe potrebno navesti več podatkov, kot so:
- Pretok maximalni: (I/s)
- Pretok minimalni: (I/s)
- Kapaciteto naprave: (m3/dan)
- Pretok vode potrebne za pranje UF modulov: (I/s)
- Količino vode potrebne za pranje UF modulov: (m3/dan)
- Q-H diagram: kateri je nujen za določitev dimenzij cevovodov, črpalk, itd.,
kajti v nasprotnem primeru lahko pride do zlorab, tako da lahko ponudnik ponudi napravo slabše kvalitete, ki pa je sicer skladna s tehničnimi karakteristikami. Na drugi strani se naročnik s takšnim vlagateljevim stališčem ne strinja in zatrjuje, da je v obravnavanem primeru za pripravo ponudbe na voljo dovolj podatkov, in sicer pretok naprave: Q = 45 l/sek, minimalna prepustnost membran: 0.02 "m, material membran: PESM, manometri in merilci pretoka z izhodom: 4-20 mA.

Tehnične specifikacije ureja določba drugega odstavka 37. člena ZJN-2, ki določa, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da mora naročnik tehnične specifikacije oblikovati tako, da se z njimi omogoča tudi medsebojna primerljivost ponudb ponudnikov, s čimer se zagotovi enakopravna obravnava ponudnikov (9. člen ZJN-2) in s tem zagotavljanje njihove konkurenčnost (7. člen ZJN-2). Navedeno pomeni, da za pripravo ponudbe ne zadostuje zgolj dejstvo, da je podanih nekaj tehničnih podatkov, ki omogočajo njeno pripravo, temveč da je podano dovolj podatkov, da so na njihovi podlagi pripravljene ponudbe medsebojno primerljive.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija v celoti sledila vlagateljevim trditvam, da naročnik tehničnih specifikacij predmetnega javnega naročila ni opisal oz. oblikoval dovolj natančno, da bi zagotovil primerljivost ponudb. Na podlagi v 1.8. točki razpisne dokumentacije danih tehničnih podatkov je tudi strokovnjak prof. dr. Boris Kompare ocenil, da je sicer mogoče predložiti ponudbo, vendar pa ponudb, ki bodo pripravljene na podlagi tako ohlapno podanih pogojev, ni smiselno oz. mogoče primerjati. Kajti po mnenju strokovnjaka, bo odgovoren ponudnik ponudil dovolj bogato dimenzionirano napravo, da se zavaruje pred neznanimi pogoji obratovanja, medtem ko bo špekulant ponudil minimalno konfiguracijo, ki odgovarja razpisu, a z visokim tveganjem, da ponujena konfiguracija ne bo kos vsem situacijam. Poleg tega je naročnik po oceni strokovnjaka podal strokovno nejasen opis zamišljene tehnologije. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija, tudi ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov, ocenila, da je strokovnjak prepričljivo pojasnil, da je v konkretnem primeru za ultrafiltracijsko napravo podano premalo podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ponudbe medsebojno primerjati tudi v kvalitativnem smislu, kar v revizijskem zahtevku zatrjuje vlagatelj. Pri tem je potrebno tudi izpostaviti, da je naročnik v konkretnem primeru kot glavno merilo določil najnižjo ceno. Upoštevaje dejstvo, da je v razpisni dokumentaciji podanih le nekaj minimalnih osnovnih tehničnih podatkov, tudi navedeno dejstvo dodatno utemeljuje stališče, da razpisna dokumentacija omogoča preveliko kvalitativno odstopanje med možnimi ponudbami ponujene opreme, tako pa tudi ne zagotavlja konkurenčnosti med ponudniki. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik s takšnim ravnanjem kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, zaradi česar je bilo potrebno vlagateljevem zahtevku v tem delu ugoditi.

Ad 5)

V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja, da je naročnik na vprašanje ponudnika, dne 8. 10. 2012 objavljeno na portalu javnih naročil: "Pretok 45 (l/sek) ali je delovni, kolikšen je max. pretok"" odgovoril: "Pretok 45l/s je nominalni pretok v skladu z teh. opisom ki je priloga teh. dokumentacije." Slednjemu po vlagateljevih trditvah ni mogoče slediti iz razloga, ker bi "moral projektant oz. naročnik v razpisni dokumentaciji za potreben nominalni pretok določiti napravo večjega pretoka cca. 15% - vodo potrebno za pranje modulov". Na neustreznost predstavljenega naročnikovega odgovora kaže tudi mnenje strokovnjaka, ki pojasnjuje, da naročnik definira oz. v razpisu zahteva pretok 45 l/s skozi filtre, hkrati pa so v elaboratu Projekt za razpis (FERing Murska Sobota, načrt: S-13/2011, september 2012) na strani 2 v točki 5.3 "Obstoječe stanje" navedeni pretoki 100 l/s, kar je v očitnem nasprotju z zahtevanimi 45 l/s. Zato strokovnjak izpostavlja dvom v pravilnost projektne naloge in se sprašuje, če je bila ta revidirana s strani pooblaščenega revidenta. Kajti v primeru, da ni bila, se lahko pričakujejo zapleti pri nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila in še večji pri projektiranju, izgradnji in pogonu novega postrojenja. Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega v celoti sledila vlagateljevim navedbam in vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v obravnavanem delu ugodila.

Ad 6)

Državna revizijska komisija je dalje ugodila tudi vlagateljevim zatrjevanjem glede naročnikovega odgovora, ki se nanaša na "dnevno kapaciteto naprave ( m3/dan)"". Na vprašanje ponudnika: "e/ katera je potrebna izhodna kvaliteta UF naprave"" je naročnik na portalu javnih naročil odgovoril: "Kapaciteta naprave 140 1/m2/h, kvaliteta vode po zahtevah, normah in standardih za kopalne vode." Vlagatelj trdi, da je takšen naočnikov odgovor nepravilen, ker se nanaša na pretok na m2 filtrirne površine in ne na dnevno kapaciteto. Kajti gre za dva, v tehničnem smislu povsem različna pojma, ki ju je potrebno ločiti. Strokovnjak v zvezi z navedenim pojasnjuje, da so naročnikove zahteve in tudi njegov odgovor ponudniku nejasni oz. niso dovolj definirani. Kvaliteta kopalne vode je sicer definirana v Pravilniku o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih (Uradni list RS, št. 39/2011, 64/2011), pri čemer je v istih predpisih tudi definiran potrebni dotok polnilne vode, in sicer vsaj 30 l/dan za vsakega kopalca. Pretoki skozi ultrafiltracijske filtre pa so definirani v standardih DIN 19643-4 (1997 v času JN, oz. 2012) in DIN 19645 (2006). Za peščene filtre je veljaven tudi standard DIN 19605 (1995). Po teh predpisih je potrebno filtre dimenzionirati glede na obremenitev kopališča, t.j. glede na število kopalcev. Ker naročnik ni podal tega podatka, pač pa že končne pretoke, je po oceni strokovnjaka takšno vprašanje ponudnika smiselno. Glede navedenih podatkov pa strokovnjak ocenjuje, da so pomanjkljivi in neskladni s projektantsko prakso, čemur je sledila tudi Državna revizijska komisija in vlagateljevim očitkom, da na takšni podlagi ne more pripraviti primerljive in pravilne ponudbe, v celoti sledila.

Ad 7)

Vlagatelj v nadaljevanju tudi izpostavlja, da glede na to, da je v razpisni dokumentaciji pod 1.1 Enoslojni filter točko razpisne dokumentacije določeno: "Sanacija obstoječega odprtega peščenega filtra z dvema filterskima prekatoma 2.7 x 4.2 m. Pretočnih količin Q=451/sek Odvoz starega filtriranega materiala na deponijo, demontaža filtrirne opreme in odvoz na deponijo. Dobava in montaža novega razdelilnega sistema za dovod in odvod filtrata, izpiranje filtrske mase ter rahljanje filtrske mase. Razdelilni sistem mora omogočati enakomerno razporeditev odvzema vode, enakomerno razporeditev vode za izpiranje in enakomerno razporeditev zraka za rahljanje filtrske mase. Razdelilni sistem vključno z vsemi potrebnimi elementi ter materialom za pritrjevanje in tesnenje se izvede po praznenju nasipnega materiala, ter se nato določi zaoral opisani sistem Kot priloga ponudbi obvezno priložiti opis in risbo rezadelilnega sistema za filtrska prekata, ter z osnovnimi podatki o filtrirni hitrosti (m/h), količini vode za pranje filtrov (m3/cikel), tehnični list filtrskih šob.", izdelava načrta ni možna, in sicer iz razloga, ker naročnik ni podal vseh podatkov obstoječega stanja, da bi se navedena zahteva lahko izpolnila. Navedenemu pritrjuje tudi strokovnjak, ki pojasnjuje, da so iz elaborata Načrta strojnih inštalacij in strojne opreme, projekt za razpis, FERing Murska Sobota d.o.o., sicer razvidne slike obstoječega stanja in tehnološka shema, niso pa podani gradbeni načrti obstoječega stanja, ki so nujno potrebni za izdelavo kvalitetne ponudbe, zaradi česar so navedeni podatki pomanjkljivi. Državna revizijska komisija se je pri presoji tu obravnavanega vprašanja, ob upoštevaju ostalih izvedenih dokazov, oprla tudi na strokovnjakovo mnenje, ki ga ocenjuje za kakovostno in strokovno. Na tej podlagi je vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v obravnavanem delu ugodila.

Ad 8)

Enako Državna revizijska komisija ocenjuje vlagateljeve navedbe, da naročnik ni podal projektnega opisa, iz katerega bi izhajalo, kakšen avtomatizirani proces je projektiran. Iz 1.8 točke tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije izhaja: "Ultrafiltracijska naprava za filtracijo bazenske vode, z avtomatiziranim procesom filtracije, izpiranja in kemičnega izpiranja." Strokovnjak je v zvezi z navedenim prepričljivo pojasnil, da je naročnik z omenjeno razpisno zahtevo v konkretnem primeru podal dokaj ohlapne pogoje, tako da imajo ponudniki bolj proste roke pri pripravi ponudbe. Glede na dejstvo, da so po oceni strokovnjaka naročnikove zahteve toliko ohlapne, da ponudnikom omogočajo proste roke, na drugi strani pa variantne ponudbe niso dovoljene, Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik opisa predmeta javnega naročila v konkretnem primeru ni oblikoval na način, da bi bila omogočena medsebojna primerljivost ponudb, s čimer je naročnik kršil določbo 37. člena ZJN-2.

Ad 9)

Kot utemeljene Državna revizijska komisija ocenjuje tudi vlagateljeve navedbe, da je v 1. 8 točki razpisne dokumentacije, ki se nanaša na: "Avtomatski membranski filtrirni sistem - ultra filtracija, za klorirano sladko vodo, s pnevmatskimi in ročnimi zapornimi armaturami, z razdelilcem zraka, cevno instalacijo iz PVC PN10, z merilnimi instrumenti in tipali, s komandno omaro in 15,1" Touch panelom", tehnični opis nepopoln. Vlagatelj je v revizijskem zahtevku prepričljivo pojasnil, da so tehnični podatki pomanjkljivi, ker naročnik ni opisal kvalitete, izvedbe projektirane pnevmatske in ročne zaporne armature, prav tako ni navedel dimenzije cevne instalacije, kvalitete in obsega merilnih instrumentov ter kvalitete "touch" panelov - barvni ali črno beli. Navedenemu je v svojem mnenju pritrdil tudi strokovnjak, ki je pojasnil, da je glede na naročnikove zahteve, zlasti tiste, ki se nanašajo na monitorje, mogoče pripraviti več različnih ponudb, ki se medsebojno razlikujejo tako po kvaliteti, kot posledično tudi po ceni. To je, poleg ostalih izvedenih dokazov, pri presoji predmetnega spora v celoti upoštevala tudi Državna revizijska komisija, ki ocenjuje, da pomanjkanje osnovnih podatkov glede monitorjev na dotik (touch panel), omogoča bistveno različne ponudbe glede kakovosti, s tem pa povzroča njihovo neprimerljivost. Na podlagi navedenega gre zaključiti, da so vlagateljeve trditve, da je tehnični opis nepopoln, utemeljene. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevemu zahtevku za revizijo v obravnavanem delu ugodila.

Ad 10)

Prav tako je Državna revizijska komisija v celoti sledila vlagateljevim navedbam, da so razpisne zahteve iz 1.8 točke razpisne dokumentacije: "Karakteristike filtra:- tri stezni membranski filtrirni sistem." pomanjkljive, saj naročnik ni pojasnil, kaj "tri stezni membranski filtrirni sistem" predstavlja, niti ni v razpisu podane projektne naloge, ki bi navedene nejasnosti odpravila. Slednjim vlagateljevim ugotovitvam je v strokovnem mnenju pritrdil tudi strokovnjak, ki je v konkretnem primeru ocenil, da je naročnik podal strokovno nejasen opis zamišljene tehnologije in da vlagatelj slednje tudi upravičeno izpostavlja. Pri tem strokovnjak meni, da gre za tri paralelno vezane naprave, vendar bi moral slednje naročnik še potrditi. Poleg tega so po mnenju strokovnjaka navedeni podatki pomanjkljivi in niso skladni s projektantsko prakso. Glede na to, da je razpisna dokumentacija tudi za strokovnjaka v konkretnem primeru nejasna, saj ta ni mogel z gotovostjo zaključiti (ne da bi potrdil naročnik), kaj "tri stezni membranski filtrirni sistem" predstavlja, je navedeno po oceni Državne revizijske komisije zadosten dokaz, da so tako oblikovane tehnične specifikacije pomanjkljive, s čimer je naročnik ravnal v nasprotju z določbo 37. člena ZJN-2.

Ad 11)

Enako stališče Državna revizijska komisija zavzema glede vlagateljevih navedb v zvezi z razpisnimi zahtevami iz 1.8 točke razpisne dokumentacije, in sicer: "pretok po DIN 19643 1 " 4 za Q = 451/sek". Vlagatelj namreč trdi, da DIN 19643 z deli 1-4 zajema pretok za peščeno filtracijo in ne za ultrafiltracijo, zato mu ni jasno, ali gre za nazivni pretok ali za maksimalni, saj ni navedena dnevna kapaciteta. Vlagatelj meni, da mora naročnik za pripravo ponudbe navesti dnevno kapaciteto in pojasniti, za kašen pretok gre. Naročnik se s takšnim vlagateljevim stališčem ne strinja in navaja, da je določil, da so pretočne količine za oba filtrirna sistema sledeče: "Obnovljeni odprt počasen filter po DIN 19605 Q= 162 m3/h, nova UF-naprava (rumeni DIN 19643-4) Q = 162 m3/h." Vlagatelj pa pri tem opozarja, da rumeni DIN 19643-4 ne obstaja, ampak obstaja le standard DIN 19643, ki pa UF naprave ne opisuje. Državna revizijska komisija se je pri razrešitvi spora, ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov, oprla tudi na mnenje strokovnjaka, ki je pojasnil, da imamo v Sloveniji prevedene oz. privzete evropske standarde (SIST EN - Slovenski Standard European Norm), ki so tiskani na rumenem papirju. V pomanjkanju domačih ali evropskih standardov se v Sloveniji najraje sklicujemo na nemške standarde DIN (Deutsche Industrie Norm). Naročnik je v konkretnem primeru specificiral nemški standard DIN 19643-4 (2012), ki obravnava UF v procesu čiščenja bazenskih vod, vendar pa strokovnjak ocenjuje, da so podatki, kljub sklicevanju na omenjeni standard, za pripravo ponudbe pomanjkljivi. Pri tem strokovnjak ocenjuje, da je na podlagi navedenih podatkov sicer mogoče pripraviti ponudbo, ki pa po njegovi oceni ne bo optimalna, ker manjkajo ključni podatki o kakovosti vode, oz. predvidenih pranjih (pogostost, trajanje, pretoki in celotni volumen vode). Na podlagi tega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik premalo specificiral predmet javnega naročila, da bi bilo mogoče v postopku pridobiti primerljive ponudbe, s čimer je naročnik ravnal v nasprotju z določilom 37. člena ZJN-2.

Ad 12)

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve trditve, da je tehnični opis: "ultra filtracijski modul z sistemom membranami (7 (0,9mm) kapilar v 1 vlaknu (6,0 mm))" nepopoln in nejasen ter da na njegovi podlagi ni mogoče pripraviti pravilne in popolne ponudbe. Tem revizijskim navedbam Državna revizijska komisija ni sledila. Iz izvedenih dokazov ter pridobljenega strokovnega mnenja namreč izhaja, da navedeni podatki niso pomanjkljivi, ampak celo nepotrebni, kar pomeni, da so ponudniki (ne glede na te podatke) lahko pripravili popolno ponudbo.

Ad 13)

Nadalje vlagatelj trdi, da je naročnikova zahteva: "max. prepustnost: 0,02 "m" nejasna in nemogoča, saj imajo ultrafiltracijske membrane prepustnost 0,01-0,1 (mm). V zvezi z navedenim je strokovnjak v svojem mnenju pojasnil, da je navedeni podatek strokovno napačen in da gre verjetno za lapsus pri pisanju pogojev. Kvaliteto membran določa največji premer delca, ki uspe preiti skozi membrano - t.j. premer največjih por membrane, tako da bi se razpisni tekst moral glasiti: "Prepustnost max. 0,02 "m", vendar pa je po strokovnjakovi oceni kljub temu mogoče pripraviti ponudbo. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi vlagatelj kot strokovnjak moral vedeti, da je pri pisanju pogojev prišlo do napake v besedilu, tako pa bi tudi na podlagi danih tehničnih parametrov mogel pripraviti popolno ponudbo. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev revizijski zahtevek v obravnavanem delu zavrnila.

Ad 14)

Vlagatelj naročniku tudi očita, da so tehnični podatki, ki se nanašajo na 1.8 točko razpisne dokumentacije: "ročne in pnevmatske zaporne armature s končnimi stikali - Induktivni merilec pretoka 4-20mA" pomanjkljivi, saj ni navedena ne dimenzija, ne material armature, ne kvaliteta tesnil, ne izvedba in kvaliteta končnega stikala ter potreben čas odpiranja in zapiranja armature. Navedenemu pritrjuje tudi strokovnjak, ki ocenjuje, da je tako opredeljena kakovost vgrajenih materialov in opreme preohlapna. Glede na to, da naročnik v konkretnem primeru ni opredelil materialov armature, Državna revizijska komisija v celoti pritrjuje vlagatelju, da so takšne ponudbe medsebojno neprimerljive, saj lahko ponudniki prosto zbirajo med materiali, navedeno pa glede na merilo najnižje cene med ponudnike vnaša neenakopravnost. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da naročnik ni dovolj natančno definiral predmeta obravnavanega javnega naročila, s čimer je kršil določbo 37. člena ZJN-2.

Ad 15)

V nadaljevanju Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da na podlagi naročnikove zahteve iz 1.8 točke tehničnih specifikacij razpisne dokumentacije: "Induktivni merilec pretoka 4-20mA" ne more pripraviti ponudbe, ker merilec pretoka 4-20mA ne obstaja. V zvezi z navedenim strokovnjak pojasnjuje, da je razpisna dokumentacija sicer nejasno opredeljena, vendar pa vsak strokovno podkovan ponudnik ve, kaj je z omenjeno zahtevo želel doseči naročnik. Gre za merilnik pretoka, ki daje tokovni izhod 0 mA in 4-20 mA. Izhod 0 mA pomeni, da naprava ne deluje, ali da je napaka, medtem ko tok 4-20 mA označuje merjene vrednosti. Takšna konvencija je v stroki običajna. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi vlagatelj kot strokovnjak moral vedeti, kaj se z omenjeno zahtevo zahteva, zato ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam, da je razpisna dokumentacija v tem delu nejasna.

Ad 16)

Državna revizijska komisija pa je v celoti sledila vlagateljevim navedbam o pomanjkljivih tehničnih specifikacijah, ki se nanašajo na naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije, in sicer: "dozirna naprava z el. motorjem in injektorjem plinskega klora za kemično pranje membran (klor, kislina, lug)". Vlagatelj v revizijskem zahtevku opozarja, da glede na to, da ni navedena niti dimenzija, niti material injektorja, kvaliteta tesnil, niti izvedba in kvaliteta dozirne naprave z el. motorjem, ni mogoče pripraviti primerne, pravilne in popolne ponudbe. Slednjemu v strokovnem mnenju pritrjuje tudi strokovnjak, ki pojasnjuje, da morajo razpisni pogoji jasno določati vrsto vgrajenega cevovodnega materiala in kvaliteto ter tlačni razred, kakor tudi kvaliteto in vrsto izvedbe armatur. V primeru agresivnih kemikalij morajo biti navedene tudi te kemikalije (tehnično ime ali ustrezno kemijsko ime ali CAS) z njihovo koncentracijo in temperaturo. Glede na to, da naročnik ni določil vrste cevovodnega materiala, njegove kvalitete in vrste izvedbe armatur, na kar v revizijskem zahtevku opozarja vlagatelj in kakor to izhaja tudi iz strokovnega mnenja, Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da vlagatelj utemeljeno izpostavlja protipravnost naročnikovega ravnanja. Na podlagi danih podatkov je sicer mogoče pripraviti ponudbo, kar pa, kot je bilo že pojasnjeno, ne zadošča, saj mora naročnik, upoštevaje določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, tehnične specifikacije oblikovati tudi tako, da med ponudniki ne omejuje konkurence. Z nejasno razpisno dokumentacijo pa naročnik ravna ravno nasprotno, saj omogoča prevelik razkorak med ponudbami v kvalitativnem smislu, zaradi česar so slednje medsebojno neprimerljive. Poleg tega pa lahko takšno naročnikovo ravnanje odvrača od sodelovanja v postopku javnega naročanja tiste ponudnike, ki so strokovnjaki iz navedenega področja. Enako Državna revizijska komisija ocenjuje tudi vlagateljeve trditve o nejasnih tehničnih specifikacijah: "kom.omara s 15,1" Touch panelom, krmilnikom za kontrolo in upravljanje elektro opreme filtrirnega sistema (filtrirna črpalka, pred filter, pnevmatske zaporne lopute s končnimi stikali, merilni instrumenti in tipala, dozirnimi napravami, merilec pretoka...), elektro kabliranjem kompletne opreme filtrirnega sistema, motorska zaščitna stikala z pomožnimi kontakti, avtomatske varovalke, zaščitno stikalo na diferenčni tok 0,03A, kontaktorji, pomožni releji in ostali drobni in vezni material". Državna revizijska komisija se z vlagateljem strinja, da je takšen tehnični opis nepopoln, saj ni navedena kvaliteta zaslona na dotik (touch panela) ni navedeno, ali je zahtevan črno -bel ali barvni zaslon, prav tako niso podane zahteve glede procesorja itd., kar je neobhodni pogoj za pripravo pravilne, primerne in popolne ponudbe. Slednjemu v strokovnem mnenju pritrjuje tudi strokovnjak, ki prav tako ugotavlja pomanjkljivost podatkov, kar ima lahko za posledico neprimerljivost ponudb. Zaradi navedenega gre ugotoviti, da je naročnik z določitvijo tu obravnavanih tehničnih specifikacij ravnal v nasprotju z določbo 37. člena ZJN-2. Enako je mogoče zaključiti tudi glede naročnikove zahteve glede "Pred filtra", kjer je določeno "Q= 45 l/sek". Pri tem vlagatelj ne ve, ali se zahteva nazivni ali maximalni pretok, kar je po njegovih trditvah nujni predpogoj za pripravo primerne in pravilne ter posledično popolne ponudbe. V zvezi z navedenim tudi strokovnjak ocenjuje, da so omenjeni podatki pomanjkljivi in da je na njihovi podlagi sicer mogoče pripraviti ponudbe, vendar pa takšne ponudbe medsebojno ne bodo primerljive, čemur je Državna revizijska komisija tudi v celoti sledila in vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v obravnavanem delu ugodila.

Ad 17)

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljeve trditve, da glede na naročnikovo zahtevo "ploščni filtrirni moduli" ne more pripraviti ponudbe, saj v razpisu ni naveden material filtrirnih modulov. V zvezi z navedenim strokovnjak pojasnjuje, da je glede na naročnikove zahteve vse prepuščeno na izbiro vlagatelju oz. ponudniku, kajti zahtevani membranski moduli se delijo glede na:
1. vrsto filtracije: pretočna (cross-flow) ali čelna (dead-end)
2. vrsto modulov: naviti, oz. svečni, ploščati, vlaknasti (hollow-fiber) ...
3. vrsto smeri filtracije: od znotraj navzven, ali od zunaj navznoter
4. vrsto materiala membrane: celulozni, acetatni, polisulfonski, itd.
5. vrsto tlakov: nadtlak, podtlak td.
Z navedenim je strokovnjak po oceni Državne revizijske komisije nazorno prikazal, da je glede na naročnikove zahteve možno ponuditi več različnih vrst modulov. Če se upošteva zgolj predpostavka materiala, je po ugotovitvah Državne revizijske komisije mogoče ponuditi paleto različnih modulov, izbira katerih pa je v celoti prepuščena ponudnikom, zaradi česar bodo njihove ponudbe neizogibno medsebojno neprimerljive. Naročnik je s takšnim ravnanjem po oceni Državne revizijske komisije kršil določbo 37. člena ZJN-2.

Ad 18)

Nadalje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe glede naročnikove zahteve iz 1.8 točke tehničnih specifikacij pred filtrirnega sistema "max.prepustnost: 200pm, manometri 4-20mA", in sicer da je takšen tehnični opis nepopoln, ker manometri 4-20 mA ne obstajajo. V zvezi z navedenim strokovnjak pojasnjuje, da je v elektro in strojni opremi vodarske in strojniške stroke povsem običajno, da ima vsa električna in elektronska merilna oz. signalna oprema med ostalimi izhodi tudi tokovni izhod 0 & 4-20 mA, kar bi moral po mnenju strokovnjaka vlagatelj to vedeti. Strokovnjak zaključuje, da v konkretnem primeru z naročnikove strani zahtevani manometri obstajajo, čemur je v celoti sledila tudi Državna revizijska komisija, ki strokovnjakovo stališče ocenjuje za strokovno in prepričljivo in na podlagi katerega je vlagateljev revizijski zahtevek v obravnavanem delu zavrnila.

Ad 19)

Državna revizijska komisija pa je v celoti sledila vlagateljevim zatrjevanjem, da je razpisna dokumentacija glede:"pnevmatske zaporne armature s končnimi stikali" in "Dobava in montaža krmilne omarice za avtomatsko delovanje sistema filtracije in pranja modulov, prigrajena na jekleno konstrukcijo in kabelsko povezana z vsemi porabniki ultrafiltracijske naprave. Na razpolago mora biti tudi ročno ročno obratovanje celotnega sistema. Krmilna omarica opremljena s TOUC panelom dimenzije 15,1" in krmilno enoto za prosto programiranje ter signalom za javljanje napake, s potencialo prostimi kontakti za krmiljenje zunanjih komponent kot so dozirne naprave itd. Krmilna omarica opremljena z GSM modulom za javljanje napake upravljalcu in možnostjo priključka na internet Krmilna omarica izvedena z rezervnim prostorom za možnost razširitve ultrafiltracijske naprave." tehnično nepopolna, ker ni podanega opisa, kvalitete in izvedbe projektirane pnevmatske in ročne zaporne armature, prav tako niso navedene dimenzije cevne instalacije in kvaliteta zaslona na dotik (touch panela), kajti ni znano, ali se zahteva črno beli ali barvni, niti ni podan podatek o procesorju, kakor tudi ne glede analognih in digitalnih vhodov in izhodov, velikosti in izvedbe ter materiala elektrokomandne omare, kot tudi ne glede izvedbe kabliranja. Slednjim ugotovitvam pritrjuje tudi strokovnjak, ki ocenjuje, da so navedeni podatki pomanjkljivi. Strokovnjak meni, da je sicer na podlagi takšnih podatkov mogoče pripraviti ponudbo, vendar pa slednje ne bodo medsebojno primerljive, saj navedene razpisne zahteve ne določajo dovolj točno vrste in kvalitete vgrajenih materialov, ki se zahtevajo, čemur je v celoti sledila tudi Državna revizijska komisija in vlagateljevemu zahtevku v obravnavanem delu ugodila.

Ad 20)

Iz istih razlogov je Državna revizijska komisija ugodila vlagateljevim zatrjevanjem o nejasni razpisni dokumentaciji, in sicer: "Zaradi slabega stanja objekta je potrebno v ceno zajeti jekleno konstrukcijo za montažo ultrafiltracijske naprave in pomožnih sistemov, ter nove jeklene stebre z betonskimi temelji za prenos teže ultrafiltracijskega sistema na temelje in ne na stavbo. V ceno je potrebno vračunati vse elemente in dela za nemoteno delovanje ultrafiltracijske naprave ki niso opisani v popisu." Vlagatelj naročniku očita, da bi moral navesti podatke o obstoječem stanju, predvsem pa priložiti statični izračun betonskih temeljev. Ker teh podatkov nima, ne more določiti jeklene konstrukcije za montažo naprave, ki bi ustrezala obstoječemu stanju objekta, kajti zgolj naročnikova navedba (slabo stanje objekta) ne zadostuje. Z navedenim se strinja tudi strokovnjak, ki ocenjuje, da so navedeni podatki nezadostni za pripravo primerljivih ponudb. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevim ugovorom o naročnikovem protipravnem ravnanju v zvezi z na tem mestu obravnavanim delom razpisne dokumentacije prav tako v celoti sledila.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik v obravnavanem primeru z nejasnimi tehničnimi specifikacijami ponudnikom prepustil prevelik manevrski prostor pri določanju kvalitete, materialov in ostalih tehničnih parametrov ponujene opreme, kar ima lahko za posledico neprimerljivost ponudb. Naročniki imajo pri oblikovanju tehničnih specifikacij sicer proste roke, vendar pa so na drugi strani omejeni s tem, da morajo biti tehnične specifikacije oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, ter tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. V obravnavanem primeru gre ugotoviti, da je naročnik ravno z opustitvijo opisa predmeta oz. določitve njegovih karakteristik povzročil omejitev konkurence med ponudniki, s čimer je po oceni Državne revizijske komisije kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2. Ker ugotovljenih pomanjkljivosti zaradi njihovega obsega na drugačen način ni mogoče sanirati je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in je predmetni postopek javnega naročanja v celoti razveljavila.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku tudi napotke za pravilno izvedbo postopka, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v primeru izvedbe novega oddaje predmetnega javnega naročila razpisno dokumentacijo oblikuje tako, da bo ta omogočala pripravo popolnih ter medsebojno primerljivih ponudb.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, stroški po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, vse povečano za 20 % DDV, za stroške izvedenca 1.650,00 EUR in takso v višini 750,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in 35/2009; v nadaljevanju: ZOdvT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT " pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV, za takso za revizijski zahtevek stroške v višini 750,00 EUR ter stroške za izvedenca v višini 1.650,00 EUR. Stroškovno zahtevo za povrnitev nagrade odvetniku nad priznano višino je Državna revizijska komisija zavrnila, saj v okvirih zakonsko predvidene nagrade za revizijske postopke (19. člen ZOdv-C) priznano nagrado ocenjuje kot primerno glede na vse okoliščine zadeve (13. člen ZOdvT). Pri tem Državna revizijska komisija poudarja, da je vlagatelju glede na to, da je v večini svojih ugovorov uspel, Državna revizijska komisija (upoštevaje načelo uspeha) tudi v celoti priznala stroške revizijskega postopka.

Upoštevaje navedeno je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 3.384,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena

V Ljubljani, dne 25. 3. 2013
Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- arhiv, tu.

Natisni stran