018-077/2013 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članici Sonji Drozdek Šinko, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje elektro strojne opreme za cestninjenje«, in na podlagi pritožbe ponudnikov Kapsch TrafficCom, AG, Am Europlatz 2, Dunaj, Avstrija in Kapsch TrafficCom, storitve v cestnem prometu, d.o.o., Ribičeva ulica 33, Ljubljana, ki ju zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 3. 2013

odločila:

1. Pritožba z dne 1. 3. 2013, v kateri vlagatelj primarno zahteva razveljavitev naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 25. 2. 2013 in vrnitev zahtevka v odločanje naročniku, podrejeno pa razveljavitev naročnikovega sklepa o zavrženju zahtevka za revizijo z dne 25. 2. 2013 in sprejem zahtevka v obravnavo pred Državno revizijsko komisijo, se zavrne kot neutemeljena.

2. Predlog naročnika za izdajo sklepa, da se mu, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe, se zavrže.

3. Zahteva vlagateljeva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila dne 7. 2. 2013 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo TRAFFIC DESIGN, d.o.o., Kamniška 50, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Istega dne je naročnik na portalu javnih naročil pod številko JN1407/2013 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, v katerem je navedel, da je predmetno naročilo, ki ga je zaradi zaščite izključnih pravic izvajal v postopku s pogajanji brez predhodne objave, dodelil izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20. 2. 2013 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik ne bi smel izbrati postopka s pogajanji brez predhodne objave, saj ne drži, da bi lahko le izbrani ponudnik izvedel predmetno javno naročila. Vlagatelj navaja, da je tudi sam usposobljen za izvedbo tega naročila in da naročnik očitno ni upošteval, da je on priskrbel ključne komponente elektro strojne opreme v okviru predmetnega cestninskega sistema ABC. Ker je ključne komponente sistema proizvedel vlagatelj, je očitno, da bi lahko tudi on izvedel predmetne storitve, česar se je zavedal tudi naročnik, saj je pri vlagatelju povpraševal glede dobavljivosti oz. razpoložljivosti ključnih elementov opreme. Poleg vlagatelja bi lahko predmetno naročilo izvedli tudi druge družbe iz Slovenije. Tudi če bi držalo, da lahko izbrani ponudnik ponudi boljšo ali cenejšo storitev, to ne more vplivati na izbiro postopka, razen če naročnik dokaže, da ima le storitev določenega ponudnika zahtevane lastnosti, ki jih ni mogoče nadomestiti z istovrstnimi tehničnimi rešitvami. Pri tem tudi ni pomembno, da izbrani ponudnik opremo vzdržuje že od leta 2000. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik izbrati postopek, ki bi omogočil sodelovanje vsem potencialnim ponudnikom, in dodaja, da je naročnik po postopku s pogajanji brez predhodne objave istemu izbranemu ponudniku oddal tudi naročilo za vzdrževanje in nadgrajevanje programske opreme cestninskega sistema, pri čemer lahko tudi ta predmet ponudi tudi vlagatelj. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in dodelitev predmetnega naročila vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 25. 2. 2013 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa navaja, da je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da zahtevek ne vsebuje potrdila o plačilu takse, temveč le izpisek iz Bank@Net " zahteva na čakanju z dne 20. 2. 2013 ob 19:37 uri. Naročnik ugotavlja, da ta dokument ne predstavlja potrdila o plačilu takse, saj je iz njega razvidno, da ob vložitvi zahtevka za revizijo, ko se je tudi iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo, taksa ni bila plačana, temveč je bil dan šele nalog za plačilo takse. Naročnik navaja, da je po kontaktnem telefonu preveril, ali je imelo plačilo, ki je bilo dne 20. 2. 2013 ob 19:37 uri na čakanju, možnosti za realizacijo še isti dan, in dobil pojasnilo, da je bilo lahko plačilo izvedeno šele 21. 2. 2013, kar je prepozno. Ker vlagatelj ni predložil potrdila, da je bila taksa plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo, je naročnik zahtevek za revizijo v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN zavrgel.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 2. 2013 opredelil do vlagateljevih revizijskih navedb. V vlogi najprej navaja, da bi bilo treba zahtevek za revizijo zavreči, saj vlagatelj ni predložil ustreznega potrdila o plačilu takse in pooblastila za zastopanje, poleg tega pa naj bi bila glede na revizijski predlog pomanjkljiva tudi njegova aktivna legitimacija. V nadaljevanju izbrani ponudnik navaja, da je mogoče postopek s pogajanji brez predhodne objave izbrati tudi v primeru obstoja izključnih pravic in da lahko tudi obstoj pogodbenih obveznosti pomeni obstoj tehničnih zahtev izključne narave, zaradi katerih lahko naročilo izpolni le določen ponudnik. Naročnik je razloge za izvedbo postopka artikuliral v prostovoljnem obvestilu za predhodno transparentnost, vlagatelj pa po mnenju izbranega ponudnika ni navedel ničesar, kar bi te argumente izpodbijalo. Izbrani ponudnik zato predlaga, da se zahtevek za revizijo zavrže oz. zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj z vlogo z dne 1. 3. 2013 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je plačilo takse za revizijo dne 20. 2. 2013 ob 19:27 uri izvedel preko svoje pooblaščenke. Potrdila o plačani taksi vlagatelj ni mogel predložiti zaradi razlogov, na katere sam ni mogel vplivati. Vlagatelj je zahtevku za revizijo priložil potrdilo "izpisek iz Bank@Net " zahteve na čakanju, z dne 20. 2.2013 ob 19:37 uri", iz katerega je razvidno, da je bil dne 20. 2.2013 do 19:37 ure dan brezpogojni nalog za plačilo takse in da je bilo plačilo dne 20. 2.2013 ob 19:27 uri posledično potrjeno. Vlagatelj navaja, da tudi potrdilo o brezpogojnem nalogu za plačilo takse ustreza definiciji potrdila iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, saj je očitno, da je vlagatelj želel pravočasno plačati takso, da je za ta namen pravočasno dal banki brezpogojni nalog za plačilo in da je s tem pravočasno izrazil voljo za plačilo takse, ki je ni preklical oz. ni umaknil naloga. Zaradi razlogov, ki niso v domeni vlagatelja, pa potrdila o plačani taksi dne 20. 2. 2013 ni bilo mogoče natisniti in posledično tudi ne predložiti zahtevku za revizijo. Navedeno izhaja tudi iz dopisa Nove KBM, in sicer da je bilo dne 20. 2. 2013 ob 19:27 uri preko Bank@Net potrjeno plačilo v znesku 3.828,96 EUR EUR za namen revizijske takse, vendar pa potrdila o plačilu ni bilo mogoče natisniti, kljub temu, da je bilo plačilo potrjeno. Potrdilo o plačani taksi naj bi bilo mogoče natisniti po 23. uri, kar pa se iz vlagatelju neznanih razlogov ni uresničilo. Vlagatelj poudarja, da ne more vplivati na poslovanje banke, zato je odločilno vprašanje, ali je naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi dne 20. 2. 2013 do 24.00 ure izvedel plačilo takse, ter ali je bil nalog za plačilo dokončen iz brezpogojen. Ker je odgovor na ta vprašanja pozitiven, vlagatelj meni, da je treba "izpisek iz Bank@Net " zahteve na čakanju, z dne 20. 2. 2013 ob 19:37 uri" šteti kot potrdilo o plačilu takse v smislu drugega odstavka 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj meni, da je treba upoštevati tudi namen določbe drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, vlagatelj pa s svojim ravnanjem nikakor ni zavlekel postopka in je imel resen namen vložiti zahtevek za revizijo. Tudi če bi vlagatelj zahtevku za revizijo priložil potrdilo o plačilu takse, naročnik sredstev ne bi prejel prej, kot jih je v resnici, in sicer 21. 2. 2013. Vlagatelj dodaja, da je ravnal s potrebno skrbnostjo in je pravočasno podal nalog za plačilo takse, in sicer 20. 2. 2013 ob 19:27 uri, ne more pa poznati modalitet elektronskega bančnega poslovanja, ki se razlikujejo od banke do banke. Vlagatelj tudi navaja, da je naročnik zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj se sklicuje na telefonski razgovor s skrbnikom EB glede možnosti realizacije plačila, pri čemer sploh ni jasno, kaj naj bi to pomenilo. Če je naročnik s tem mislil na situacijo, ko da vlagatelj nalog za plačilo takse in prejemnik prejme sredstva na svoj račun, gre po mnenju vlagatelja za neutemeljeno razlago drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, saj bi vlagatelja postavila v situacijo, ko bi moral takso plačati več dni pred dejanskim iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo. To bi bilo še zlasti problematično v primeru tujih ponudnikov, kar bi lahko pripeljalo do absurdnih situacij, ko bi bilo treba takso plačati, še preden bi začel teči rok za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj še opozarja, da je bil rok za vložitev zahtevka za revizijo, ob upoštevanju nezakonito izvedenega postopka s pogajanji, zelo kratek, zato takse ni bilo mogoče plačati prej. Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku pa naloži, da mora odločiti o zahtevku za revizijo. Podrejeno vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep o zavrženju zahtevka za revizijo ter zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih v pritožbenem postopku.

Naročnik je z vlogo z dne 5. 3. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Naročnik je z vlogo z dne 14. 3. 2013 Državni revizijski komisiji podal predlog za sklenitev pogodbe po 20. členu ZPVPJN.

Državna revizijska komisija po proučitvi pritožbe in predložene dokumentacije ugotavlja, da je pritožba vlagatelja neutemeljena.

V predmetnem postopku pravnega varstva je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer zato, ker je ugotovil, da vlagatelj zahtevku za revizijo ni predložil potrdilo o plačilu takse, temveč le obvestilo, da je zahteva za plačilo na čakanju.

V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN mora naročnik po prejemu zahtevka v okviru predhodnega preizkusa najprej preveriti, ali je bil vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN in manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila, nemudoma, najpozneje pa v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, vlagatelja pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni (četrti odstavek 26. člena ZPVPJN). Če pa naročnik ugotovi, da zahtevek za revizijo ni bil vložen pravočasno ali da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, oz. če ugotovi, da vlagatelj v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ni predložil potrdila o plačilu takse iz prve alineje prvega odstavka 70. člena ZPVPJN ali da ni bila plačna ustrezna taksa, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže.

Iz citiranih določil ZPVPJN je razvidno, da je potrdilo o plačilu revizijske takse iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN obvezna sestavina zahtevka za revizijo, ki mora biti predložena že ob njegovi vložitvi, saj ZPVPJN v tem delu ne dopušča naknadnega dopolnjevanja. To pomeni, da mora vlagatelj plačilo takse izvesti ob vložitvi zahtevka za revizijo, potrdilo o tem, da je bila taksa v ustrezni višini že vplačana na ustrezen račun, pa predložiti k zahtevku. Če vlagatelj zahtevku za revizijo ne priloži potrdila o plačilu takse ali če kljub pravilnemu pravnemu pouku predloži neustrezno potrdilo o plačilu takse, mora naročnik zahtevek za revizijo zavreči. Ker ZPVPJN ne določa, katero listino je mogoče šteti kot potrdilo o plačilu takse oz. kakšne sestavine mora ta imeti, je treba ob vsakokratni presoji konkretnega potrdila ugotoviti, ali je bila taksa dejansko plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo.

Iz izpiska "Bank@Net", ki ga je vlagatelj v predmetnem postopku pravnega varstva priložil zahtevku za revizijo kot potrdilo o plačilu takse iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, je razvidno, da je vlagatelj oz. njegova pooblaščenka dne 20. 2. 2013 banki dala zahtevo za plačilo zneska v višini 3.828,96 EUR, in sicer za namen plačila takse za postopek revizije na račun SI56011001000358802. Iz izpiska "Bank@Net" je tudi razvidno, da je bil status plačila dne 20. 2. 2013 ob 19:37 uri opredeljen kot "Zahteve na čakanju". Na podlagi vpogleda v izpisek "Bank@Net" torej ni mogoče ugotoviti, ali je bila taksa dejansko plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo, saj iz njega izhaja le to, da je bila dne 20. 2. 2013 dana zahteva za plačilo takse in da je bil status plačila tega dne ob 19:37 uri opredeljen kot "Zahteve na čakanju".

Kot navaja vlagatelj v pritožbi, naj bi bilo iz izpiska "Bank@Net" razvidno, da je bil "dne 20. 2. 2013 do 19:37 dan brezpogojni nalog za plačilo takse" in da je bilo "plačilo dne 20. 2. 2013 ob 19.27 uri posledično potrjeno". Vlagatelj v pritožbi tudi navaja, da je ravnal z vso potrebno skrbnostjo, saj je "nalog za plačilo podal pravočasno, tj. dne 20. 2. 2013 ob 19.27 uri, tj. v razumnem času pred iztekom roka za vložitev revizijskega postopka." Pritožbi je vlagatelj priložil tudi dopis Nove KBM z dne 21. 2. 2013 z zadevo "Potrdilo o izvedenem plačilu preko Bank@Neta", v katerem banka navaja, da je bilo dne 20. 2. 2013 ob 19.27 uri preko Bank@Neta potrjeno plačilo v znesku 3.828,96 EUR za namen revizijske takse, ker pa na banki od 19.00 do približno 24.00 ure poteka prekonočna obdelava podatkov, so v tem času vsa potrjena plačila v Bank@Netu v statusu "na čakanju" in potrdila o opravljenem plačilu ni mogoče natisniti. Banka v dopisu še pojasnjuje, da je bilo plačilo izvedeno po urniku plačilnega prometa.

Iz vpogleda v spletne strani Nove KBM (http://www.nkbm.si/urnik-placilnega-prometa-za-potrosnike) je razvidno, da Nova KBM za plačila, ki jih stranka namerava izvršiti preko sistema Bank@Net v dobro računa pri drugih bankah v Republiki Sloveniji, zagotavlja izvršitev plačila na isti dan pod pogojem, da stranka odda plačilni nalog najkasneje do 15.30 ure. Ker je iz predložene dokumentacije in vlagateljevih navedb razvidno, da je bil plačilni nalog oddan dne 20. 2. 2013 ob 19.27 uri, je treba ugotoviti, da skladno s plačilnim urnikom Nove KBM, objavljenim na njenih spletnih straneh, plačilo dejansko ni moglo biti izvršeno dne 20. 2. 2013, temveč naslednji delovni dan, to je 21. 2. 2013. To dejstvo izhaja tudi iz vpogleda v izpisek plačilnega prometa Uprave za javne prihodke, iz katerega je razvidno, da je bilo plačilo, katerega izvedbo je vlagatelj zahteval dne 20. 2. 2013 ob 19.27 uri, izvedeno dne 21. 2. 2013. Dejstvo, da je bilo plačilo takse izvedeno šele dne 21. 2. 2013, pa je razvidno tudi iz pritožbenih navedb, saj vlagatelj v pritožbi navaja, da tudi v primeru, če bi bilo predloženo potrdilo o plačilu takse v obliki, kot jo zahteva naročnik, le-ta ne bi prejel sredstev za takso "prej, kot jih je v resnici, tj. dne 21. 02. 2013".

Državna revizijska komisija na podlagi navedenih dejstev ugotavlja, da predloženi izpisek "Bank@Net", ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, ne predstavlja potrdila o plačilu takse, kot ga zahteva drugi odstavek 15. člena ZPVPJN. Iz potrdila je namreč razvidno, da je vlagatelj dne 20. 2. 2013, ko se je, ob upoštevanju sedmega odstavka 25. člena ZPVPJN, iztekel rok za vložitev zahtevka za revizijo, dal le nalog za plačilo takse, plačilo pa je bilo zaradi oddaje naloga po izteku v bančnem urniku navedene ure izvedeno šele dne 21. 2. 2013, torej po izteku roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Kot je Državna revizijska komisija že zapisala (prim. npr. njen sklep št. 018-150/2012), je ZPVPJN glede predložitve potrdila o plačilu takse zelo strog, saj od vlagateljev zahteva, da takso plačajo neposredno ob vložitvi zahtevka za revizijo, zahtevku pa priložijo potrdilo o že plačani taksi, pri čemer naknadno pozivanje k dopolnitvi ponudbe ni dopustno. Vlagateljev izpisek "Bank@Net" ne predstavlja potrdila o plačilu takse, temveč ga je treba obravnavati le kot obvestilo, da naj bi bila taksa plačana šele po vložitvi zahtevka za revizijo. Glede na stroge določbe ZPVPJN je treba zahtevek za revizijo zavreči tako v primeru, če je taksa sicer pravočasno plačana, pa potrdilo o plačilu takse ni priloženo zahtevku za revizijo, kot tudi v primeru, če taksa ni plačana pravočasno, temveč šele naknadno. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je očitno, da taksa ni bila plačana pravočasno, saj je nesporno, da je bilo plačilo takse izvedeno šele po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo.

Pri svoji odločitvi je Državna revizijska komisija upoštevala tudi Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/2009 in spremembe; v nadaljevanju ZPlaSS), ki v 104. členu določa, da se plačilna transakcija izvrši na podlagi plačilnega naloga, ki ga plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev posreduje plačnik ali prejemnik plačila. Ponudnik plačilnih storitev mora izvršiti plačilno transakcijo, ko prejme plačilni nalog, razen če so podani pogoji za zavrnitev plačilnega naloga v skladu z ZPlaSS. Šteje se, da je ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog, ko mu je plačilni nalog izročen z uporabo sredstev za komunikacijo, ki so dogovorjena v pogodbi o plačilnih storitvah, ne glede na morebitno predhodno vključenost ponudnika plačilnih storitev v proces oblikovanja in odreditve plačilnega naloga. Tretji odstavek 104. člena ZPlaSS izrecno določa, da se v primeru, če ponudnik plačilnih storitev prejme plačilni nalog na dan, ki ni določen kot njegov delovni dan, šteje, da je plačilni nalog prejel naslednji delovni dan. Ponudnik plačilnih storitev lahko pri tem določi uro proti koncu delovnega dne, tako da se za vse plačilne naloge, ki jih prejme po tej uri, šteje, da jih je prejel naslednji delovni dan (četrti odstavek 104. člena ZPlaSS). Kot je bilo že zapisano, je na spletni strani Nove KBM objavljen urnik domačega plačilnega prometa, iz katerega je razvidno, da Nova KBM za plačila, ki jih stranka namerava izvršiti preko sistema Bank@Net v dobro računa pri drugih bankah v Republiki Sloveniji in odda plačilni nalog najkasneje do 15.30 ure, zagotavlja izvršitev plačila isti dan. Za plačilne naloge, ki so oddani po navedeni uri, je zato skladno s četrtim odstavkom 104. člena ZPlaSS treba šteti, da jih banka prejme naslednji delovni dan. V konkretnem primeru to pomeni, da je vlagateljeva banka plačilni nalog, ki je bil oddan 20. 2. 2013 ob 19.27 uri, prejela šele 21. 2. 2013, ko je tudi izvedla plačilo, torej po vložitvi predmetnega zahtevka za revizijo oz. po izteku roka za njegovo vložitev.

Ker vlagatelj zahtevku za revizijo ni predložil potrdila, da je bila taksa plačana ob vložitvi zahtevka za revizijo, temveč le izpisek, iz katerega je razvidno, da je bil 20. 2. 2013 podan šele nalog za plačilo takse, taksa pa je bila dejansko plačana šele 21. 2. 2013, po poteku roka za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahtevek za revizijo z dne 20. 2. 2013 ni vseboval potrdila o plačilu takse iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN. Naročniku zato ni mogoče očitati, da je kršil tretji odstavek 26. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj v pritožbi sicer navaja, da ga takšna razlaga določb ZPVPJN, ki od njega zahteva, da pravočasno poda nalog za plačilo in hkrati tudi poskrbi, da prejemnik prejme sredstva na svoj račun najkasneje zadnji dan izteka roka za vložitev zahtevka za revizijo, postavlja v položaj, ko bi moral takso plačati več dni pred dejanskim iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo, kar je še zlasti problematično v primeru tujih ponudnikov. Vlagateljevim navedbam ni mogoče slediti, saj ne drži, da bi moral ob takšni interpretaciji strogih določb ZPVPJN, ki se nanašajo na plačilo takse, to plačati več dni pred vložitvijo zahtevka za revizijo oz. iztekom roka za vložitev zahtevka za revizijo. Res pa je, da mora v primeru, če se odloči za vložitev zahtevka za revizijo na zadnji dan roka in če se ob tem odloči za plačilo takse preko elektronskega bančništva, poskrbeti, da nalog za plačilo odda pravočasno oz. v skladu z javno objavljenim bančnim urnikom plačil, ko banka še zagotavlja izvršitev plačila na isti dan, kot je prejela nalog za plačilo. Šele v tem primeru je izkazano, da je ravnal z vso potrebno skrbnostjo.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevo pritožbo v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljeno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je z vlogo z dne 14. 3. 2013 Državni revizijski komisiji podal predlog za sklenitev pogodbe po 20. členu ZPVPJN.

ZPVPJN v prvem odstavku 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe.

V obravnavanem primeru je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila in naročilo dodelil izbranemu ponudniku, Državna revizijska komisija pa je pritožbo, s katero je vlagatelj zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, kot neutemeljeno zavrnila. Z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije se je postopek pravnega varstva končal, odločitev o dodelitvi naročila pa ostaja v veljavi. Ker bo naročnik že na tej podlagi lahko sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe, zaradi odpadle pravne podlage oziroma pravnega interesa za odločanje, zavrgla.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka, kot so navedeni v predloženem stroškovniku.

Ker mora naročnik potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku, vlagatelju povrniti (le) v primeru, če je pritožba utemeljena (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija pa je vlagateljevo pritožbo zavrnila, je na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN (v povezavi s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN) zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki jih je imel z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, in spremembe) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 15. 3. 2013



Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:

- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetnica Nina Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv (tu)

Natisni stran