018-426/2012 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izgradnja PHO Brezovica " Vrhnika: 1. sklop (APO 12, 13, 18 in 19) in 2. sklop (APO 14, 15, 16, 17, 20, 21 in 22)", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Rafael d.o.o., Savska cesta 24, Sevnica in SŽ ŽGP Ljubljana d.d., Ob zeleni jami 2, Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška družba Čeferin o.p., d.o.o., Taborska 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 8.3.2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 30.11.2012, se ugodi tako, da se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila, ki je vsebovana v dokumentu Odločitev o oddaji javnega naročila št. 402-25/12-mcč-38, z dne 20.11.2012.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 10.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 13.6.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN6329/2012, s popravki pod objavami št. JN7192/2012 z dne 4.7.2012, št. JN7709/2012 z dne 17.7.2012, št. JN7976/2012 z dne 20.7.2012 in JN8215/2012 z dne 27.7.2012, objavil javno naročilo "Izgradnja PHO Brezovica " Vrhnika: 1. sklop (APO 12, 13, 18 in 19) in 2. sklop (APO 14, 15, 16, 17, 20, 21 in 22)". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 20.11.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 402-25/12-mcč-38, s katero je odločil, da se predmetno naročilo za 1. sklop (APO 12, 13, 18 in 19) in 2. sklop (APO 14, 15, 16, 17, 20, 21 in 22) odda ponudniku J.V. Godina d.o.o. Kozina + Fracasso S.p.A Italija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 30.11.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi o izločitvi njegove ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je med vlagateljem in naročnikom nesporno, da vlagatelj v skupnem nastopu ni predložil ne obrazca 5.1 (m) ne Izjave 7, kar pomeni, da vlagatelj v svoji ponudbi ni navedel, da bo nastopal s podizvajalci, niti tega, da podizvajalcev ne bo angažiral. V nasprotju s tem je po vlagateljevih navedbah vodilni ponudnik Rafael d.o.o. oddal pravilno izpolnjen obrazec 5.1 (m) in izkazal, da bo dela izvajal s podizvajalcema: za sklop 1 s podizvajalcem CITY STUDIO d.o. in sklop 2 s podizvajalcem PROVIA d.o.o. Soponudnik SŽ ŽGP Ljubljana d.d. Izjave 7 ni predložil, ker je menil, da ta ni potrebna, saj iz ponudbe po vlagateljevih navedbah že očitno izhaja, da podizvajalcev nima. V nasprotju z naročnikom je vlagatelj prepričan, da gre za formalno nepopolnost ponudbe, glede katere bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ponudbe, da bi tudi SŽ ŽGP Ljubljana d.d. predložil Izjavo 7. Iz ponudbene dokumentacije po vlagateljevih trditvah dovolj jasno izhaja, da v predmetnem javnem razpisu s podizvajalci nastopa zgolj ponudnik Rafael d.o.o. kot vodilni partner v skupni ponudbi, ki je za podizvajalce predložil tudi vse zahtevane obrazce. Vodilni partner Rafael d.o.o. iz tega razloga ni predložil Izjave 7, odsotnost omenjene izjave za SŽ ŽGP Ljubljana d.d. pa ni mogoče razlagati drugače, kot na način, da omenjeni ponudnik nastopa brez podizvajalcev. V kolikor bi po vlagateljevih navedbah naročnik vpogledal v ponudbeno dokumentacijo, bi ugotovil, da sta v ponudbeni dokumentaciji navedena zgolj dva podizvajalca, ki ju je nominiral vodilni partner. To pomeni, da sme v predmetnem javnem naročilu dela izvesti s podizvajalci le vodilni partner, medtem ko partner SŽ ŽGP d.d. s podizvajalci ne sme nastopiti. Manjkajoče dokazilo po vlagateljevih trditvah ne predstavlja takšne pomanjkljivosti ponudbe, ki bi imela vpliv na spremembo cene in ponudbe v okviru meril ter tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila. Vlagatelj v nadaljevanju še navaja, da je dne 27.11.2012 od naročnika prejel poziv k dopolnitvi ponudbe, v katerem ga je naročnik pozval k predložitvi Izjave 7 za partnerja SŽ ŽGP d.d., iz česar po vlagateljevih trditvah nedvoumno izhaja, da je naročnik po izdaji sklepa o izbiri spremenil svoje stališče glede nepopolnih ponudb in v posledici česar zdaj vlagateljevo ponudbo šteje za formalno nepopolno in ne več nepravilno. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 11.12.2012 izrekel o vlagateljevih navedbah.

Naročnik je dne 19.12.2012 sprejel odločitev, št. 402-26/12-NK-38/12-V, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da je dne 27.11.2012 prejel sklep Državne revizijske komisije, ki se nanaša na enako dejansko stanje. Iz navedene odločitve po naročnikovih navedbah izhaja, da tudi obravnavana ponudbena dokumentacija ni vsebovala izpolnjenega obrazca 5.1 m seznam podizvajalce niti Izjave 7, da bo partner dela opravil brez podizvajalcev. V 7. členu vzorca pogodbe za izvedbo predmetnega javnega naročila je bil kot edini vpisan podizvajalec, ki ga je v ponudbi nominiral vodilni partner, iz česar je bilo mogoče zaključiti, da je zgolj vodilni partner nameraval predmetno javno naročilo oddati v podizvajanje, partner pa ne, zato bi po stališču Državne revizijske komisije naročnik moral skupnega ponudnika pozvati na predložitev manjkajočega dokazila, in sicer Izjave 7, s katero se partner zavezuje, da bo dela izvajal sam. V primeru, da bi ponudnik na naročnikov poziv k formalni dopolnitvi ponudbe namesto Izjave 7 predložil manjkajoči obrazec 5.1 m Seznam podizvajalcev, katerim bo zaupal delno izvedbo naročila, pa bi šlo za vsebinsko dopolnitev, kar ni dopustno. Naročnik navaja, da tudi v obravnavanem primeru partner v zvezi z zahtevo iz točke 5.1 (m) navodil ni predložil ničesar, podizvajalci tudi niso bili vpisani v vzorcu pogodbe, kjer je sicer v drugem odstavku 7. člena vzorca pogodbe opomba, po kateri bodo podatki o podizvajalcih vneseni v pogodbo na podlagi prilog "podatki o podizvajalcih", priloženih v ponudbi- Poglavje 10 in torej ponudnikom v vzorec pogodbe teh podatkov ni bilo potrebno vpisati. Ker je priloge s podatki o podizvajalcih (5.1 m) priložil zgolj vodilni partner, je naročnik, upoštevaje stališče Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018-320/2012-7 ugotovil, da iz predložene ponudbene dokumentacije ne izhaja, da bi imel partner namen nastopati s podizvajalci. Naročnik je upoštevaje stališče Državne revizijske komisije na podlagi petega odstavka 79. člena ZJN-2, vlagatelja pozval k dopolnitvi njegove formalno nepopolne ponudbe, ne da bi pri tem predhodno razveljavil svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Istočasno je naročnik v skladu z določilom iz 77. člena ZJN-2, upoštevaje določilo šestega odstavka 41. člena ZJN-2, posredoval poziv DURS zaradi pridobitve podatkov o izpolnjevanju davčnih obveznosti zavezancev na dan oddaje ponudbe. Dne 13.12.2012 je naročnik prejel Obvestilo o izpolnjevanju obveznosti ponudnika v postopku javnega naročanja v zvezi s plačili davkov oz. prispevkov za socialno varnost, izdano s strani DURS z dne 12.12.2012, po katerem ima partner SŽ ŽGP d.d. kot davčni zavezanec v uradnih evidencah davčnega knjigovodstva na dan 3.8.2012 poravnane vse davčne obveznosti. Naročnik se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-239/2012 in navaja, da institut iz petega odstavka 79. člena ZJN-2 predstavlja pravno podlago naročniku, da svojo odločitev spremeni in sprejme novo, s katero nadomesti prejšnjo. Po naročnikovih navedbah iz navedene odločitve tudi izhaja, da lahko naročnik svojo odločitev o oddaji naročila spremeni po predhodni ugotovitvi utemeljenosti. Naročnik pri tem pojasnjuje, da bi svojo odločitev o oddaji naročila lahko spremenil in sprejel novo, s katero bi nadomestil prejšnjo, je moral vlagatelju omogočiti dopolnitev njegove formalno nepopolne ponudbe. Na podlagi navedenega naročnik pojasnjuje, da bi naročnik ravnal nezakonito, če bi svojo odločitev o oddaji naročila najprej razveljavil ter sklenil, da bo ponovno izvedel postopek pregledovanja in ocenjevanja ponudb, šele nato pa sprejel spremenjen sklep o oddaji naročila.

Naročnik je dne 28.12.2012 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.
Vlagatelj se je s pripravljalno vlogo z dne 4.1.2013 opredelil do naročnikovih navedb.
Državna revizijska komisija je dne 5.2.2013, na podlagi 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju njegove ponudbe.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona. (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merila in nato preveril, če je po merilih najugodnejša ponudba tudi popolna. Pri tem gre ugotoviti, da je naročnik v obravnavanem primeru ocenil, da je vlagateljeva ponudba, ki je bila za oba sklopa ocenjena kot najugodnejša, nepopolna in jo je izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Kakor izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila št. 402-25/12-mcč-38 z dne 20.11.2012, je naročnik pri preverjanju vlagateljev ponudbe ugotovil, da partner SŽ Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. ni predložil obrazca 5.1 (m) Poglavja 10, iz katerega bi bilo razvidno, ali v predmetnem javnem naročilu nastopa s podizvajalci, in ne Izjave 7, da ne bo imel podizvajalcev. Morebitno izpolnjevanje navedene razpisne zahteve pa po naročnikovih ugotovitvah prav tako ni vsaj deloma razvidno iz ostalega dela ponudbene dokumentacije, na podlagi česar naročnik v obravnavanem primeru zaključuje, da je vlagateljeva ponudba nepopolna. V nadaljevanju naročnik navaja še preostale pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, ki pa jih ocenjuje kot formalne nepopolnosti, na odpravo katerih pa vlagatelja ni pozival, saj njihova odprava po njegovem mnenju na končno oceno vlagateljev ponudbe kot nepravilne, ne bi imela vpliva. Vlagatelj se z naročnikom strinja, da v ponudbi manjkajo obrazci, ki se nanašajo na podatke o podizvajanju za omenjenega partnerja, vendar meni, da omenjena nepopolnost predstavlja zgolj formalno pomanjkljivost ponudbe, na dopolnitev oz. odpravo katere bi ga moral naročnik pozvati, ne pa njegovo ponudbo zgolj izločiti. Vlagatelj v nasprotju z naročnikovim stališčem meni, da je iz ponudbene dokumentacije dovolj jasno razvidno, da v predmetnem javnem razpisu s podizvajalcem nastopa zgolj ponudnik Rafael d.o.o., kot vodilni partner, ne pa tudi partner SŽ Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. Iz ponudbene dokumentacije namreč izhaja, da v predmetnem javnem naročilu nastopata zgolj dva podizvajalca, in sicer za 1. sklop CITY STUDIO d.o.o. in za 2. sklop PROVIA d.o.o. Med strankama je tako v obravnavanem primeru sporno, ali omenjena pomanjkljivost predstavlja formalno nepopolnost ponudbe, zaradi katere bi moral naročnik vlagatelja pozvati na njeno dopolnitev.

Formalno nepopolna ponudba je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 opredeljena kot tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Iz določil 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Glede dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, da so lahko upoštevane le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oziroma prisotnost ponudbenih dokumentov. O formalni nepopolnosti lahko govorimo le v primeru, kadar je ponudnik določeno zahtevo razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije, oziroma ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnil in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbe tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna ali manjkajoča.

V obravnavanem primeru so morali ponudniki na podlagi 5.1 (m) podtočke točke 5. Pogoji za udeležbo ponudnika na javnem razpisu predložiti: "m) Ponudnik lahko posamezni del naročila odda v podizvajanje. Vsi podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-2 in pogoje iz podčlena 5.1 (g) teh Navodil.
["]
V primeru navajanja podizvajalcev ponudnik izpolni obrazec 5.1 (m) v Poglavju 10 - Sposobnost, v katerega navede vse svoje podizvajalce vključno z navedbo, ali podizvajalec v razmerju do ponudnika izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
["]
Podatki o podizvajalcu so v skladu z 8. odstavkom 71. člena ZJN-2 obvezna sestavina pogodbe. Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJN-2 obvezna.
["]
V primeru, da ponudnik na razpisanem javnem naročilu ne bo angažiral podizvajalcev, mora podpisati izjavo 7 v Poglavju 10, da bo dela izvajal sam in da nima podizvajalcev".
Navedeno pa upoštevaje določilo iz 5.2 točke razpisne dokumentacije velja tudi za partnerje: "Ponudba mora vsebovati za vsakega partnerja v skupini izvajalcev posebej vsa dokazila iz podčlenov 5.1 (a) - 5.1 (h), 5.1 (m) in 5.1 (o)."

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v vlagateljevo ponudbeno dokumnetacijo ugotavlja, da v obravnavanem primeru za izvedbo javnega naročila nastopa vlagatelj Rafael d.o.o. kot vodilni partner v skupnem nastopu z družbo SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. Upoštevaje omenjena določila iz razpisne dokumentacije, sta bili obe družbi v obravnavanem primeru (preko obrazcev 5.1 (m) in Izjave 7, ki sta sestavni del razpisne dokumentacije iz 10. Poglavja) zavezani naročniku posredovati podatke o morebitnem nastopanju s podizvajalci. Pri tem je v obravnavanem primeru med strankami nesporno, da družba SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. ni predložila nobenega od zahtevanih obrazcev, iz katerih bi bilo mogoče zahtevano dejstvo, ali nastopa s podizvajalci ali samostojno, razbrati. Toda Državna revizijska komisija meni, da je navedeno dejstvo mogoče razbrati iz preostale ponudbene dokumentacije. Za razliko od primera 018-320/2012-7 Državne revizijske komisije, kjer so bili podatki o podizvajalcih razvidni že iz vzorca pogodbe, kjer so bili navedeni vsi podizvajalci, s katerimi je ponudnik nameraval nastopiti, v obravnavanem primeru tega ni mogoče ugotoviti. Namreč vlagatelj v 9. členu vzorca pogodbe ni navedel nobenega podizvajalca, pri čemer gre ugotoviti, da to niti ni bila njegova dolžnost. Kajti iz omenjenega člena vzorca pogodbe izhaja: "Navedeni podatki bodo vneseni v ponudbo na podlagi prilog "podatki o podizvajalcu", priloženih v ponudbi " Poglavje 10. Glede na dejstvo, da v konkretnem primeru podatki o podizvajalcih iz vzorca pogodbe niso razvidni, pa še ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da ponudnik SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. nastopa s podizvajalci, za katere ni predložil zahtevane dokumentacije, zaradi česar je njegova ponudba nepopolna. Iz vlagateljevih prilog ponudbene dokumentacije je namreč razvidno, da vodilni partner v 1. sklopu nastopa s podizvajalcem CITY STUDIO d.o.o., v 2. sklopu pa s podizvajalcem PROVIA d.o.o., medtem ko se druge listine in obrazci za morebitne podizvajalce partnerja SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. v vlagateljevi ponudbeni dokumentaciji ne nahajajo. Sledenje pa po presoji Državne revizijske komisije nakazuje na dejstvo, da partner v času oddaje ponudbe ni nameraval nastopati s podizvajalci, kar vlagatelj tudi zatrjuje v revizijskem zahtevku. Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi moral naročnik v okviru instituta dopolnitve formalno nepopolne ponudbe iz 78. člena ZJN-2 pri vlagatelju preveriti oz. partnerja SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. pozvati na predložitev manjkajočega obrazca Izjave 7 iz Poglavja 10 kot dokaz za ugotovitev resničnosti iz ponudbene dokumentacije izhajajočega dejstva, in sicer da nastopa samostojno brez podizvajalcev. Pri tem Državna revizijska komisija ocenjuje, da se takšna dopolnitev ponudbe ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije in prav tako nima kakršnegakoli vpliva na drugačno razvrstitev vlagateljeve ponudbe. Šele v primeru, če omenjeni partner ponudbe z manjkajočo izjavo ne bi ustrezno dopolnil, bi lahko po presoji državne revizijske komisije naročnik vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izločil. Zato je naročnik v obravnavanem primeru po presoji Državne revizijske komisije postopal v nasprotju z določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ker vlagatelja na podlagi določila 78. člena ZJN-2 ni pozval na dopolnitev ponudbe z manjkajočo Izjavo 7 in na odpravo še preostalih ugotovljenih formalnih nepopolnosti, ampak jo je kot nepopolno izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Pri tem pa na ugotovljene nepravilnosti ne more vplivati niti naročnikov poziv vlagatelju k dopolnitvi ponudbe z dne 27.11.2012, da naj vlagatelj za partnerja SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana d.d. predloži manjkajoči obrazec Izjava 7 kot dokaz, da pri izvedbi obravnavnega javnega naročila ne namerava nastopati s podizvajalci. Naročnik se pri tem v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka sicer sklicuje na določilo petega odstavka 79. člena ZJN-2. Po katerem lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe ZJN-2. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila, a še pred vložitvijo revizijskega zahtevka, vlagatelja z dopisom z dne 27.11.2012 pozval na formalno dopolnitev ponudbe, ki je zahtevano izjavo in ostale zahtevane dokumente tudi predložil, vendar pa iz spisovne dokumentacije ne izhaja naročnikova ocena glede predložene dokumentacije, ali je ta ustrezna ali ni, prav tako naročnik svoje končne odločitve o oddaji javnega naročila ni spremenil. Na podlagi navedenega gre oceniti, da je takšno naročnikovo pozivanje za obravnavano odločitev o oddaji javnega naročila brezpredmetno, saj naročnik novo nastalih dejstev pri izpodbijani predmetni odločitvi ni upošteval. Na podlagi navedenega je v obravnavanem primeru Državna revizijska komisija odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku tudi napotke za pravilno izvedbo postopka, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da naj pri ponovnem pregledu in ocenjevanju vlagateljeve ponudbe upošteva dopolnitve z dne 28.11.2012 in na podlagi slednje ponovno sprejeme odločitve o oddaji javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za odvetniško zastopanje v višini 3.377,50 EUR, pavšal za poštne in telekom storitve po ZOdvT tar. Št. 6002 20 EUR, vse povečano za 20 % DDV, in takso. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT " pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV, takso za revizijski zahtevek stroške v višini 10.000,00 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za odvetniško nagrado nad priznano višino je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da ti stroški niso bili potrebni.

Upoštevaje navedeno je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 10.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 8.3.2013


Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Odvetniška družba Čeferin o.p., d.o.o., Taborska 13, Grosuplje,
- J.V. Godina d.o.o., Hrpelje 22, Kozina,
- Maks Godina, Slope 21 a, Kozina,
- DARS d.d., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran