018-011/2013 Občina Kočevje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Enota za stanovalce z demenco doma starejših občanov Kočevje", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, ki ga zastopa odvetniška pisarna Mirko Bandelj d.o.o., Trdinova 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), 1.3.2013

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 12.11.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 10.9.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9732/2012, objavil javno naročilo "Enota za stanovalce z demenco doma starejših občanov Kočevje". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 29.10.2012 je naročnik sprejel odločitev št. JN 2/nd/2011, s katero je na podlagi 80. člena ZJN-2 vse prejete ponudbe izločil kot nepopolne iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 12.11.2012 vložil revizijski zahtevek, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi o izločitvi njegove ponudbe iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, iz razloga, ker ne izpolnjuje Pogoja 15, v povezavi s poslovno in finančno sposobnostjo iz točke 7 Navodil, v katerem je naročnik zahteval, da je ponudnik lahko imel povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letih 2010 in 2011 največ 60 %. Vlagatelj navaja, da iz naročnikove odločitve izhaja, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje omenjenega pogoja za leto 2010, kar je naročnik tudi preveril v bazi podatkov FI-PO, ki jo vodi AJPES, in v iBON. Vlagatelj takšnemu naročnikovemu stališču nasprotuje in pojasnjuje, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je pogoj napisan na takšen način, da povprečen delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letih 2010 in 2011 ne sme presegati 60 %. Ker ima vlagatelj za leto 2010 66,65 % delež dolgov v financiranju, za leto 2011 pa 46,72 % delež dolgov v financiranju, znaša skupni povprečen delež dolgov v obeh letih 2010 in 2011, po vlagateljevih navedbah, 55,68 %, torej pod 60 %, kot je bilo z razpisno dokumentacijo to zahtevano, s čimer vlagatelj izpolnjuje pogoj št. 15 iz 7. točke Navodil. Vlagatelj meni, da je pogoj zapisan tako, da gre za povprečje let 2010 in 2011 in ne za povprečje v posameznem letu. Ob upoštevanju jezikovne razlage pravila je vlagatelj lahko pogoj razumel le na ta način, saj je naročnik v pogojih uporabil besedo "in" in ne "ali". Kajti v kolikor bi naročnik po vlagateljevih navedbah uporabil besedo "ali", bi to pomenilo, da mora vsak od obeh deležev biti nižji od 60 %, ker pa je uporabil besedo "in", slednje po vlagateljevih navedbah pomeni, da mora biti povprečje obeh let nižje od 60 %. Vlagatelj meni, da je izkazal, da si je pogoj mogoče razlagati zgolj na način, da gre za povprečje let 2010 in 2011 in ne na način, kot si ga razlaga naročnik. Vlagatelj na podlagi navedenega trdi, da je bila njegova ponudba izločenega neupravičeno, ter da bi jo moral naročnik upoštevati kot popolno. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi Obvestilo o izločitvi vseh prejetih ponudb, št. JN 2/nd/2011, z dne 29.10.2012, ter mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 7.1.2013 sprejel odločitev, št. JN 2/nd/2011, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da je pogoj št. 15 v zvezi s poslovno in finančno sposobnostjo določil jasno in popolnoma nedvoumno in so ga ponudniki, tudi vlagatelj, pravilno razumeli, saj ne dopušča nobene dvoumnosti. Da so ponudniki pravilno razumeli v razpisni dokumentaciji določen pogoj, to je, da povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letih 2010 in 2011 ni smel znašati več kot 60 %, kaže tudi predlog (vprašanje) potencialnega ponudnika, in sicer da se navedeni pogoj izbriše iz zahtev za priznanje sposobnosti ponudnika, ali da se poviša odstotek, ki ga je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik je na navedeni predlog ponudnika podal jasen odgovor, in sicer, da pogoja ne spreminja in je odgovor objavil na Portalu javnih naročil. Pravilnost razumevanja v razpisni dokumentaciji določenega pogoja 15 s strani ponudnikov izhaja tudi iz vseh prejetih ponudb, saj so vsi ponudniki, tudi vlagatelj, pravilno izpolnili Obrazec št. 8 - Izjava o višini letnih prihodkov in povprečnem deležu dolgov v financiranju in za leto 2010 v tabelo vpisali višino letnih prihodkov in delež dolgov v financiranju (v %) in za leto 2011 vpisali višino letnih prihodkov in delež dolgov v financiranju (v %). Da je naročnik jasno postavil pogoj v zvezi s finančno in poslovno sposobnostjo, to je pogoj z deležem kratkoročnih dolgov v financiranju za leto 2010 in leto 2011, po naročnikovih navedbah kaže tudi dejstvo, da je določil pogoj, ki je vezan na računovodske izkaze, ki so v skladu z veljavnimi predpisi in Slovenskimi računovodskimi standardi vezani na posamezno poslovno leto. Naročnik je, kot to izhaja iz razpisne dokumentacije, pogoj določil za posamezno leto, saj je pogoj vezan na kratkoročni dolg v financiranju, ki ni daljši od enega leta in nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da bi morali ponudniki izračunati povprečje dveh let skupaj. Naročnik v nadaljevanju navaja, da v kolikor bi uporabil kriterij za ugotavljanje sposobnosti, ki ga v razpisni dokumentaciji ni določil in preračunaval deleže, kar prav tako ni določil v razpisni dokumentaciji, bi s tem spremenil razpisno dokumentacijo po roku za oddajo ponudb, kar pa glede na določbe tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 ni več dovoljeno. Naročnik prav tako ne more slediti vlagateljevi navedbi, da je ob upoštevanju jezikovne razlage pravila omenjeni pogoj razumel zgolj na tak način, saj je naročnik v pogojih uporabil besedo "in" in ne "ali". Naročnik pojasnjuje, da je v stavku določil pogoj, ki ga je moral vsak ponudnik, tudi vlagatelj, izpolniti za posamezno leto, ob čemer priznava, da je uporabil vezaj "in", kar pa v nobenem primeru ne pomeni kumulativnega izračunavanja. Naročnik pojasnjuje, da je uporabil vezaj "in" izključno iz razloga, ker se pogoj nanaša tako na leto 2010 kot na leto 2011 in gramatikalna razlaga, kot jo navaja vlagatelj v tem primeru po naročnikovih navedbah ni mogoča. Vlagatelj je izpolnil Obrazec št. 8 tako, kot je to odločil naročnik, in vpisal podatke, ki jih je zahteval naročnik za leti 2010 in 2011. Pri vsebinskem pregledu pa je naročnik ugotovil, da vlagatelj Pogoja 15, ki ga je določil v razpisni dokumentaciji, ni izpolnil, saj je imel povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letu 2010 višji, kot ga je določil naročnik še za sprejemljivega, in znaša več kot 60 %. Naročnik tudi meni, da je pogoj, ki ga je določil v razpisni dokumentaciji v zvezi s finančno in poslovno sposobnostjo ponudnikov, izključne narave in ga po roku za oddajo ponudbe ne sme več spreminjati. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 11.1.2013 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.
Državna revizijska komisija je dne 1.2.2013, na podlagi 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju njegove ponudbe.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in ostale spisovne dokumentacije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena tega zakona (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo v obravnavanem primeru ugotavlja, da iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila iz razloga, ker slednja ne izpolnjuje pogoja v zvezi s poslovno in finančno sposobnostjo. Po naročnikovih ugotovitvah vlagatelj ni izpolnil Pogoja 15, po katerem je lahko imel ponudnik povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letih 2010 in 2011 največ 60 %. Vlagatelj po naročnikovih ugotovitvah omenjenega pogoja ni izpolnil za leto 2010, kar je tudi razvidno iz Obrazca št. 8, ki ga je vlagatelj priložil k ponudbi. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj s takšnim naročnikovim stališčem ne strinja in trdi, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju njegove ponudbe napačno interpretiral Pogoj 15. Vlagatelj meni, da je pogoj napisan na takšen način, da ga gre razumeti v smislu, da so morali ponudniki izkazati, da povprečen delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letih 2010 in 2011 ne presega 60 %. Med strankama je tako v obravnavanem primeru sporno, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje Pogoj 15, ki se nanaša na poslovno in finančno sposobnost.

Iz razpisne dokumentacije v zvezi z navedenim izhaja, da so morali ponudnik za dokazovanje poslovne in finančne sposobnosti izkazovati izpolnjevanje:
"POGOJ 15:
Ponudnik je imel lahko povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letih 2010 in 2011 največ 60%.
V primeru skupne ponudbe pogoj velja za vsakega od partnerjev v skupini.
Ponudbo ponudnika, ali skupno ponudbo, bo naročnik izločil v primeru, da je imel ponudnik ali katerikoli od partnerjev v skupni ponudbi, povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letih 2010 in 2011 več kot 60%.
DOKAZILO:
Izpolnjen, datiran, žigosan in podpisan Obrazec št. 8 " Izjava o višini letnih prihodkov in povprečnem deležu dolgov v financiranju."

Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je vlagatelj predložil zahtevani Obrazec št. 8, iz katerega izhaja, da je v poslovnem letu 2010 imel 66,65 % delež kratkoročnih dolgov v financiranju, v letu 2011 pa 46,72 %, kar je med strankama tudi nesporno dejstvo. Tisto, kar med strankama ostaja sporno, je, ali je za izpolnjevanje navedenega pogoja potrebno upoštevati povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju za poslovni leti 2010 in 2011 ločeno, ali pa kumulativno. V zvezi s tem Državna revizijska komisija sicer vlagatelju pritrjuje, da je mogoče naročnikovo omenjeno zahtevo "Ponudnik je imel lahko povprečni delež kratkoročnih dolgov v financiranju v letih 2010 in 2011 največ 60%", brez upoštevanja vsebine Obrazca št. 8, razumeti tudi na način, kot ga navaja vlagatelj, in sicer da se omenjena zahteva nanaša na povprečje let 2010 in 2011 skupaj, ne pa na posamezno leto. Vendar pa glede na dejstvo, da so morali ponudniki z namenom dokazovanja omenjenega pogoja predložiti Obrazec št. 8 - Izjava o višini letnih prihodkov in povprečnem deležu dolgov v financiranju, vsebino katerega je potrebno upoštevati skupaj z omenjenim besedilom iz Pogoja 15, Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam iz revizijskega zahtevka ni mogla slediti. Iz omenjenega obrazca namreč izhaja, da so morali ponudniki v tabelo vpisati delež dolgov v financiranju za vsako leto posebej, in sicer:

poslovno leto prihodki v EUR delež dolgov v financiranju (v %)
2010
2011

Naročnik pa je v zvezi s tem po presoji Državne revizijske komisije prepričljivo pojasnil, da v konkretnem primeru ni imel namena oblikovati omenjenega pogoja na način, da se pri ugotavljanju poslovne in finančne sposobnosti upošteva povprečen delež kratkoročnih dolgov v financiranju za obe poslovni leti, na kar tudi nakazuje uporaba pojma "kratkoročni dolg", ki se upoštevaje Slovenske računovodske standarde (Uradni list RS št. 118/2005 s sprem. 2005; SRS 11.1. "Kratkoročni dolgovi so pripoznane obveznosti v zvezi s financiranjem lastnih sredstev, ki jih je treba najkasneje v letu dni vrniti oziroma poravnati, zlasti v denarju.") nanaša na dolg, ki se odplača v letu dni. Slednje po presoji Državne revizijske komisije dokazuje tudi tabela, iz katere izhaja, da so morali ponudniki delež dolgov v financiranju vpisati za vsako poslovno leto posebej. Pri tem naročnik v tabeli ni predvidel izračuna povprečnega deleža kratkoročnih dolgov v financiranju za obe leti skupaj, zaradi česar Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti vlagateljevim trditvam, da je omenjeni pogoj mogoče razlagati tudi drugače, kot si ga razlaga naročnik, in sicer, da se slednji nanaša na leti 2010 in 2011 kumulativno. Upoštevaje navedeno, da iz Obrazca št. 8, ki so ga morali ponudniki predložiti za dokazovanje izpolnjevanje Pogoja 15, ne izhaja, da bi morali ponudniki računati povprečje deleža kratkoročnih dolgov za obe leti skupaj, je Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru sledila naročnikovim argumentom, da se izpolnjevanje omenjenega pogoja ugotavlja za vsako leto posamezno in ne kumulativno. Glede na dejstvo, da pa je med strankama v obravnavanem primeru nesporno, da vlagateljev dolg za poslovno leto 2010 presega mejo 60 % povprečnega deleža kratkoročnih dolgov v financiranju, kot je bilo to z razpisno dokumentacijo zahtevano, Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v obravnavanem primeru ni ravnal protipravno, ko je vlagateljevo ponudbo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila.
Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel izkazati protipravnosti naročnikovega ravnanja pri sprejemu odločitve o izločitvi njegove ponudbe kot nepopolne iz predmetnega javnega naročila, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za stroške odvetniške nagrade v višini 1.400,00 z DDV, pavšal za poštne in telekom storitve po ZOdvT tar. Št. 6002 20 EUR, skupaj povečano za 20 % DDV in stroške plačane takse.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 1.3.2013


Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- CGP d.d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, ki ga zastopa odvetniška pisarna Mirko Bandelj d.o.o., Trdinova 7, Ljubljana,
- Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, Kočevje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran