018-019/2013 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata in Sonje Drozdek Šinko ter mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila »Dobava tuje znanstvene in strokovne periodike za leto 2013« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.o.o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, Tržaška cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 2. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 12. 12. 2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, dne 5. 11. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko JN11853/2012. Dne 29. 11. 2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, in sicer da se predmetno javno naročilo odda ponudniku DZS, d.d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi svoje odločitve je naročnik navedel, da je prednost ponudbe izbranega ponudnika nižja cena, poleg tega pa je vlagateljeva ponudba tudi nepopolna, saj naj bi ta predložil le tri ustrezne reference in eno neustrezno, s čimer ni izpolnil pogoja iz razpisne dokumentacije.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 12. 12. 2012, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, izločitev ponudbe izbranega ponudnika ter dodelitev naročila vlagatelju. Vlagatelj navaja, da je naročnik oba ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na reference, in od obeh zahteval dokazila (originalne izjave naročnikov s seznamom naslovov tuje periodike), da sta v obdobju 2011 do 2012 dobavila vsaj petim naročnikom obseg tuje znanstvene in strokovne periodike, ki je enak ali večji obsegu razpisanih naslovov v predmetnem razpisu. Vlagatelj navaja, da naročnik ponudnikov ne bi smel pozivati k predložitvi originalnih izjav naročnikov s seznamom naslovov tuje periodike oz. številom naslovov, saj je takšna zahteva v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Nikjer v razpisni dokumentaciji namreč ni bilo navedeno, da naročnik kot referenco zahteva število naslovov tuje periodike. Kljub temu je vlagatelj naročniku predložil poimenske sezname naslovov tuje periodike, izbrani ponudnik pa je zahtevani seznam priložil le ob eni izjavi. Vlagatelj nadaljuje, da naročnik v ponudbi ni zahteval podatka o številu naslovov, temveč zneske oz. vrednosti referenčnih naročil. Po njegovem mnenju so prav zneski naročila pogoj za priznanje sposobnosti. V razpisni dokumentaciji je bilo določeno, da bo naročnik v primeru dvoma od ponudnikov zahteval predložitev originalnih izjav naročnikov o prejemu blaga, skladno z referenčno listo. Na podlagi ponudb se je naročniku lahko porajal dvom le glede zneskov referenčnih naročil, za resničnost o številu naslovov pa naročnik ni imel podlage. Število naslovov sta oba ponudnika tako podala šele na dodatno zahtevo naročnika, kar pomeni nedopustno naknadno spreminjanje razpisne dokumentacije. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve glede predložitve referenc. Predložil je namreč šest referenc, od katerih le štiri izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije, da je bil obseg pri teh naročilih enak ali večji obsegu razpisanih naslovov. Po mnenju vlagatelja so ustrezne le reference, ki so višje od ponudbenega zneska izbranega ponudnika, naročnik pa je zahteval vsaj pet takih referenc. Vlagatelj naročniku tudi očita, da je v postopku dopolnjevanja ponudbe sprejel originalno izjavo enega od referenčnih naročnikov po poteku roka za dopolnitev ponudbe. Tudi v primeru, če je naročnik zahteval reference, da so ponudniki dobavili vsaj petim naročnikom vsaj 64 revij, izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja, saj je predložil eno referenco, ki je obsegala le 37 naslovov. Vlagatelj zaključuje, da je naročnikova odločitev o oddaji naročila nezakonita, saj izbrani ponudnik ni predložil ustreznega števila referenc. Naročnik bi moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti in kot najugodnejšo izbrati vlagateljevo ponudbo, ki je izpolnil vse pogoje in tudi pravočasno dopolnil svojo ponudbo. Vlagatelj navaja, da je v postopku dopolnitve ponudbe v skladu z ustnim dogovorom predložil dokumentacijo za štiri reference, ne pa tudi za peto, saj je bila ta naročnikova.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 20. 12. 2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi navaja, da je referenčni pogoj razumel alternativno, in sicer da bo naročnik pri presoji referenc upošteval tako število dobavljenih naslovov kot tudi vrednosti dobav in da bodo reference ustrezne, če bodo izpolnjevale bodisi en bodisi drug kriterij bodisi oba hkrati. Izbrani ponudnik meni, da vse njegove reference ustrezajo naročnikovim zahtevam in da je svojo ponudbo v tem delu tudi ustrezno dopolnil.

Naročnik je s sklepom z dne 9. 1. 2013 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi navaja, da je pogoj predložitve referenc o dobavi obsega tuje znanstvene in strokovne periodike, ki je enak ali večji obsegu razpisanih naslovov, določil zato, ker je želel preveriti, ali ponudnik obvlada uvozno in dobavno manipulacijo pri velikem številu tujih revij različnih dobaviteljev. Včasih je pri dobavi cenejše revije več zapletov, zato vrednost revij ni ustrezen pokazatelj ponudnikove sposobnosti dobave, navaja naročnik, in nadaljuje, da je v postopku dopolnitve ponudb izbrani ponudnik predložil pet ustreznih referenc in eno neustrezno, s čimer je izpolnil pogoj, vlagatelj pa je predložil tri ustrezne reference in eno neustrezno, s čimer pogoja ni izpolnil. Naročnik zavrača očitke, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval števila naslovov tuje periodike, saj je v 13. točki poglavja 2.12 razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik izkazati dobavo tuje znanstvene in strokovne periodike, ki je enak ali večji obsegu razpisanih naslovov, enak tekst pa je bil ponovljen tudi v obrazcu OBR-5. Vrednost naročila v pogoju ni bila omenjena. Naročnik je izrecno zahteval, da ponudnik v izjavi izkaže, da je v obdobju 2011 do 2012 dobavil vsaj petim naročnikom obseg tuje znanstvene in strokovne periodike, ki je enak ali večji obsegu razpisanih naslovov v tem javnem razpisu. Ker je bilo razpisanih 64 naslovov, je naročnik želel, da ponudnik izkaže, da je dobavil vsaj petim naročnikom vsaj 64 naslovov. Vlagatelj očitno ni razumel zahtev in je predložil napačne reference, prav tako je bila njegova cena višja. Naročnik ni od vlagatelja prejel nobenih vprašanj glede razpisne dokumentacije, v obrazcu OBR-2 pa je tudi potrdil, da sprejema vse pogoje in zahteve razpisne dokumentacije. Naročnik zanika obstoj ustnega dogovora glede dopolnitve reference, ki je bila naročnikova, in navaja, da tudi v primeru, če jo bi upošteval, vlagatelj še vedno ne bi izpolnjeval pogoja petih ustreznih referenc. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da je izbrani ponudnik izpolnil referenčni pogoj, saj je predložil pet ustreznih referenc.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 1. 2013, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do naročnikovih ugotovitev iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri svojih navedbah, jih dodatno pojasnjuje in predlaga, da Državna revizijska komisija sledi njegovemu revizijskemu predlogu.

Naročnik je z vlogo z dne 17. 1. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede razlage referenčnega pogoja, ki ga je naročnik določil v 13. točki poglavja 2.12 razpisne dokumentacije. Izhodišče za določanje pogojev tehnične sposobnosti predstavlja 45. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki v drugem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi:

- s seznamom najpomembnejših dobav blaga v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov (2. alineja točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

V postopku oddaje javnega naročila naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu (osmi odstavek 41. člena ZJN-2). V skladu s 3. točko prvega odstavka 71. člena mora naročnik pogoje za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika določiti v razpisni dokumentaciji. Pri tem mora ravnati pregledno, načelo preglednosti (8. člen ZJN-2) pa med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo naročnikovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Ker je naročnik tisti, ki mora določiti pogoje za ugotavljanje sposobnosti, mora zato nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Če je pogoj zapisan tako, da dopušča več možnih razumnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da je v razmerju do ponudnika treba uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist. Omejevanje pomena katerega od v pogoju zapisanih pojmov šele po roku za predložitev ponudb bi po svoji vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja šele po poteku roka za predložitev ponudb. Naročnik referenčnemu pogoju po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati ožje vsebine od tiste, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z 8. členom ZJN-2 in tudi kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, v skladu s katerim naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Naročnik je sporni referenčni pogoj določil v 13. točki poglavja 2.12 razpisne dokumentacije, kjer je zapisal:

"Ponudnik je v obdobju 2011/2012 dobavil vsaj petim naročnikom obseg tuje znanstvene in strokovne periodike, ki je enak ali večji obsegu razpisanih naslovov v tem javnem razpisu. Naročnik bo v primeru dvoma zahteval od ponudnika originalne izjave naročnikov o prejemu blaga, skladno z referenčno listo."

Citirani pogoj je treba obravnavati skupaj z obrazcem OBR-5 (Izjava o izpolnjevanju pogojev), ki ga je naročnik predvidel kot dokazilo za izpolnjevanje pogojev. S podpisom tega obrazca so ponudniki med drugim potrdili, da izpolnjujejo tudi referenčni pogoj. Ob tem so morali v 13. točko obrazca OBR-5 vpisati število referenčnih naročnikov, katerim so v obdobju 2011/2012 dobavili obseg tuje znanstvene in strokovne periodike, ki je enak ali večji obsegu razpisanih naslovov v tem javnem razpisu. 13. točka obrazca OBR-5 je vsebovala tudi tabelo, v katero so morali ponudniki za vsakega od referenčnih poslov vpisati naslednje podatke: datum dobav, naziv referenčnega naročnika, predmet naročila, znesek in kontaktno osebo referenčnega naročnika.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je referenčni pogoj izrecno vezal na število naslovov tuje znanstvene in strokovne periodike in da je tak pogoj določil zato, ker je želel preveriti, ali ponudnik obvlada uvozno in dobavno manipulacijo pri velikem številu tujih revij različnih dobaviteljev. Ob tem je dodal, da vrednost revij ni ustrezen pokazatelj ponudnikove tehnične sposobnosti, saj je včasih pri dobavi cenejše revije več zapletov kot pri dobavi dražje. Čeprav se je z naročnikom mogoče strinjati, da vrednost revije ni nujno povezana z zahtevnostjo njenega uvoza in dobave, pa je treba po drugi strani ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji pogoja ni oblikoval na jasen, natančen in nedvoumen način, ki bi dopuščal le takšno razlago, kot jo zagovarja on. Res je sicer, da je bilo na podlagi dikcije 13. točke poglavja 2.12 razpisne dokumentacije mogoče sklepati, da je naročnik obseg dobavljene referenčne znanstvene in strokovne periodike vezal na število razpisanih naslovov v predmetnem naročilu. Vendar pa je treba, kot je bilo že zapisano, 13. točko poglavja 2.12 razpisne dokumentacije obravnavati skupaj z obrazcem OBR-5, v katerem pa naročnik ni predvidel niti vpisa števila dobavljenih naslovov niti seznama tujih revij, ki jih je ponudnik dobavljal referenčnim naročnikom. Če je bil torej naročnikov namen presojati le število dobavljenih naslovov tujih revij, ta iz podatkov, ki so jih morali ponudniki vpisati v obrazec OBR-5, nikakor ni jasno razviden. Pač pa je naročnik v obrazcu OBR-5 predvidel vpis zneska referenčnih dobav, na podlagi česar je bilo mogoče utemeljeno sklepati, da bo naročnik pri presoji ustreznega obsega dobavljene znanstvene in strokovne periodike upošteval tudi vrednost referenčnega posla. Dejstvo, da je bil v obrazcu OBR-5 predviden tudi vpis zneska dobave, kaže na to, da vrednost referenčnega posla ni bila povsem nepomembna postavka, kot to prikazuje naročnik. Naročnik ob tem sicer navaja, da se beseda "vrednost" pri referencah v razpisni dokumentaciji sploh ne omenja, kar je sicer res, vendar ni mogoče prezreti, da je v tabeli predvidel vpis "zneska" posamezne referenčne dobave, kar nedvomno pomeni vrednost posla. Po drugi strani dejstvo, da naročnik v obrazcu OBR-5 ni zahteval vpisa števila dobavljenih naslovov oz. spiska dobavljenih revij posameznim referenčnim naročnikom, kaže na to, da referenčnega pogoja ni mogoče razlagati le enoznačno, tako kot ga interpretira naročnik. Navsezadnje je treba ugotoviti, da je tudi izbrani ponudnik pogoj razumel širše, kot ga razlaga naročnik, in sicer da bo kriterij za presojo obsega razpisanih naslovov tako število naslovov oz. revij kot tudi vrednost referenčnih dobav.

Upoštevajoč navedena izhodišča v obravnavanem primeru na podlagi preučitve razpisne dokumentacije (13. točke poglavja 2.12 razpisne dokumentacije v povezavi s 13. točko obrazca OBR-5) ni mogoče zaključiti, da je bilo kot kriterij za presojo ustreznega obsega razpisanih naslovov v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno določeno le število naslovov, temveč so ponudniki utemeljeno pričakovali, da bo naročnik upošteval oz. vrednotil tudi zneske referenčnih dobav, ki so jih bili dolžni vpisati v ponudbeni obrazec OBR-5. V nasprotnem primeru, če bi sledili naročniku, bi ozka razlaga referenčnega pogoja, po kateri pride v poštev le število dobavljenih naslovov, pomenila, da bi dali obravnavanemu pogoju drugačno oz. strožjo vsebino in bi s tem posegli v pričakovanja ponudnikov, ki so pogoj lahko upravičeno razlagali širše, kot ga sedaj razlaga naročnik.

Navedene ugotovitve glede razlage referenčnega pogoja pomenijo, da je treba vlagateljevo ponudbo obravnavati oz. oceniti drugače, kot je to storil naročnik. Vlagatelj je namreč, kot je razvidno iz njegove ponudbe, v obrazcu OBR-5 navedel pet referenčnih dobav tuje znanstvene in strokovne periodike, katerih zneski (vrednosti dobav) so presegali vrednostni obseg predmetnega javnega naročila. Ker je treba referenčni pogoj razlagati široko, torej tako, da je kot kriterij presoje obsega dobave prišel v poštev tudi znesek posamezne dobave, to pomeni, da vlagateljeve ponudbe v tem delu ni mogoče obravnavati kot nepopolne v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in da naročnik ni imel podlage v ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno.

Čeprav ob upoštevanju navedenega postopek dopolnjevanja vlagateljeve ponudbe ni več relevanten, saj je vlagatelj že z navedbo zneskov (ob široki interpretaciji referenčnega pogoja) izkazal ustrezen obseg preteklih dobav, Državna revizijska komisija dodaja, da naročnik v postopku dopolnjevanja ponudbe ni ravnal v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2. Naročnik je sicer imel podlago v razpisni dokumentaciji, ko je vlagatelja in izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo izjav referenčnih naročnikov s seznamom tuje periodike. V razpisni dokumentaciji si je namreč pridržal pravico, da bo v primeru dvoma od ponudnika zahteval originalne izjave naročnikov o prejemu blaga, skladno z referenčno listo. Vendar pa je treba pri tem upoštevati, da lahko naročnik v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Kot je razvidno iz obrazca OBR-5, ki ga je predložil vlagatelj, je ta kot referenco navedel tudi dobavo tuje periodike Fakulteti za elektrotehniko, torej naročniku. Navedeno pomeni, da bi moral naročnik vlagateljevo referenco, v kateri je nastopal kot referenčni naročnik, preveriti sam, saj bi kot naročnik moral razpolagati z ustrezno dokumentacijo. Dejstvo, da vlagatelj v postopku dopolnjevanja ponudb ni predložil dokazil, ki se nanašajo na naročnikovo referenco, zato ne more iti v njegovo škodo, naročnikova ugotovitev, da je vlagatelj v postopku dopolnjevanja ponudbe predložil dokumentacijo le v zvezi s štirimi referencami, pa je zato napačna. Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi določbe prvega odstavka 78. člena ZJN-2 ugotovila, da bi moral naročnik glede števila dobavljenih naslovov ustrezno preveriti tudi referenco, ki se nanaša na njega, ni sledila vlagateljevemu predlogu za zaslišanje, saj to ne glede na obstoj morebitnih ustnih dogovorov ne bi moglo vplivati na ugotovitev, da lahko naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju dejstva, da vlagateljeve ponudbe ni mogoče označiti za nepopolno, da je izbrani ponudnik ponudil nižjo ponudbeno ceno in da je med vlagateljem in naročnikom tudi spor glede vprašanja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, presojala, ali so vlagateljeve revizijske navedbe glede ponudbe izbranega ponudnika utemeljene oz. ali bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč navaja, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih referenc oz. da ponudbe v tem delu ni dopolnil v skladu z naročnikovimi zahtevami. Revizijske navedbe v tem delu je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2. Ta določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika najprej očita, da naj bi bile vrednostno ustrezne le štiri izmed šestih referenc, ki so bile navedene v tabeli obrazca OBR-5. V zvezi s to navedbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba tudi ponudbo izbranega ponudnika presojati na enak način kot vlagateljevo, torej z uporabo široke razlage referenčnega pogoja, v skladu s katero je bil kriterij za presojo ustreznega obsega referenčnih dobav bodisi število dobavljenih naslovov (kar izhaja iz 13. točke poglavja 2.12 razpisne dokumentacije) bodisi vrednost referenčnih dobav (kar izhaja iz tabele obrazca OBR-5). Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta v obrazcu OBR-5 navedel šest referenčnih dobav, od katerih štiri presegajo vrednostni obseg predmetnega naročila (bodisi v primerjavi z ocenjeno vrednostjo bodisi v primerjavi s ponudbeno ceno izbranega ponudnika), medtem ko dve referenci tega praga ne dosegata. Vendar pa je na drugi strani iz dopolnitve ponudbe izbranega ponudnika (za katero je imel naročnik, kot je bilo že zapisano, podlago v razpisni dokumentaciji) razvidno, da je izbrani ponudnik v okviru navedenih dobav petim referenčnim naročnikom dobavil večje število naslovov tuje znanstvene in strokovne periodike, kot je obseg razpisanih naslovov. Ob široki razlagi referenčnega pogoja, ki jo je treba uporabiti zaradi nejasno oz. dvoumno določenih kriterijev presoje, je torej treba ugotoviti, da je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo glede ustreznega obsega referenčnih dobav, revizijske navedbe v tem delu pa je treba obravnavati kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z referencami izbranega ponudnika oz. dopolnitvijo njegove ponudbe tudi navaja, da je izbrani ponudnik eno izmed originalnih referenčnih izjav naročniku dostavil po poteku roka, določenega za dopolnitev ponudbe. Kot je razvidno iz poziva k dopolnitvi ponudbe (elektronsko sporočilo z dne 19. 11. 2012), je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj mu dostavi dokazila " originalne izjave naročnikov s seznamom naslovov tuje periodike, in sicer najkasneje do petka, 23. 11. 2012. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil z vlogo z dne 22. 11. 2012, ki jo je naročnik prejel dne 23. 11. 2012. S to vlogo je izbrani ponudnik naročniku posredoval izjave referenčnih naročnikov, v katerih ti potrjujejo vrednost dobav in obseg dobavljenih naslovov tujih revij. Z vlogo z dne 26. 11. 2012, ki jo je naročnik prejel dne 27. 11. 2012, pa je izbrani ponudnik naročniku naknadno posredoval originalno izjavo referenčnega naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, s pojasnilom, da mu je z vlogo z dne 22. 11. 2012 posredoval le kopijo te izjave. Iz dokumentacije je torej razvidno, da je izbrani ponudnik v vlogi z dne 22. 11. 2012 najprej posredoval kopijo referenčne izjave, kasneje, po poteku roka za dopolnitev ponudb, pa je naročniku posredoval še originalno izjavo.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je naročnik v postopku dopolnjevanja ponudb zahteval originalne izjave referenčnih naročnikov in da je določil tudi rok za dopolnitev ponudb. Vendar pa dejstvo, da je izbrani ponudnik pravočasno posredoval le kopijo ene izmed referenčnih izjav, njen original pa šele po izteku roka za dopolnitev ponudb, po mnenju Državne revizijske komisije glede na okoliščine konkretnega primera ne more predstavljati podlage za izločitev njegove ponudbe. Treba je namreč upoštevati, da gre zgolj za pomanjkljivost v obličnosti ponudbenega dokumenta, ne pa tudi v vsebini samega referenčnega potrdila. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da referenčno potrdilo naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana ne bi bilo verodostojno oz. da bi bili v njem navedeni podatki napačni. Tudi sicer iz dokumentacije ni razvidno, da bi bila vsebina tega referenčnega potrdila sporna. Ker gre torej le za pomanjkljivost v obličnosti in ker je bila originalna izjava posredovana (čeprav po izteku roka za dopolnitev ponudbe) naknadno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče to napako obravnavati kot nebistveno formalno pomanjkljivost. Formalna nepopolnost je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot pomanjkljivost v tistih delih ponudbe, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, če pa je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Navedeno pomeni, da nebistvene formalne pomanjkljivosti ne vplivajo na popolnost ponudbe in da jih je pri ocenjevanju ponudbe mogoče spregledati.

Vlagatelj referencam izbranega ponudnika še očita, da naj bi ena izmed predloženih referenc, konkretno gre za referenco naročnika Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, obsegala premajhno število naslovov. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ponovno opozarja, da je treba referenčni pogoj razlagati široko, in sicer da je kriterij za presojo obsega razpisanih naslovov tako število naslovov oz. revij kot tudi vrednost referenčnih dobav. Ker vrednost te reference presega vrednost predmetnega naročila, ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče označiti kot nepopolno. Ob tem je treba tudi upoštevati, da je izbrani ponudnik navedel šest referenčnih dobav, naročnik pa je v 13. točki poglavja 2.12 razpisne dokumentacije zahteval navedbo vsaj petih referenčnih dobav.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika zaradi razlogov, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, ni mogoče oceniti kot nepopolno. Naročniku zato ni mogoče očitati, da je kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo. Čeprav je, kot je bilo obrazloženo, Državna revizijska komisija ugotovila kršitve pri obravnavi vlagateljeve ponudbe, pa te kršitve niso vplivale na zakonitost izbire najugodnejšega ponudnika. Kljub temu, da naročnik ni imel podlage, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, pa mu hkrati tudi ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da se vrstni red ponudb, če je naročnik v postopku oddaje javnega naročila preverjal popolnost vseh pravočasnih ponudb, pa vrstni red popolnih ponudb, ne spremeni.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 22. 2. 2013


predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.,
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana
- MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d.o.o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana
- DZS, d.d., Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv tu (spis)

Natisni stran