018-409/2012 Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in Boruta Smrdela kot člana senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Okolju prijazni detergenti za pranje perila", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ECOLAB d.o.o., Vajngerlova ulica 4, Maribor, ki ga zastopa odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki o.p. d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, Arto 13, Sevnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.2.2013

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 9.11.2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo "Okolju prijazni detergenti za pranje perila" dne 13.9.2012 objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN9908/2012. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.

Dne 25.10.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, vsebovano v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, s katero je odločil, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Inter Koop d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 9.11.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je po prejemu naročnikove odločitve o izbiri dne 26.10.2012 na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbe preostalih ponudnikov in dokumentacijo v spisu. Zaradi kratkih procesnih rokov za vložitev zahtevka za revizijo, je vlagatelj navedeni zahtevek naročniku poslal po faksu in na njem označil, da je zadeva nujna, pri tem pa je naročniku predlagal, naj vpogled organizira v ponedeljek 29.10.2012 ali v torek 30.10.2012. Ker se naročnik na vlagateljevo zahtevo za vpogled ni odzval, je vlagatelj pri naročniku dne 5.11.2012 ustno urgiral, na kar je naročnik preko elektronskega sporočila vlagatelju sporočil, da bo o nadaljnjih postopkih pisno obveščen. Ker naročnik vlagatelju pred iztekom roka mirovanja še vedno ni sporočil, kakšni bodo njegovi nadaljnji postopki, je vlagatelj na naročnika dne 8.11.2012 naslovil še eno vlogo, v kateri ga je pozval, naj mu sporoči, ali bo od javnega naročila odstopil ali bo zavrnil vse ponudbe, v nasprotnem primeru pa mu je napovedal vložitev zahtevka za revizijo. Na omenjeno vlogo je pooblaščenec vlagatelja dne 8.11.2012 prejel elektronsko sporočilo, v katerem mu je naročnik pojasnil, da vlagateljeve zahteve za vpogled z dne 26.10.2012 ni štel kot zahteve za vpogled zaradi kršitve suma, da je naročnik kršil zakon, pač pa kot zahtevo na podlagi šestega odstavka 22. člena ZJN-2. V skladu z navedenim je naročnik vlagatelju sporočil, da mu je na podlagi sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 vpogled dolžan omogočiti v roku 25 dni. Dne 9.11.2012 je naročnik vlagatelju z dopisom z dne 9.11.2012 sporočil, da bo na podlagi zahtevka, z dne 26.10.2012, vlagatelju omogočil vpogled dne 15.11.2012, torej po izteku roka obdobja mirovanja. Vlagatelj pri tem pojasnjuje, da v kolikor naročnik ni razumel jasnega sporočila, da želi vlagatelj vpogled pred iztekom roka mirovanja zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, bi slednje moral razbrati vsaj iz vloge z dne 8.11.2012, ki jo je naročnik prav tako ignoriral in pred iztekom obdobja mirovanja ni organiziral vpogleda, čeprav bi po vlagateljevih trditvah to moral storiti. Z nezakonitim postopanjem naročnika, je bil vlagatelju onemogočen vpogled pred iztekom obdobja mirovanja, zaradi česar je bil vlagatelj prikrajšan do pravnega varstva v postopku javnega naročanja. Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se mu omogoči vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo, z izjemo osebnih podatkov, tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Vlagatelj pa v nadaljevanju ugovarja tudi naročnikovim ugotovitvam, da vlagateljeva ponudba ne ustreza minimalnim tehničnim zahtevam, ker ni predložil dokazil glede ustreznosti ponujenega belilnega in dezinfekcijskega sredstva "OZONIT", posredoval pa je dokazila za sredstva "OZONIT SUPER" in "OZONIT PERFORMANCE". Vlagatelj v zvezi z navedenimi očitki pojasnjuje, da je sicer res, da je predložil dokazila za sredstva "OZONIT SUPER" in "OZONIT PERFORMANCE", vendar je pri tem predložil tudi dokazila, da vse ugotovitve veljajo tudi za ponujeni izdelek "OZONIT", in sicer pri dvakratni količini. Pri vseh izdelkih gre po vlagateljevih navedbah za izdelke enakih surovin, razlika med njimi je zgolj v koncentraciji perocetne kisline. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja tudi naročnikovi oceni, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker naj bi varnostni list ponujenega izdelka vseboval opozorilni stavek H400, ki ga naj bi Uredba o zelenem naročanju izrecno prepovedovala. Po vlagateljevih navedbah naročnik ni imel pravne podlage, da ponujeno belilno in dezinfekcijsko sredstvo "OZONIT" označi za neustrezno minimalnim tehničnim zahtevam naročnika iz razloga, ker njegov varnostni list vsebuje opozorilni stavek H400. Vlagatelj meni, da je naročnik s tem, ko je sredstvo "OZONIT" ocenil za neskladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju zgolj zato, ker varnostni list vsebuje omenjeni opozorilni stavek, medtem ko navedena uredba in razpisna dokumentacija dovoljujeta, da sredstvo vsebuje do 0,01 % snovi, ki pa jih je potrebno označiti z omenjenim opozorilom, ravnal nezakonito. Ne glede na navedeno pa vlagatelj pojasnjuje, da je v zvezi s ponujenim izdelkom "OZONIT" že v ponudbi predložil kopijo certifikata "Nordic Ecolabelling" z dne 22.3.2012, s prevodom, ki predstavlja znak za okolje tipa I, oz. njemu ekvivalentno dokazilo, ki dokazuje, da ponujen izdelek izpolnjuje okoljske zahteve naročnika. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi tako, da se mu v roku petih delovnih dni po prejemu sklepa omogoči vpogled v ponudbeno dokumentacijo, v nadaljnjih petih delovnih dneh od dneva vpogleda pa, da se mu omogoči spremembo ali dopolnitev zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, ki jih bo vlagatelj pridobil pri vpogledu v dokumentacijo. Podredno vlagatelj predlaga, da se odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, vsebovana v obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 19.11.2012 izrekel o vlagateljevih navedbah.

Naročnik je dne 3.12.2012 sprejel sklep, s katerim je revizijski zahtevek kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da zahtevek za vpogled z dne 26.10.2012 ne vsebuje očitka oz. zapisa, da želi ponudnik vpogled opraviti zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, ampak iz zahtevka zgolj izhaja, da želi vpogled opraviti na podlagi šestega odstavka 22. člena ZJN-2. Slednji po naročnikovih navedbah naročniku ne nalaga, da mora vpogled omogočiti pred potekom roka mirovanja. Naročnik navaja, da je vlagatelja obvestil, da mu bo omogočil vpogled na podlagi sedmega odstavka 22. člena ZJN-2. V skladu s tem je, ne glede na vlagateljev napačen sklic v zahtevku za vpogled, naročnik dne 15.11.2012 vlagatelju omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov, vendar se vlagatelj vpogleda ni udeležil, niti ni naročnika obvestil, da vpogleda ne namerava opraviti. Naročnik je tudi v skladu z urgenco vlagatelja z dne 8.11.2012 vlagatelju dne 12.11.2012 poslal obvestilo, v katerem mu sporoča, da se lahko vpogleda udeleži dne 13.11.2012, znotraj roka mirovanja. Kot odziv na obvestilo, je vlagatelj dne 12.11.2012 na naročnika naslovil Sporočilo ponudnika, v katerem mu je sporočil, da se vpogleda ne bo udeležil. Pri tem naročnik pojasnjuje, da zgolj sklicevanje na 22. člen ZJN-2 ni zadostno, ampak bi moral vlagatelj pri svojem zahtevku navesti sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ob navedbi, da želi vpogled opraviti zaradi "suma, da je naročnik kršil zakon", tega pa vlagatelj ni zapisal, ampak je to zapisal šele v dokumentu "Urgenca in sporočilo ponudnika" z dne 8.11.2012, prejetem po faksu. Glede nadaljnjih vlagateljevih očitkov, v povezavi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe in z izvedenskim mnenjem, pa naročnik pojasnjuje, da je iz ponudbe in dopolnitve ugotovil, da je vlagatelj ponudil sredstvo "OZONIT", med tem ko se posredovna dokazila nanašajo na "OZONIT SUPER" in "OZONIT PERFORMANCE" v kombinaciji s sredstvom "SILEX 3000". Za sredstvo "OZONIT" vlagatelj ustreznega izvedenskega mnenja po pozivu naročnika ni priložil. V nadaljevanju naročnik tudi ponovno opozarja, da sredstvo OZONIT ni skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju, saj je iz posredovane dokumentacije razvidno, da ima omenjeno sredstvo v varnostnem listu omenjen stavek H400, ki pa ga navedena uredba izrecno prepoveduje. Poleg tega je omenjena sestavina H400 v navedenem produktu v koncentraciji od 1-5 % in ne v koncentraciji do 0,01 %, oz. manj, kot je v razpisni dokumentaciji podana naročnikova zahteva. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek zavrnil.

Naročnik je z dopisom z dne 7.12.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 10.12.2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji. Na poziv Državne revizijske komisije je naročnik dne 28.12.2012 odstopljeno dokumentacijo ustrezno dopolnil.

Državna revizijska komisija je dne 18.1.2013, na podlagi 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.

V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija najprej presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri organizaciji vpogleda v spisovno in ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov, s čimer naj mu bi bila onemogočena pravica do pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb udeležencev v postopku je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju

Določba sedmega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora po sprejemu odločitve o oddaji naročila naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese.

Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da je naročnik dne 25.10.2012 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, medtem ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila iz razloga, ker naj ne bi ustrezala tehničnim zahtevam. Kakor izhaja iz vročilnice, se je vlagatelj z naročnikovo odločitvijo seznanil 26.10.2012 in istega dne, tudi prek telefaksa, pri naročniku vložil zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo preostalih ponudnikov in preostalo spisovno dokumentacijo, kar je med strankama v obravnavanem primeru tudi nesporno dejstvo. Vlagatelj trdi, da se naročnik na njegovo zahtevo ni odzval, ampak je reagiral šele na podlagi njegove ustne urgence oz. zahteve, in sicer tako, da je dne 5.11.2012 vlagatelju preko elektronske pošte sporočil, da ga bo o nadaljnjih postopkih v povezavi z vpogledom še obvestil. Vlagatelj je nato 8.11.2012 na naročnika naslovil dopis Urgenca in sporočilo ponudnika, v katerem je od naročnika zahteval naj mu ta na podlagi sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 omogoči vpogled v ponudbe in spisovno dokumentacijo v roku treh dni pred potekom roka mirovanja. Naročnik pa ga je dne 9.11.2012 z dopisom obvestil, da bo vpogled organiziran dne 15.11.2012, z dopisom z dne 12.11.2012 pa ga je naknadno obvestil, da bo vpogled organiziral dne 13.11.2012. Vlagatelj se je na naročnikov poziv odzval in mu dne 12.11.2012 preko telefaksa sporočil, da se organiziranega vpogleda, zaradi dne 9.11.2012 vloženega revizijskega zahtevka, ne namerava udeležiti.

Na podlagi navedenega dejanskega stanja Državna revizijska komisija ocenjuje, da v obravnavanem primeru naročniku ni mogoče očitati protipravnosti njegovega ravnanja v povezavi z organiziranjem vpogleda. Kajti, ko je vlagatelj (za katerega je v obravnavanem primeru potrebno poudariti, da je prava uka stranka, saj nastopa preko pooblaščenca odvetnika) dne 26.10.2012 na naročnika prvič naslovil zahtevo za vpogled, se ni opredelil, da zahteva vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo ostalih ponudnikov zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, oz. se ni pisno opredelil, čemu vpogled sploh zahteva, kakor to zahteva dikcija sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 za primere, ko je naročnik zavezan vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Pri tem gre tudi ugotoviti, da se je vlagatelj v zahtevi skliceval na napačno pravno podlago, in sicer šesti odstavek 22. člena ZJN-2, ki pa časovnega odziva naročnika na vloženo zahtevo za vpogled ne ureja in mu tudi ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi s tem. Glede na to, da je v obravnavanem primeru vlagatelj pri naročniku vložil zahtevo za vpogled, v kateri ni podal oz. opredelil nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da jo zahteva zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, je bil naročnik, upoštevaje sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, zavezan vpogled organizirati v roku 25 dni od prejema zahteve za vpogled in ne v roku treh dni pred potekom obdobja mirovanja, kakor to trdi vlagatelj. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je vlagatelj šele v vlogi z dne 8.11.2012, ki je bila na naročnika naslovljena kot urgenca, prvič pojasnil, da želi od naročnika, da organizira vpogled zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, z namenom, da se mu omogoči vpogled v roku treh dni pred potekom roka mirovanja.

Pri tem je potrebno upoštevati, da se obdobje mirovanja, na podlagi 13.a točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, izteče na dan, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku. V obravnavanem primeru so vsi ponudniki prejeli naročnikovo odločitev na isti dan, in sicer 26.10.2012, tako da se je obdobje mirovanja izteklo na dan 9.11.2012. Vlagatelj je tako na naročnika naslovil zahtevo za vpogled iz razloga suma kršitve zakona (8.11.2012) šele na dan pred iztekom obdobja mirovanja. Pri tem gre ugotoviti, da za takšne primere določba sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 določa, da če naročnik prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik je na podlagi omenjene vlagateljeve urgence z dne 8.11.2012 vlagatelju sporočil, da bo vpogled organiziral na dan 13.11.2012, navedenega dne pa se vlagatelj, kot je bilo že navedeno, vpogleda ni udeležil. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da naročniku protipravnosti ravnanja pri organizaciji vpogleda ni mogoče očitati, saj je zahtevo za vpogled iz razloga suma kršitev zakona naročnika prejel predzadnji dan, pred iztekom obdobja mirovanja. Glede na to, da mora naročnik o nameravanem vpogledu obvestiti ostale ponudnike z namenom, da so lahko navzoči in da imajo možnost varovati svoje interese, po presoji Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati, da vpogleda ni organiziral na zadnji dan izteka obdobja mirovanja, ampak šele 13.11.2012, ko se ga vlagatelj (kljub povabilu) ni udeležil. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ocenjuje, da vlagatelj ni uspel izkazati, da bi naročnik kršil sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, s tem ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbeno in spisovno dokumentacijo v roku najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja in da mu je bila kršena pravica do pravnega varstva, saj se kasnejšega vpogleda, kljub naročnikovemu pozivu, ni udeležil. Državna revizijska komisija je zato predmetno vlagateljevo zahtevo, dano na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN, v obravnavanem primeru zavrnila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na protipravnost naročnikovega ravnanja pri ocenjevanju njegove ponudbe. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagateljeva ponudba na podlagi merila najnižja končna cena ponudbenega predračuna sicer ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika, vendar je bila zaradi ugotovljenih tehničnih nepravilnosti iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila kot nepopolna izločena.

Iz naročnikove odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba izločena iz razloga, ker je naročnikova komisija po pozivu k dopolnitvi artikla pod zaporedno št. 9 belilno in dezinfekcijsko sredstvo ugotovila, da se posredovana dokazila nanašajo na izvedensko mnenje za Ozonit super in Ozonit performance, v kombinaciji s sredstvom Silex 3000, ki ne izpolnjujejo naročnikovih tehničnih specifikacij in jih vlagatelj pod zaporedno št. 9 artikla tudi ni ponudil. Po naročnikovih ugotovitvah je vlagatelj pod navedeno zaporedno št. 9 ponudil artikel z imenom Ozonit, vendar pa za njega zahtevanega izvedenskega mnenja ni predložil. Prav tako sredstvo Ozonit po naročnikovih ugotovitvah ni skladno z Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s spremembami), saj iz posredovane dokumentacije izhaja, da ima sredstvo na varnostnem listu opozorilni stavek H400, ki je z Uredbo o zelenem javnem naročanju prepovedan.
Državna revizijska komisija je z namenom razrešitve spora najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo, kjer je naročnik v točki 6.6.6 določil:"Ponudnik zagotavlja, da ponujeno blago v celoti izpolnjuje minimalne tehnične zahteve naročnika. Za vse ponujene artikle mora ponudnik predložiti jasna navodila za doziranje v slovenskem jeziku. Vsa sredstva morajo imeti na izdelku deklaracijo v slovenskem jeziku." Z obrazcem OBR-15 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE pa so se ponudniki zavezali, da v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju detergenti za pranje perila glede na težo ne vsebujejo več kot 0,01 % posamezne sestavine, za katera velja eno ali več naslednjih standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008: "["]
- R50/53 (Zelo strupeno za vodne organizme. Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.) ali H400 (Zelo strupeno za vodne organizme) in H410 (Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.), ["]".
Kot priloge k navedenemu obrazcu so morali ponudniki med drugim tudi predložiti: "seznam sestavin čistila s sestavinami, ki posamično predstavljajo več kot 0,01 % teže čistila, vključno s CAS številko sestavine, če je ta na voljo, in morebitnimi standardnimi opozorili, stavki za nevarnost ali previdnostnimi stavki, ali ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve."

Kakor izhaja iz spisovne dokumentacije, je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 10.10.2012 pozval na formalno dopolnitev in pojasnilo ponudbe, in sicer za ponujeni artikel pod št. 9 ponudbenega predračuna, kjer je naročnik zahteval "Belilno in dezinfekcijsko sredstvo. Primerno za kemotermično dezinfekcijo pri temp. 55-70°C. Pakiranje 20-25 kg". Vlagatelj je pod zaporedno št. 9 ponudbenega predračuna (OBR-2) ponudil artikel Ozonit, v zvezi s katerim ga je naročnik pozval na predložitev ustreznega certifikata neodvisne institucije, ki dokazuje, da je ponujeno sredstvo ustrezno za kemotermično pranje in dezinfekcijo pri temperaturi od 55-70°C. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je vlagatelj na naročnikovo zahtevo odgovoril in predložil izvedensko mnenje za artikel Silex 3000 v kombinaciji z Ozonit Super z dne 24.1.2007 in izvedensko mnenje za artikel Silex 3000 v kombinaciji z Ozonit Performance z dne 21.1.2008, ni pa predložil izvedenskega mnenja za ponujeni artikel Ozonit, kakor je bilo to zahtevano. Vlagatelj se pri tem glede predložene dokumentacije v revizijskem zahtevku sicer sklicuje na v dopolnitvi ponudbene dokumentaciji predloženo tabelo, iz katere izhaja, da se vse v tabeli navedene vrednosti za izdelek Ozonit Super nanašajo tudi za ponujeni izdelek Ozonit, vendar v dvakratnem doziranju. Državna revizijska komisija v zvezi s slednjim naročniku pritrjuje, da vlagatelj ni predložil zahtevnega dokazila, da je ponujeno sredstvo Ozonit ustrezno za kemotermično pranje in dezinfekcijo pri temperaturi od 55-70°C. Vlagatelj je namreč predložil izvedensko mnenje za povsem druge artikle, kot pa jih vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji pod zaporedno št. 9 ponudbenega predračuna ponuja. Pri tem se vlagatelj sklicuje na lastno tabelo, kjer so navedeni različni proizvodi v različnih medsebojnih kombinacijah, vendar pa zgolj navedba v tabeli proizvajalca Ecolab (ki je v obravnavanem primeru vlagatelj), da vsi postopki za Ozonit Super veljajo za ponujeni artikel Ozonit, tudi po oceni Državne revizijske komisije ne more nadomestiti zahtevanega potrdila, izdanega s strani neodvisne institucije, ki potrjuje, da je ponujeno sredstvo Ozonit ustrezno za kemotermično pranje in dezinfekcijo pri temperaturi od 55-70°C, kot je bilo s strani naročnika to tudi zahtevano. Poleg tega iz predloženega izvedenskega mnenja izhaja, da se je preizkus oz. testiranje opravljalo na mešanici več produktov, in sicer Silex 3000 v kombinaciji z Ozonit Super, ki sta bila tudi testirana v različnem razmerju in ne zgolj na artiklu Ozonit Super, zato je potrebno naročniku pritrditi, da vlagatelj ustreznega izvedenskega mnenja ni predložil.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljeve očitke, da je naročnik napačno ocenil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker naj bi varnostni list ponujenega izdelka vseboval opozorilni stavek H400 (Zelo strupeno za vodne organizme). Pri tem je v obravnavanem primeru med strankama nesporno, da varnostni list ponujenega artikla Ozonit vsebuje opozorilni stavek H400. Državna revizijska komisija v povezavi z navedenim vlagatelju pritrjuje, da Uredba o zelenem javnem naročanju izrecno ne prepoveduje, da čistila ne smejo vsebovati sestavin H 400, ampak, da ne vsebujejo več kot:
"a) 0,01 % posamezne sestavine, za katero velja eno ali več naslednjih standardnih opozoril, stavkov za nevarnost ali previdnostnih stavkov iz zakona, ki ureja kemikalije, ali Uredbe (ES) št. 1272/2008: ["]
-R50/53 (Zelo strupeno za vodne organizme. Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.) ali H400 (Zelo strupeno za vodne organizme.) in H410 (Zelo strupeno za vodne organizme, z dolgotrajnimi učinki.),["]", kar je naročnik tudi povzel v obrazcu OBR-15 razpisne dokumentacije. Naročnik je šele v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka pojasnil, da je vlagateljevo ponudbo označil za nepopolno iz razloga, ker je iz varnostnega lista izdelka Ozonit razvidno, da je sestavina H400 v produktu v koncentraciji od 1-5 % in ne v koncentraciji do 0,01 %, oz. manj, kot je v razpisni dokumentaciji zahtevano. Navedeno pomeni, da naročnik vlagateljeve ponudbe kot nepopolne ni izločil iz razloga, ker se v proizvodu Ozonit nahaja sestavina H400, ki jo Uredba o zelenem javnem naročanju v koncentraciji 0,01 % ne prepoveduje, ampak iz razloga, ker je navedene sestavine v produktu Ozonit v večji koncentraciji, kot pa je to dovoljeno. Državna revizijska komisija v zvezi z navedenim naročnika opozarja, da mora na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 v odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 77.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 81.a člena ZJNVETPS, izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev svojo odločitev zavezan obrazložiti in navesti ugotovitve ter razloge zanjo. Naročnik mora v svoji odločitvi o izločitvi, ki je del faze postopka javnega naročanja, v okviru ocenjevanja in pregledovanja ponudb jasno navesti vse razloge za izločitev ponudbe in teh ne sme navajati šele v predrevizijskem in revizijskem postopku. Revizijski postopek je namreč postopek pravnega varstva, v katerem se ugotavlja in preverja zakonitost naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb in ni namenjen ponovnemu pregledovanju in ocenjevanju ponudb in navajanju novih ugotovitev. Zato Državna revizijska komisija pri presoji predmetnega spora ni mogla upoštevati naročnikovih dodatnih argumentov, navedenih v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka, za izločitev vlagateljeve ponudbe, in sicer razloga, da ponujeni produkt Ozonit vsebuje previsok delež koncentracije sestavine H400, saj se je tudi vlagatelj z njimi seznanil šele v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je zato lahko v obravnavanem primeru presojala le upravičenost naročnikovih razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe, navedenih v Obvestilu o izbiri najugodnejšega ponudnika, in sicer da izdelek Ozonit ni skladen z Uredbo o zelenem javnem naročanju, ker ima v varnostnem listu opozorilni stavek H400. V zvezi s slednjimi pa Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da niso utemeljeni, saj Uredba o zelenem javnem naročanju prisotnost sestavine H400 ne prepoveduje na splošno, ampak jo prepoveduje zgolj v večjih koncentracijah od dovoljene.

Vendar pa kljub navedenemu Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru zaključuje, da napačna ugotovitev naročnika na končno odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe iz predmetnega postopka javnega naročanja nima vpliva. Kajti, kot je bilo že ugotovljeno, vlagatelj v obravnavanem primeru, kljub naročnikovem pozivu, za ponujeni artikel Ozonit ni predložil zahtevanega certifikata neodvisne institucije, zato je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka javnega naročanja. Na podlagi določbe prvega odstavka 78. člena ZJN-2 mora namreč naročnik, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, tako ponudbo izločiti. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR in stroške za PPT po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.), oboje povečano za 20 % DDV, ter takso v višini 291,46 EUR.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 7.2.2013

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Odvetniška družba Borut Soklič in odvetniki o.p. d.o.o., Ljubljanska cesta 11, Celje,
- Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica, Arto 13, Sevnica,
- Inter Koop d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran