018-381/2012 Elektro Ljubljana, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku pravnega varstva oddaje javnega naročila "Dobava konzol za gole in polizolirane vodnike " za obdobje treh let" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELEKTROSERVISI, energetika, merilni laboratorij in nepremičnine, d.d., Dobrave 6, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška družba Zdolšek iz Ljubljane (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO LJUBLJANA podjetje za distribucijo električne energije d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 2. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 3. 8. 2012 na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN8485/2012, objavil Obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi iz 36. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) za dobavo konzol za gole in polizolirane vodnike za obdobje treh let.

Naročnik je 10. 10. 2012 izdal Odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je naročnik naročilo oddal skupini ponudnikov VEL KABEL d.o.o., Selanova ulica 20, Ljubljana in GRADBENIŠTVO PRESTOR d.o.o., Cesta na Rupo 85, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve naročnikove odločitve je razvidno, da je naročnik izmed vseh prejetih in popolnih ponudb ponudbo izbranega ponudnika izbral na podlagi najnižje ponudbene vrednosti po izvedenih pogajanjih. Ponudba ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o., Cvetkova ulica 27, Ljubljana je bila druga najugodnejša, vlagateljeva ponudba pa tretja.

Vlagatelj je z vlogo z dne 25. 10. 2012 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna zaradi neizpolnjevanja zahtev naročnika glede skupne ponudbe, saj pisna izjava o skupnem nastopanju ni podpisana niti žigosana s strani partnerja VEL KABEL d.o.o. Izbrani ponudnik po mnenju vlagatelja tudi drugih obveznih delov ponudbe ni ustrezno izpolnil, saj se ne glasijo na oba partnerja v skupni ponudbi, temveč se kot ponudnik navaja samo GRADBENIŠTVO PRESTOR d.o.o., ne pa tudi družba VEL KABEL d.o.o. Vlagatelj dalje trdi, da je izbrani ponudnik v postopku pogajanj predložil ponudbeni predračun, ki je zelo podoben ponudbenemu predračunu, ki ga je vlagatelj predložil k svoji ponudbi za naročnika v letu 2009, in je po posameznih pozicijah za skoraj 19% nižja v primerjavi s ponudbo vlagatelja za istega naročnika v letu 2009, kar kaže na možnost, da bi lahko izbrani ponudnik pridobil podatke o cenah po posameznih pozicijah iz ponudbenega predračuna vlagatelja v letu 2009, te okoliščine pa kažejo na kršitev načel zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj še navaja, da bi moral naročnik od izbranega ponudnika pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe in preveriti postavke cene, saj je ponudba izbranega ponudnika v primerjavi s ponudbeno ceno vlagatelja in ponudnika MIKOMI d.o.o. neobičajno nizka. Vlagatelj nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika zatrjuje tudi zaradi domnevnega neizpolnjevanja referenčnih pogojev naročnika, nepopolnega tehničnega dela ponudbe in neizpolnjevanja kadrovskih in tehničnih pogojev, kot sporno pa izpostavlja tudi, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil pogodbe ali kakšen drug pravni akt, sklenjen med izbranim ponudnikom in proizvajalcem KOVINOPLASTIKA Boštjan Jalen s.p. Huje 23, Kranj, ki ga je izbrani ponudnik navedel v ponudbi, niti za omenjenega proizvajalca ni razvidno izpolnjevanje pogojev za podizvajalca.
Vlagatelj izpodbija tudi popolnost ponudbe ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o., ker garancije za resnost ponudbe Zavarovalnice Triglav d.d. ni podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje, ker eno od predloženih potrdil o referencah ponudnika vsebinsko ne ustreza predpisanemu vzorcu, ker vzorec pogodbe ni podpisan niti žigosan skladno z zahtevami naročnika, ker ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. v ponudbenem predračunu ni izpolnil stolpca "Cena po ceniku EUR/kos", ker je na predloženem vzorcu pogodbe navedena druga številka ponudbenega predračuna, kot je navedena na ponudbenem predračunu, ker ponudba ni pripravljena v skladu s tehničnimi razpisnimi pogoji in zato, ker je v ponudbi povsod, kjer je moral ponudnik izpolniti številko objave javnega naročila na Portalu javnih naročil, naveden napačen datum objave.
Vlagatelj zahteva razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in odločitev o popolnosti ponudbe ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. ter povrnitev stroškov predrevizijskega in revizijskega postopka.

Ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. je naročniku 8. 11. 2012 poslal odgovor glede vloženega zahtevka za revizijo, v katerem je zavrnil vlagateljeve navedbe glede nepopolnosti njegove ponudbe.

Naročnik je 8. 11. 2012 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil. Zavrnil je tudi zahtevo za povračilo stroškov. V zvezi s popolnostjo ponudbe izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da je pomanjkljivosti glede potrditve izjave o skupnem nastopanju štel za nebistveno formalno pomanjkljivost, ki ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila, saj iz celotne ponudbe izhaja, da partnerja delujeta dogovorno in usklajeno. Enako je za nebistvene formalne pomanjkljivosti štel vse druge pomanjkljivosti v zvezi z nepopolnostjo obrazcev in potrdil iz ponudbe, ki jih izpostavlja vlagatelj, saj je izbrani ponudnik predložil dokumentacijo in dokazila, iz katerih je v celoti razvidna vsebina skupne ponudbe in iz katerih je naročnik dobil vse zahtevane podatke, vse izjave, referenčna potrdila in vzorec pogodbe so potrjeni s strani vsaj enega od partnerjev. Glede revizijske navedbe o ponudbenem predračunu naročnik odgovarja, da podobnosti predračuna izbranega ponudnika s kakšnimi drugimi predračuni naročnik ni preverjal, saj za to ni nobene potrebe, poleg tega Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ne določa naročnikove obveznosti zahtevati dokazil o tem, na kakšen način je ponudnik oblikoval svojo tržno ceno. Naročnik še navaja, da pri pregledu ponudb ni menil, da bi bila cena izbranega ponudnika neobičajno nizka, zato ponudbe ni preveril, glede nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika zaradi finančnih zavarovanj pa naročnik navaja, da je bil s finančnimi zavarovanji, ki jih je predložil izbrani ponudnik, zadovoljen in jih ne šteje za pomanjkljive. V zvezi z referenčnimi posli izbranega ponudnika naročnik navaja, da je pri podpisnikih referenčnih potrdil preveril, kakšne in kako kvalitetno so bile opravljene dosedanje dobave materiala, in dobil potrditev, da je izbrani ponudnik resnično dobavil v navedenih količinah referenčnim kupcem material, ki je predmet razpisa. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve navedbe glede nepopolnosti tehničnega dela ponudbe izbranega ponudnika in pojasnjuje, da v tehnični ponudbi ni zapisano, da se mora atest o opravljenih preiskavah izvedenega vročega cinkanja nanašati na konzole, ki so predmet razpisa, v ponudbi je priloženo poročilo IMK o opravljeni kontroli izdelave jeklenih konstrukcij, kar naročnik priznava kot dokazano usposobljenosti ponudnika za predmetno javno naročilo, glede garancijskih izjav izbranega ponudnika pa naročnik odgovarja enako glede finančnih zavarovanj. Naročnik tudi navaja, da proizvajalca opreme, ki jo bo dobavil izbrani ponudnik, ni mogoče šteti za podizvajalca, v zvezi z navedbami o nepojasnjenem razmerju med partnerjema izbranega ponudnika pa odgovarja,da je v razpisni dokumentaciji zapisal, da bodo morali ponudniki, ki predložijo skupno ponudbo, v primeru, da bodo izbrani na razpisu, predložiti dodatni pravni akt, ki bo opredelil naloge in odgovornosti posameznega ponudnika, izbrani ponudnik pa sta zadovoljivo izpolnila pogoje razpisne dokumentacije, podrobnosti izpolnitve skupne ponudbe pa naročnik pričakuje, da se bodo določile v zahtevanem pravnem aktu.
Naročnik na vlagateljeve navedbe v zvezi z nepopolnostjo ponudbe ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. odgovarja, da je omenjeni ponudnik predložil garancijo za zavarovanje resnosti ponudbe na uradnem dokumentu Zavarovalnice Triglav d.d., ki vsebuje zahtevano vsoto in rok, ki je ožigosana in podpisana, zato je naročnik zaupal v uradni dokument izdajatelja garancije. Naročnik navaja, da je reference ponudnika preveril pri podpisnikih referenčnega potrdila in dobil potrditev, da je ponudnik referenčnim kupcem material, ki je predmet razpisa, resnično dobavil v navedenih količinah, glede nepopolnosti ponudbe v zvezi z vzorcem pogodbe pa naročnik odgovarja, da je to pomanjkljivost štel za nebistveno. Naročnik še navaja, da je kot nebistveno pomanjkljivost ponudbe štel tudi nepravilno izpolnjeno točko 15 ponudbenega predračuna, pri tehničnem delu ponudbe ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. pa je ugotovil, da v izpodbijanih delih izpolnjuje vse zahteve, kot jih zahteva naročnik. V zvezi z datumom objave naročnik pojasni, da je oznaka objave javnega naročila št. JN28/2012 oznaka postopka, ki je razvidna iz vseh dokumentov razpisne dokumentacije, poleg tega pa je različno označevanje javnega naročila v ponudbi povsem nepomembno, saj je namen ponudnika sodelovati s svojo ponudbo pri točno določenem javnem naročilu in je popolnoma jasen.

Naročnik je 19. 11. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Na poziv Državne revizijske komisije z dne 3. 12. 2012 je naročnik dokumentacijo dopolnil 6. 12. 2012 in ji hkrati odstopil vlogo vlagatelja z dne 20. 11. 2012, v kateri se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika o zahtevku za revizijo in jih v celoti zavrnil. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik kršil načelo kontradiktornosti, ker ga ni seznanil s tem, ali sta se izbrani ponudnik in ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. izjavila do njegovih navedb.

Državna revizijska komisija je 28. 12. 2012 podaljšala rok za odločitev, o čemer je obvestila naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Glede vlagateljevega očitka o kršenju načela kontradiktornosti (11. člena ZPVPJN) Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku s tem, ko vlagatelja ni seznanil, ali sta se izbrani ponudnik in ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. izjasnila do njegovih navedb, ni mogoče očitati kršitve. Čeprav je izbranemu ponudniku v skladu s 27. členom ZPVPJN dana možnost, da se o navedbah vlagatelja izjasni, ZPVPJN ne predvideva, da se morebitna izjasnitev izbranega ponudnika vroča vlagatelju. Vlagatelj se o morebitni izjasnitvi izbranega ponudnika seznani preko naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, pri sprejemu katere mora naročnik upoštevati navedbe izbranega ponudnika ter se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča (drugi odstavek 28. člena ZPVPJN). Po prejemu naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo se lahko, v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN, vlagatelj v treh delovnih dneh opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi (torej tudi do tistih od izbranega ponudnika, ki jih je naročnik povzel ali upošteval pri svoji odločitvi). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju poslal odločitev o zahtevku za revizijo in mu s tem omogočil, da se opredeli do navedb, s katerimi je naročnik utemeljil odločitev o zahtevku za revizijo, kar je vlagatelj tudi izkoristil z vlogo z dne 20. 11. 2012, zato naročniku ni mogoče očitati kršitve 11 člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija je najprej preverjala utemeljenost vlagateljevih navedb v zvezi s popolnostjo ponudbe ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. Od utemeljenosti revizijskih navedb v tem delu je odvisna obravnava zahtevka za revizijo tudi v preostalem delu, ki se nanaša na popolnost ponudbe izbranega ponudnika. Namreč vlagatelju, ki v revizijskem postopku ne uspe izkazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ponudbo ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. označil za popolno, upoštevajoč prvi odstavek 14. člena ZPVPJN ni mogoče priznati pravnega interesa glede preostalih delov zahtevka za revizijo. Vlagatelj v tem primeru (tudi če bi se revizijske navedbe glede naročnikovih kršitev v zvezi s popolnostjo ponudbe izbranega ponudnika izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem (konkretnem) postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, zaradi česar obravnava vlagateljevih navedb v tem delu ne bi mogla v ničemer vplivati na njegov pravni položaj. Glede na uvrstitev na ocenjevalni lestvici bi naročnik namreč v opisanem primeru javno naročilo oddal ponudniku IB NEPREMIČNINE d.o.o. in ne vlagatelju.

Vlagatelj navaja, da je ponudba ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. nepopolna, ker je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. predložil garancijo za resnost ponudbe Zavarovalnice Triglav d.d., ki je glede na podatke iz poslovnega registra ni podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje Zavarovalnice Triglav d.d.

Vprašanje popolnosti ponudb ter naročnikovega ravnanja z nepopolnimi ponudbami je treba presojati z vidika 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS v povezavi s 84. členom ZJNVETPS. Določba 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS določa, da je popolna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah ponudbe iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS), pri čemer ne sme dopustiti nedopustnih sprememb ponudbe (drugi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Skladno s 18. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS odpravljajo (le) tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 18. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevane, ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.18 razpisne dokumentacije zahteval, da ponudniki v ponudbi predložijo garancijo za resnost ponudbe v višini 5.000,00 EUR, ki jo mora garant podpisati in žigosati (Priloga št. 6).

Med strankama ni sporno, da je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. v ponudbi predložil garancijo za resnost ponudbe Zavarovalnice Triglav d.d., na kateri je kot garant navedena Zavarovalnica Triglav, d.d. Zraven sta kot podpisnika navedeni osebi D. A. in M. P., pri čemer je pri podpisu osebe D. A. naveden dostavek "za", kar kaže na to, da je v njenem imenu garancijo podpisal nekdo drug. Na garanciji za resnost ponudbe je tudi žig Zavarovalnice Triglav d.d.

Kot gre razumeti vlagateljeve navedbe, veljavnost garancije za resnost ponudbe napada zato, ker osebi D. A. in M. P. glede na podatke iz Poslovnega registra Slovenije nista zakonita zastopnika oziroma prokurista Zavarovalnice Triglav d.d.

Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogla slediti, saj navajanje, da osebi, ki sta (oz. v njunem imenu nekdo drug) podpisali garancijo za resnost ponudbe, nista zakonita zastopnika oziroma prokurista družbe Zavarovalnica Triglav d.d., za ugotovitev neustreznosti garancije za resnost ponudbe ni zadostno. V skladu z 69. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) se lahko pogodba, pa tudi drug pravni posel, sklene tudi po zastopniku, pri čemer lahko pooblastilo za zastopanje temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). V 80. členu OZ je urejeno tudi pooblastilo po zaposlitvi, skladno s katerim osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci pri poštnih in bančnih okencih in podobni, imajo s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Upravičenost za zastopanje torej lahko temelji na različnih podlagah, pravila obligacijskega prava pa ne določajo, da bi morala pogodba oz. drug pravni posel, sklenjen po zastopniku, vsebovati tudi pooblastilo za zastopanje, še manj pa določajo, da bi bil tak pravni posel, ki nima predloženega pooblastila, neveljaven. Zato zgolj zatrjevanje, da na garanciji za resnost ponudbe navedeni in podpisani osebi nista zakonita zastopnika oziroma prokurista, ni zadostno za ugotovitev, da garancija za resnost ponudbe ni ustrezna. Glede na to, da lahko pooblastilo za zastopanje temelji na različnih podlagah, med drugim tudi na izjavi volje zastopanega ali po zaposlitvi, bi moral obstajati vsaj utemeljeni dvom, da osebi, ki sta podpisani, nista pooblaščeni za podpis garancije za resnost ponudbe ali da sta morebiti prekoračili dana pooblastila, česar pa vlagatelj sploh ne zatrjuje. Zato Državna revizijska komisija, ob upoštevanju trditvenega in dokaznega bremena iz 6. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, ki vlagatelju nalaga, da mora v zahtevku za revizijo (med drugim) navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, temu pa vlagatelj v obravnavanem delu ni uspel zadostiti, njegovim navedbam glede neustreznosti garancije za resnost ponudbe ni sledila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje navaja, da ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. ni izpolnil referenčnih pogojev naročnika, saj potrdilo o referencah, ki ga je za ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. potrdil naročnik dobave HREN INŽENIRING d.o.o., ne izpolnjuje zahteve naročnika po tem, da mora referenčno potrdilo vsebinsko ustrezati predpisanemu vzorcu.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik (točka 2.1 razpisne dokumentacije) med drugim zahteval, da ponudniki predložijo:
" - dokazilo/referenčno potrdilo ponudnika o že uspešno izvedenih dobavah konzole za gole in polizolirane vodnike kupcem v Republiki Sloveniji ali v ostalih državah EU v zadnjih treh letih, pri čemer je znašala skupna dobavljena količina konzol in opreme ki so predmet naročila najmanj 500 kg. Kot dokazilo služi ustrezno referenčno potrdilo, ki mora vsebinsko ustrezati vzorcu v Prilogi št. 11a, ["]"

Priloga št. 11 a vsebuje vnaprej pripravljeno besedilo naročnika, v skladu s katerim naročnik dobave " investitor potrjuje, da mu je ponudnik v preteklem 3 " letnem obdobju dobavljal konzole za gole in polizolirane vodnike, investitor pa je moral v prazna mesta vnesti ime ponudnika, ki mu je dobavljal konzole, blago, ki ga je ponudnik dobavljal in naziv proizvajalca, približno količino dobavljenega blaga v kg, kontaktno osebo izdajatelja potrdila in številko telefona/telefaksa, ter podpis in žig odgovorne osebe naročnika dobave.

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predložil izpolnjeno Prilogo št. 11a iz razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik dobave HREN INŽENIRING d.o.o. izpolnil prazna mesta na vnaprej pripravljenem vzorcu na način, da je potrdil, da mu je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. v preteklem 3 " letnem obdobju dobavljal konzole za gole in polizolirane vodnike v količini cca. 800 kg. Naročnik dobave je navedel kontaktno osebo izdajatelja potrdila in številko telefona/telefaksa, ter podpisal in žigosal referenčno potrdilo.

Ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. je torej referenčno potrdilo priložil na obrazcu, ki ga je kot Prilogo št. 11 vnaprej predvidel naročnik, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo zgolj pavšalno zatrjuje, da referenčno potrdilo vsebinsko ne ustreza predpisanemu vzorcu, ter v zvezi s tem ne navaja nobenih konkretnih dejstev, ki bi omogočala preveritev njegovih trditev. Kot že rečeno, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva in dokaze, na katere opira zatrjevane kršitve, zgolj posplošeno zatrjevanje vlagatelja, da referenčno potrdilo vsebinsko ne ustreza predpisanemu vzorcu, ne da bi vlagatelj pojasnil, v katerem delu in zakaj referenčno potrdilo ni ustrezno, pa ni dovolj, da bi Državna revizijska komisija lahko zaključila, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je referenčno potrdilo ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. štel za ustrezno. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe v tem delu štela za neutemeljene.

Ponudba ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. naj bi bila po mnenju vlagatelja nepopolna tudi zato, ker v ponudbi predloženi vzorec pogodbe ni podpisan niti žigosan skladno z zahtevami naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da ni podpisana vsaka stran pogodbe, temveč le zadnja stran, prav tako vzorec pogodbe tudi na zadnji strani ni žigosan, čeprav je to naročnik izrecno zahteval.

Naročnik je v točki 1. 22 (Pogodba) razpisne dokumentacije zapisal: "Ponudnik predlagani vzorec pogodbe podpiše in žigosa ter predloži v okviru poglavja "pogodba", saj s tem potrdi, da se strinja z vsebino vzorca pogodbe. Izbrani ponudnik bo prejel v podpis pogodbo, katere vsebina bo enaka vzorcu pogodbe. Dopolnjena bo le s podatki iz ponudbe. ["]" Tudi na prvi strani vzorca pogodbe (Priloga št. 13) je naročnik ponovil zahtevo, da mora ponudnik predlagani vzorec pogodbe žigosati in podpisati, s čimer potrdi, da je seznanjen z njegovo vsebino in se z njo strinja.

Med strankama ni sporno, da ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. vzorca pogodbe, ki ga je priložil ponudbi, ni podpisal na vsaki strani, ampak le na zadnji strani, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da tega naročnik v razpisni dokumentaciji niti ni zahteval. Naročnik je zahteval le, da mora ponudnik vzorec pogodbe podpisati, ni pa zahteval, da mora biti podpis dan na vsaki strani vzorca pogodbe. Zato gre šteti, da je ponudnik zahtevo naročnika glede podpisa izpolnil že s tem, ko je vzorec pogodbe podpisal na zadnji strani. Je pa res, kot zatrjuje vlagatelj, da ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. vzorca pogodbe ni žigosal, čeprav bi ga glede na določbe razpisne dokumentacije moral. Vendar se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je ugotovljeno pomanjkljivost mogoče označiti za nebistveno pomanjkljivost ponudbe v smislu 18. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS, zaradi katere naročniku ni bilo potrebno ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. pozivati k dopolnitvi ponudbe. Čeprav ZJNVETPS ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, že zavzela stališče, da je kot nebistvene pomanjkljivosti mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, nežigosanimi stranmi ipd. V konkretnem primeru gre ugotoviti, da je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. navedeni vzorec pogodbe izpolnil z manjkajočimi podatki in ga tudi podpisal, kar je po oceni Državne revizijske komisija naročniku zadostovalo za to, da se je seznanil s tem, da ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. vsebino vzorca pogodbe sprejema, čemur je omenjeni obrazec tudi bil namenjen. Zato ugotovljene pomanjkljivosti ni mogoče šteti niti kot formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpravljati, še manj pa kot vsebinsko pomanjkljivost, zaradi katere bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno brez pozivanja k odpravi te pomanjkljivosti. Zato je Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe tudi v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, da ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. v ponudbenem predračunu ni izpolnil stolpca "Cena po ceniku EUR/kos", zaradi česar bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno.

Naročnik je v točki 1. 12 (Vrednost ponudbe) razpisne dokumentacije med drugim določil: "Ponudnik mora v ponudbi obvezno prikazati cene po vseh posameznih pozicijah in izpolniti tehnične podatke z navedbo proizvajalca, listin o skladnosti, ustreznosti standardu, (Priloga št. 2!)!" V Prilogi št. 2 (Ponudbeni predračun) je naročnik v tabeli izpolnil prvi stolpec, naslovljen "Naziv ali tip konzole", v katerem je v 38 postavkah naštel nazive oz. tipe konzol, ki jih morajo ponudniki ponuditi, ter stolpec "Količina po razp./kos, grt/", v katerem je določil razpisano količino posameznih tipov konzol, ki so jih morali ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe. Ostale stolpce: "proizvajalec TIP", "Listine o skladnosti", "Ustreza standardu", "Cena po ceniku EUR/kos", Cena na količ. EUR/kos" in "Skup. vrednost v EUR" so morali ponudniki za naštete konzole izpolniti sami ter na koncu vnesti skupno vrednost, ki je predstavljala seštevek posameznih postavk v stolpcu "Skup. vrednost v EUR".

Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je bila (1.20 točka razpisne dokumentacije) določena najnižja ponudbena cena.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v ponudbo ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. ugotovila, da je ta predložil ponudbeni predračun, v katerem je za vseh 38 tipov konzol izpolnil vse stolpce razen stolpca "Cena po ceniku EUR/kos", ki ga je pustil popolnoma praznega. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. s svojim ravnanjem ravnal v nasprotju z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ocenjuje, da gre navedeno pomanjkljivost šteti za nebistveno pomanjkljivost, ki v ničemer ne vpliva na ponudbeno ceno ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o.. Ugotovljena pomanjkljivost se namreč nanaša na podatke v stolpcu "cena po ceniku EUR/kos", ki pa, glede na določbe razpisne dokumentacije, nimajo nobene povezave z določitvijo ponudbene cene, ki je bila določena kot merilo za ocenjevanje ponudb. Ugotovljena pomanjkljivost se nanaša le na ceno posameznih konzol (naštetih v 38 vrsticah oz. postavkah), po ceniku ponudnika, ta pa (upoštevajoč zahteve razpisne dokumentacije) v ničemer ne vpliva niti na ceno na enoto posamezne postavke ("Cena na količ. EUR/kos") niti na skupno vrednost posamezne postavke ("Skup. vrednost v EUR"), na podlagi katerih je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. določil skupno ponudbeno ceno, ki je predstavljala merilo. Kljub ugotovljeni pomanjkljivosti je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. izpolnil vse stolpce, ki so bili pomembni za obračun ponudbene cene. Da so morebiti ti izpolnjeni nepravilno ali v nasprotju z zahtevami naročnika, pa vlagatelj ne zatrjuje. Zato ni mogoče slediti vlagatelju, da je predračun ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. zaradi ugotovljene pomanjkljivosti nepopoln in bi moral naročnik njegovo ponudbo izločiti.

Da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost, ki jo je dopustno prezreti in na popolnost ponudbe v ničemer ne vpliva, je po oceni Državne revizijske komisije mogoče zaključiti tudi glede zatrjevanih nepravilnosti, da je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. na predloženem vzorcu pogodbe navajal drugo številko ponudbenega predračuna od tiste, ki je navedena na ponudbenem predračunu. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. na ponudbenem predračunu le-tega označil s št. 70/12. V vzorcu pogodbe (Priloga št. 13) je ponudnik v 1. členu vzorca (Predmet pogodbe) navedel, da je predmet pogodbe dobava konzol za gole in polizolirane vodnike - za obdobje treh let: "["]po ponudbi prodajalca št. 70/12 z dne 20. 8. 2012, ki je sestavni del te pogodbe["]", na zadnji strani vzorca pogodbe pa je zapisal, da je priloga pogodbe poleg obrazca "ponudba" št. 70/2012 tudi: "["] ponudbeni predračun št. JN 28/2012 z dne 3. 8. 2012." Po oceni Državne revizijske komisije gre očitno za napako ponudnika, ki je namesto številke svojega ponudbenega predračuna navedel številko javnega naročila, s katero je naročnik označil predmetno javno naročilo in jo naročnik navaja na vseh obrazcih razpisne dokumentacije, ki so jih morali ponudniki izpolniti. Vendar ta napaka po mnenju Državne revizijske komisije ni takšne narave, da bi vplivala na popolnost ponudbe. Kljub ugotovljeni napaki je iz ponudbe ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. jasno razvidno, da prilogo pogodbi predstavlja ponudbeni predračun št. 70/2012 z dne 20. 8. 2012, kar je nedvomno mogoče razbrati tako iz besedila vzorca pogodbe (1. člen pogodbe) kot tudi iz ponudbenega predračuna (Priloga št. 2).
Tudi dejstvo, da je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. povsod, kjer je moral navesti številko objave javnega naročila na Portalu javnih naročil, navedel napačno številko objave, saj je kot številko objave navedel oznako JN28/2012 namesto JN8485/2012, je po oceni Državne revizijske komisije treba označiti za pomanjkljivost, ki na vsebinsko pravilnost ponudbe v ničemer ne vpliva. Kot Državna revizijska komisija ugotavlja, gre pri oznaki JN28/2012 za oznako, s katero je naročnik označil predmetno javno naročilo, in je razvidna iz vseh dokumentov razpisne dokumentacije, naročnik pa je to številko objavil tudi na Portalu javnih naročil, ko je objavil obvestilo o predmetnem javnem naročilu. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je iz ponudbe ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. (kljub napačni številki objave javnega naročila na Portalu javnih naročil) jasno razvidno, da se nanaša na predmetno javno naročilo, navedena napaka pa na popolnost ponudbe nima nobenega vpliva, zato naročniku ni mogoče očitati kršitev, ker je ponudbo ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. kljub temu označil za popolno.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. nepopolna v tehničnem delu.

Naročnik je v točki 2.1 razpisne dokumentacije med drugim zahteval, da ponudnik predloži: "["] tehnična ponudba, pripravljena v skladu s Tehničnimi razpisnimi pogoji, iz poglavja št. 3, 4 in 5 tč. te razpisne dokumentacije"

V 3. poglavju razpisne dokumentacije (Navodilo za izdelavo ponudbe) je naročnik določil, da mora ponudnik tehnično ponudbo pripraviti skladno s 4. in 5. poglavjem Tehničnih razpisnih pogojev iz razpisne dokumentacije. V 4. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik (med drugim) določil:
"2. TEHNIČNI POGOJI

1. Konzole morajo biti vroče cinkane (tudi spojni material) in izdelane v skladu s :
- Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, Ur. list RS 101/05
- Standard EN ISO 1461: Prevleke dobljene z vročim cinkanjem
- SIST ISO 14713; Zaščita železnih delov proti koroziji
- SIST EN ISO 898.1:2001; Mehanske lastnosti veznih elementov iz ogljikovega ali legiranega jekla (SIST EN 20898-1)
- SIST ISO 3506-1:2000; Mehanske lastnosti korozijsko odpornih nerjavnih jekel " 1. del: Sorniki, vijaki in zatiči
- SIST EN ISO 4016:2002; Vijaki s šestrobo glavo " razred izdelave C
- SIST EN ISO 4017:2002; Vijaki s šestrobo glavo z navojem do glave - Razred izdelave A in B

2. Vse konzole morajo ustrezati TS6 (tehnična smernica) "Tipizacija konzol za NN in SN nadzemne vode" ["]

3. TEHNIČNA PONUDBA

1. Ponudba naj vsebuje naslednjo dokumentacijo:
- Izjava o skladnosti proizvajalca
- Načrti konzol z vsemi podatki
- Atest o opravljenih preiskavah pri izvedbi vročega cinkanja
- Certifikati usposobljenosti varilcev s strokovnim izpitom po EN 287-1 izdanega od Inštituta za varilstvo,
- Izjava o usposobljenosti podjetja za izdelavo jeklenih konstrukcij (Inštitut za varilstvo) (Izjava je dobljena na osnovi odobritve varilnega postopka in preizkusu varilnega postopka),
- certifikati oziroma prevzemni zapisniki vseh uporabljenih Fe profilov s CE znakom zadnje dobave
- Garancijski list z rokom ne manjšim od 10 let.
["]"

Vlagatelj navaja, da je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. predložil Izjavo o skladnosti, iz katere ni razvidno, s katerim tehničnim dokumentom so ponujene konzole skladne, ter da so navedeni le pravilniki in standardi, ki urejajo skladnost osnovnih materialov ter procesa vročega cinkanja. Glede na to, da ne obstaja standard za konzole za nadzemne vode, bi morale biti konzole po mnenju vlagatelja skladne s tehnično smernico TS6, ki jo je naročnik objavil kot del razpisne dokumentacije. Vlagatelj še navaja, da predložena Izjava o skladnosti ni skladna s standardom SIST EN 17050, prav tako pa ni izpolnjena zahteva naročnika po identifikaciji predmeta izjave.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik med tehničnimi pogoji določil, da morajo biti konzole vroče cinkane in izdelane v skladu z naštetimi standardi in predpisi. Poleg tega je posebej opredelil, da morajo konzole ustrezati TS6 (tehnični smernici) "Tipizacija konzol za NN in SN nadzemne vode". Za dokazilo so morali ponudniki priložiti Izjavo o skladnosti proizvajalca, katere informativni vzorec je naročnik predstavil tudi v razpisni dokumentaciji (Priloga A). Iz vzorca izjave je razvidno, da je moral ponudnik oziroma proizvajalec s polno odgovornostjo izjaviti, da je predmet, ki ga je ponudnik opisal (zahtevana je bila identifikacija predmeta izjave " ime, tip, proizvajalec), v skladu z zahtevanimi standardi. Standarde je moral v izjavo vnesti ponudnik sam.

Ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. (ki je tudi proizvajalec ponujenih konzol, kot izhaja iz Priloge št. 1 " Ponudba in sporne Izjave o skladnosti) je v izjavi potrdil, da so konzole za gole in polizolirane vodnike v skladu s tistimi predpisi in standardi, ki jih je naročnik naštel v 1. točki zahtevanih tehničnih pogojev. Sicer drži, da ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. v izjavi o skladnosti ni navedel, da konzole ustrezajo tehničnim smernicam TS6, kar v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, vendar mu zaradi tega ni mogoče očitati, da ni sledil določbam razpisne dokumentacije v zvezi s tem, kaj mora vsebovati Izjava o skladnosti. Glede na določbe razpisne dokumentacije, ko je naročnik posebej naštel standarde, ki jim morajo konzole ustrezati (1. točka tehničnih pogojev) in je Izjavo o skladnosti proizvajalca vezal na te standarde (vzorec izjave namreč določa "["] v skladu z zahtevami sledečih standardov: ["]"), je mogoče razumeti, da se je Izjava o skladnosti proizvajalca lahko nanašala le na standarde, naštete v 1. točki tehničnih pogojev, ne pa tudi na tehnično smernico TS6 (2. točka tehničnih pogojev). Vendar tudi v primeru, če bi razpisno dokumentacijo razumeli strožje, ponudniku IB NEPREMIČNINE d.o.o. ni mogoče očitati, da iz njegove ponudbe ni razvidno, da so ponujene konzole skladne s tehnično smernico TS6. Ponudnik je namreč poleg Izjave o skladnosti priložil tudi lastno izjavo (Priloga B), v kateri je izjavil, da ponujene konzole za gole in polizolirane vodnike ustrezajo: "["] zahtevam standarda, opredeljenih v poglavju št. 4 te razpisne dokumentacije.", torej tudi tehnični smernici TS6.
Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve navedbe, da predložena Izjava o skladnosti ni skladna s standardom SIST EN 17050. Ugotoviti gre namreč, da naročnik v razpisni dokumentaciji nikjer ni zapisal, da mora biti Izjava o skladnosti podana v skladu s standardom SIST EN 17050, zato tega standarda (glede na zahteve iz razpisne dokumentacije) ni mogoče upoštevati pri presoji ustreznosti Izjave o skladnosti, ki jo je ponudbi priložil ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. Kot je napisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več (ali drugače), kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, v tej pa v konkretnem primeru zahteve po predložitvi Izjave o skladnosti v skladu s standardom SIST EN 17050 ni najti.

Tudi vlagateljevemu zatrjevanju, da v Izjavi o skladnosti ni izpolnjena zahteva naročnika po identifikaciji predmeta izjave, ni mogoče slediti. Ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. je na prostor, predviden za identifikacijo predmeta izjave, napisal "skladno z nazivom in tipi konzol iz tehnično razpisnih pogojev". Čeprav ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. ni izrecno naštel konzol oz. tipov konzol, je po oceni Državne revizijske komisija s sklicevanjem na tehnične razpisne pogoje naročnika na nedvoumen način seznanil s tem, na katere konzole (naziv in tip) se dana Izjava o skladnosti nanaša. V tehničnih razpisnih pogojih (na katere se je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. skliceval) je namreč naročnik v specifikaciji predmeta javnega naročila navedel vse nazive ali tipe konzol, ki morajo biti predmet ponudbe, sklicevanje ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. na te konzole pa je nedvomno zadostovalo za identifikacijo predmeta Izjave o skladnosti.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. ni potrdil tehničnih razpisnih pogojev niti ni predložil potrjenih tehničnih načrtov konzol, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval potrditev tehničnih načrtov konzol naročnika. Naročnik je v točki 2.1 razpisne dokumentacije zahteval, da ponudniki pripravijo tehnično ponudbo "["] v skladu s Tehničnimi razpisnimi pogoji, iz poglavja 3, 4 in 5. tč. te razpisne dokumentacije", vendar za načrte konzol z vsemi podatki (za razliko do nekaterih drugih dokazil, ki so jih morali ponudniki v skladu z navodili naročnika izpolniti, žigosati in podpisati) ni zahteval ničesar drugega kot to, da jih ponudniki priložijo ponudbi. V okviru dodatnih pojasnil naročnika, objavljenih na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN8485/2012, je naročnik na vprašanje enega od ponudnikov, ali mora k ponudbi priložiti svoje tehnične risbe konzol ali je dovolj, če potrdi naročnikove risbe, ki so priložene razpisu, odgovoril, da je dovolj, da ponudnik potrdi delavniške risbe naročnika, ki so priložene razpisni dokumentaciji. Ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. naročnikovih tehničnih risb res ni potrdil (pri čemer ne gre prezreti, da naročnik nikjer ni določil, na kakšen način jih morajo ponudniki potrditi), jih je pa priložil svoji ponudbi in so s tem postale del ponudbene dokumentacije. Enako je storil tudi s tehničnimi razpisnimi pogoji naročnika. Ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. je s tem po oceni Državne revizijske komisije zadostil razpisni zahtevi, da mora ponudba vsebovati načrte konzol z vsemi podatki, okoliščino, da načrti konzol niso bili potrjeni s strani ponudnika, pa Državna revizijska komisija označuje za nebistveno formalno pomanjkljivost (18. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS), saj ne gre za pomanjkljivosti v vsebinskem delu ponudbe, ampak v njeni obličnosti.

Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve očitke, da Atest št. 77/2012 o opravljenih preiskavah pri izvedbi vročega cinkanja po EN 1461 z dne 1. 2. 2012, ki ga je v ponudbi predložil ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o., ne izpolnjuje zahtev naročnika, ker se ne nanaša na konzole, ampak na zvarjence. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji nikjer ni zapisano, da se mora atest o opravljenih preiskavah izvedenega vročega cinkanja nanašati na konzole, ki so predmet razpisa. Da je temu tako, je potrdil tudi naročnik, ko je v odločitvi o zahtevku za revizijo pojasnil, da po njegovi oceni kvaliteta cinkanja ni odvisna od oblike materiala, ki se vroče cinka. Zato ponudniku IB NEPREMIČNINE d.o.o.ni mogoče očitati, da s priloženim Atestom št. 77/2012 ni izpolnil zahtev naročnika.

Vlagatelj dalje navaja, da se s strani ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. predložena Izjava o usposobljenosti podjetja za izdelavo jeklenih konstrukcij z dne 6. 2. 2012 ne nanaša na konzole, ki so predmet tega javnega naročila, ampak na varjenje različnih omaric in drugih izdelkov iz tankih pločevin in nerjavnega jekla, pri čemer konzole niso izdelane iz teh materialov.

Zahteva razpisne dokumentacije glede predložitve dokazil za izpolnjevanje tehničnih pogojev je (med drugim) bila, da mora ponudnik priložiti: "Izjava o usposobljenosti podjetja za izdelavo jeklenih konstrukcij (Inštitut za varilstvo) (Izjava je dobljena na osnovi odobritve varilnega postopka in preizkusu varilnega postopka)".

Z vpogledom v ponudbo ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebuje Izjavo o usposobljenosti podjetja IB NEPREMIČNINE d.o.o., ki jo je izdal Inštitut za varilstvo d.o.o. Iz vsebine izjave je razvidno, da je Inštitut za varilstvo d.o.o. opravil kontrolo usposobljenosti varilcev in atest varilnega postopka MAG varjenja jeklenih profilov in je na osnovi rezultatov ugotovil, da je podjetje IB NEPREMIČNINE d.o.o. usposobljeno variti jeklene dele nosilnih konstrukcij po MAG varilnem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. s predloženo izjavo ravnal v skladu z zahtevami naročnika, naročnik pa je ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo v tem delu označil za popolno. Vlagatelj sicer zatrjuje, da se Izjava o usposobljenosti podjetja ne nanaša na konzole, ki so predmet javnega naročila, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšna omejitev z razpisno dokumentacijo ni bila zahtevana. Državna revizijska komisija je zato tudi v tem delu revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrnila.

Kot zadnje, s ponudbo ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. povezane navedbe, je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe, da predložena Izjava o ustreznosti podjetja KAMM d.o.o. ni ustrezna in ne izpolnjuje zahtev standarda SIST EN 17050, saj iz predložene izjave ni razvidno, za katere vijake gre, hkrati pa se nanaša na DIN standarde, kar ni v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije.

V zvezi z očitkom, ki se nanaša na standard SIST EN 17050, je Državna revizijska komisija že zgoraj razložila, da v razpisni dokumentaciji nikjer ni zasledila naročnikove zahteve po tem, da morajo ponudniki pri predloženih izjavah o skladnosti upoštevati zahteve standarda SIST EN 17050, zato temu očitku ni mogla slediti.

Enako velja tudi za očitek, da se predložena Izjava o skladnosti nanaša na standarde DIN, kar naj bi bilo v neskladju z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 4. poglavju razpisne dokumentacije, kjer je določil lastnosti materiala za izdelavo konzol (2. Tehnični pogoji), med drugim določil, da se za spajanje konzolnih elementov uporabijo vijaki s šestrobo glavo po DIN 6914 " z oznako trdnosti min 5,6 do 5,8. Kot je razvidno iz pojasnil naročnika, objavljenih 16. 8. 2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN8485/2012, je naročnik na vprašanje enega od ponudnikov, ki je naročnika obvestil o tem, da so npr. standardi za vijake novi iz leta 2011, da DIN 6914 ne obstaja več ipd. in je želel odgovor na vprašanje, ali naj se ponudba glasi na navedene zahteve ali na aktualne zahteve standardov in zakonodaje, odgovoril, da se naj ponudba glasi na aktualne zahteve standardov in zakonodaje. Iz zahtev razpisne dokumentacije kot tudi pojasnil naročnika, objavljenih na Portalu javnih naročil, gre tako razbrati, da je naročnik dopustil, da je ponujeni material (vijaki) skladen s standardi DIN, zato Izjave o ustreznosti družbe KAMM d.o.o., ki jo je ponudnik IB NEPREMIČNINE d.o.o. priložil ponudbi, zaradi tega, ker dokazuje, da izdelki ustrezajo standardom DIN, ni mogoče označiti za neustrezno. Državna revizijska komisija je zato vlagateljeve očitke v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je ponudbo ponudnika IB NEPREMIČNINE d.o.o. označil za popolno, vlagatelju zaradi neutemeljenosti revizijskih navedb v tem delu (upoštevajoč prvi odstavek 14. člena ZPVPJN) in zaradi zgoraj že pojasnjenih razlogov ni mogla priznati interesa glede preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati, da je naročnik kršil pravila ZJNVETPS, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 5. 2. 2013

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- ODVETNIŠKA DRUŽBA ZDOLŠEK, Miklošičeva 5, Ljubljana
- ELEKTRO LJUBLJANA d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana
- VEL KABEL d.o.o., Selanova ulica 20, Ljubljana
- GRADBENIŠTVO PRESTOR d.o.o., Cesta na Rupo 85, Kranj
- REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE, Župančičeva 3, Ljubljana
- arhiv " tu

Natisni stran