018-012/2013 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba in vzdrževanje elektro in strojne opreme predora Markovec«, na podlagi pritožbe in predloga za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo ponudnika Traffic Design d.o.o., Kamniška ulica 50, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 1. 2. 2013

odločila:

1. Vlagateljev predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo se zavrže.

2. Vlagateljevi pritožbi z dne 9.1.2013 se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 11.464,00 EUR,v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila "Izvedba in vzdrževanje elektro in strojne opreme predora Markovec" 20. 11. 2012 izdal Odločitev o oddaji javnega naročila št. 402-26/12-IP-90, iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal skupini ponudnikov J. V. Tenzor, d.o.o., Ptuj in Dalekovod d.d. Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je naročnik pravočasne ponudbe najprej razvrstil glede na merilo iz razpisne dokumentacije, nato pa preveril, ali je najugodnejša ponudba popolna. Ker je bila ponudba izbranega ponudnika ugodnejša od ponudbe vlagatelja, jo je pregledal in ugotovil, da je popolna, zato je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Popolnosti ponudbe vlagatelja ni ugotavljal.

Vlagatelj je 10. 12. 2012 vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 8. 12. 2012), s katerim naročniku očita kršitve pri pregledovanju ponudbe izbranega ponudnika in meni, da je naročnikova odločitev, s katero je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, nezakonita. Vlagatelj zato zahteva razveljavitev Odločitve o oddaji javnega naročila št. 402-26/12-IP-90 z dne 20. 11. 2012.

Naročnik je 3. 1. 2013 izdal sklep, s katerim je vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil odločitev o oddaji javnega naročila št. 402-26/12-90/2012 z dne 20. 11. 2012. Zahtevi za povrnitev stroškov pravnega varstva vlagatelja je naročnik delno ugodil.

Vlagatelj je z vlogo z dne 9. 1. 2013 vložil pritožbo zoper naročnikovo odločitev o stroških in predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. V pritožbi vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in naročniku naloži, da vlagatelju povrne stroške predrevizijskega postopka v skupnem znesku 11.704,00 EUR. V predlogu za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo vlagatelj navaja, da je naročnik razveljavil odločitev o oddaji naročila št. 402-26/12-90/2012 z dne 20. 11. 2012, ki je prvi vlagatelj ne pozna in mu nikoli ni bila vročena, iz česar po njegovem mnenju izhaja, da je naročnik le delno razveljavil postopek javnega naročanja. Vlagatelj zatrjuje, da je z zahtevkom za revizijo izpodbijal odločitev o oddaji naročila št. 402-26/12-IP-90 z dne 20. 11. 2012, ki je očitno naročnik ni razveljavil, zato je ta še vedno v veljavi in lahko ima pravne učinke v pravnem prometu. Vlagatelj je priglasil tudi stroške pritožbenega in revizijskega postopka.

Naročnik je 16. 1. 2013 odstopil pritožbo in predlog za začetek revizijskega postopka vlagatelja, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika postopka je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Najprej je Državna revizijska komisija odločala o predlogu za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, ki ga je vlagatelj podal na podlagi drugega odstavka 29. člena ZPVPJN, kjer je določeno, da v primeru, kadar naročnik zahtevku za revizijo ugodi in le delno razveljavi postopek javnega naročanja, lahko vlagatelj v roku treh delovnih dni od prejema naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo pri naročniku vloži predlog za začetek revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj podal predlog za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, ker je ocenil, da naročnik ni v celoti sledil njegovemu predlogu iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik s sklepom, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, razveljavil odločitev, ki ni Odločitev o oddaji naročila št. 402-26/12-IP-90 z dne 20. 11. 2012 in tako ni v celoti ugodil njegovemu zahtevku za revizijo.

Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik v izreku sklepa, s katerim je ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo, zapisal, da razveljavlja Odločitev o oddaji naročila št. 402-26/12-90/2012 z dne 20. 11. 2012, kar pomeni, da se številka odločitve ne ujema s številko odločitve, katere razveljavitev je zahteval vlagatelj, gre po oceni Državne revizijske komisije pri zapisu številke dokumenta za očitno pomoto naročnika, ki v ničemer ne vpliva na razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Čeprav je naročnik namesto št. 402-26/12-IP-90 zapisal št. 402-26/12-90/2012, je iz odstopljene dokumentacije in vsebine spornega sklepa naročnika očitno, da gre kljub navajanju različnih številk dokumenta za en dokument, tj. Odločitev o oddaji javnega naročila št. 402-26/12-IP-90 z dne 20. 11. 2012. Naročnik namreč v obrazložitvi spornega sklepa sam navaja, da je 20. 11. 2012 izdal Odločitev o oddaji naročila št. 402-26/12-IP-90, zoper katero je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v nadaljevanju pa odloča o utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Na podlagi navedenega gre torej ugotoviti, da je naročnik vlagateljevemu predlogu iz zahtevka za revizijo v celoti ugodil, zaradi česar vlagatelju, upoštevajoč določbe 274. in 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporabljajo tudi v revizijskem postopku (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), ni mogoče priznati pravnega interesa za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. Navedeni določbi ZPP se nanašata na situacijo, ko tožba (pritožba) ni dovoljena in jo je potrebno zavreči, ker tožnik (pritožnik) nima pravne koristi za tožbo, oziroma pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki namreč zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi v postopku revizije oddaje javnih naročil, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj.

Ker je naročnik vlagateljevemu revizijskemu predlogu v celoti ugodil, vlagatelj glede na opredeljene meje njegovega zahteva za revizijo pri odločanju pred Državno revizijsko komisijo ne bi mogel doseči kaj več ali kaj drugega, kot mu je priznal že naročnik. Državna revizijska komisija hkrati ne more presojati zakonitosti ravnanj, ki jih je s svojimi akti naročnik že razveljavil. Iz navedenih razlogov vlagatelju ni mogoče priznati pravnega interesa za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo (za to dejanje ni podana vlagateljeva pravna korist), njegov predlog za začetek revizijskega postopka pred tem organom pa je potrebno zavreči.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj poleg predloga za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, v katerem je priglasil stroške revizijskega postopka, vložil tudi pritožbo, s katero izpodbija naročnikovo odločitev o stroških. V pritožbi priglaša tudi nadaljnje stroške pritožbenega postopka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva pritožba utemeljena. Naročnikova odločitev, da vlagatelju prizna le sorazmeren del potrebnih stroškov, ker je le delno uspel z zahtevkom za revizijo, ni pravilna, saj je vlagatelj, glede na revizijski predlog, z zahtevkom za revizijo v celoti uspel. Zato bi mu moral naročnik povrniti vse potrebne stroške, nastale v predrevizijskem postopku. Ker tega ni storil, je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila in odločila o potrebnih stroških vlagatelja v predrevizijskem in pritožbenem postopku.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, v skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN, pravočasno zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer 10.000,00 EUR za plačilo takse, 1.975,00 EUR odvetniške nagrade za postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju: ZOdvT), 20 EUR za stroške po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV.

V predlogu za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo je vlagatelj priglasil nadaljnje stroške v višini 1.400,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT, izdatke v višini 20 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT in 20% DDV.

Vlagatelj je v pritožbi, glede na peti odstavek 70. člena ZPVPJN, pravočasno priglasil nadaljnje stroške, in sicer 1.400,00 EUR nagrade za pritožbeni postopek, izdatke v višini 20 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT in 20% DDV.

Skladno s prvim odstavkom 70. člena ZPVPJN so stroški predrevizijskega in revizijskega postopka taksa za predrevizijski in revizijski postopek ter drugi izdatki, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov. Med slednje stroške sodijo tudi odvetniški stroški v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku (drugi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Glede na to, da je v obravnavanem primeru vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mu je treba pritrditi, da mu glede na tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pripada povrnitev potrebnih stroškov. Ta namreč med drugim določa, da če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso. Ker je vlagatelja v obravnavanem primeru zastopal odvetnik, mu poleg povrnitve takse pripadajo tudi potrebni stroški, ki jih je imel za odvetniške storitve (drugi odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je pritožba utemeljena, mora naročnik glede na tretji odstavek 70. člena ZPVPJN iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti tudi potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku.

Ker je vlagatelj uspel takó z zahtevkom za revizijo, kot s pritožbo, mu Državna revizijska komisija, upoštevajoč prvi, drugi, tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) in s 13. členom ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške za nagrado za postopek pravnega varstva (ki je skupna za predrevizijski in pritožbeni postopek) v višini 1.200,00 EUR, povečano za 20 % DDV, pavšalni znesek v višini 20,00 EUR za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT in 20 % DDV, ter strošek za takso v višini 10.000,00 EUR, kar skupaj znaša 11.464,00 EUR. Državna revizijska komisija je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino. Državna revizijska komisija je, glede na njeno odločitev iz 1. točke izreka tega sklepa, kot nepotrebne zavrnila tudi stroške, priglašene v predlogu za začetek revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.


Naročnik mora tako skupaj vlagatelju povrniti stroške v višini 11.464,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 1. 2. 2013




Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:
" Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana
" Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv, tu

Natisni stran