018-007/2013 Elektro Celje d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "SN ločilniki in ločilna stikala za zunanjo montažo", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika TSN d.o.o., Šentiljska cesta 49, Maribor, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Martina Geč, Heroja Bračiča 14, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Elektro Celje d.d., Vrunčeva 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 31. 1. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "SN ločilniki in ločilna stikala za zunanjo montažo". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 20. 9. 2012, pod št. objave JN10433/2012. Naročnik je dne 29. 11. 2012, pod št. JN-27/2012-NVV, izdal Odločitev o oddaji javnega naročila ponudniku Elektroservisi d.d., Dobrave 6, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 12. 2012 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila. Navaja, da izbrani ponudnik ni podpisal in žigosal obrazca BON 2, Potrdila o referencah, Navodil za montažo in vzdrževanje ter Izjave o skladnosti podpornih kompozitnih izolatorjev z dne 22. 7. 2009. Dalje izpostavlja, da je pri naročniku lahko vpogledal le v del ponudbene dokumentacije in podatke izbranega ponudnika, ki ne predstavljajo poslovnih skrivnosti, zaradi česar se o morebitnih ostalih nepravilnostih v ponudbi izbranega ponudnika ne more izjasniti, dopušča pa možnost, da tudi ti deli ponudbe niso pripravljeni skladno z razpisnimi pogoji. Vlagatelj še navaja, da Izjava o skladnosti (v skladu z EN ISO/IEC 17050-1) z dne 11. 10. 2012 v ponudbi izbranega ponudnika ni veljavna. Predmet ponudbe so 24 kV ločilniki in ločilna stikala za zunanjo montažo, v izjavi pa je navedeno, da so ločilniki, ki so predmet izjave, namenjeni za uporabo znotraj določenih napetostnih meja v skladu s standardi, ki so navedeni v izjavi. Vlagatelj pojasni, da pravilnik o električni opremi, ki povzema direktivo o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih meja, določa, da pomeni za namene tega pravilnika električna oprema vsaka oprema, pri kateri se pri delovanju uporablja električna napetost med 50 V in 1000 V za izmenični tok ter med 75 V in 1500 V za enosmerni tok, razen električne opreme in pojavov iz Priloge II. Elektromaterial, ki je predmet ponudbe, ni zajet v Prilogi II, zaradi česar vlagatelj zaključuje, da predložena izjava ne zajema predmeta ponudbe in zato ni veljavna.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 18. 12. 2012 izjasnil o navedbah vlagatelja. Navaja, da je v ponudbi žigosal vse obrazce, ki so del razpisne dokumentacije naročnika. Obrazec BON 2 je javni dokumenti, ki ga izdaja AJPES in ga je tudi žigosala, žig ponudnika pa na tak dokument ne sodi. Potrdila o referencah je žigosal izdajatelj potrdila, za kar je naročnik tudi predvidel posebni prostor v obrazcu. Navodila za montažo in vzdrževanje, ki so bila priloga OBR-11, ki ga je izbrani ponudnik pravilno žigosal in parafiral, so splošen dokument, ki je na voljo vsakemu, ki nabavi proizvode, katalogov in podobnih dokumentov, ki jih izdajajo proizvajalci, pa se običajno ne žigosa, zato da bi se potrdila verodostojnost. Izjava o skladnosti pa je bila žigosana in podpisana. Glede očitkov vlagatelja o neustrezni izjavi o skladnosti izbrani ponudnik odgovarja, da pravilnik o električni opremi v Prilogi II navaja seznam opreme, ki je pravilnik ne obravnava, pravilnik pa je predpis o varnostnih zahtevah za obratovanje opreme, ki jih je smiselno uporabljati tudi za ločilnike in ločilna stikala, kar je očitno ocenil tudi vlagatelj, ki je v enem od javnih naročil priložil vsebinsko popolnoma enaki izjavi o skladnosti (kopijo navedenih izjav izbrani ponudnik prilaga). Glede ponudbene dokumentacije, ki je bila označena kot poslovna skrivnost, izbrani ponudnik zavrača vsako namigovanje na ostale nepravilnosti ter poudarja, da je kot poslovno skrivnost označil le tiste dokumente, ki so bili kot takšni določeni v skladu s sklepom družbe, podoben obseg tehnične dokumentacije pa je na vpogledu kot poslovno skrivnost označil tudi vlagatelj.

Naročnik je dne 27. 12. 2012, pod št. NS/200723/2012-MG, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Očitane pomanjkljivosti glede manjkajočih podpisov in žigov na ponudbenih dokumentih izbranega ponudnika po oceni naročnika predstavljajo nebistveno formalno pomanjkljivost, naročnik pa se je odločil, da ne bo zahteval njene odprave. Glede izjave o skladnosti naročnik opozarja, da je enako izjavo predložil tudi vlagatelj in bi bil tudi vlagatelj izločen, če bi se naročnik odločil, da iz tega razloga izloči izbranega ponudnika. Iz predložene izjave izhaja, da ponujeno blago ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, naročnik pa ni štel za napačno, če je na izjavi navedeno še karkoli drugega, v smislu, da ustreza še kateremu drugemu standardu ali predpisu, saj je za naročnika bistveno, da ustreza standardu, katerega je kot relevantnega opredelil v razpisni dokumentaciji, kar iz predložene izjave tudi izhaja.

Naročnik je z vlogo z dne 4. 1. 2013 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 9. 1. 2013 opredelil do navedb naročnika. Ne strinja se s stališčem naročnika, da so pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika nebistvene, saj je naročnik glede na oblikovanje zahtev v razpisni dokumentaciji, kjer je uporabil izraze, kot so "mora" in "obvezno", očitno štel zahteve za bistvene in jim je pripisal poseben pomen (vlagatelj se ob tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-327/2011). Po mnenju vlagatelja je to za verodostojnost ponudbe nujno, saj bi v nasprotnem primeru bilo mogoče vsebino ponudbe naknadno menjavati oziroma prirejati, zato gre za varovalko, namenjeno transparentnosti predložene dokumentacije in izvedbe postopka javnega naročanja v cilju varstva sodelujočih ponudnikov. Vlagatelj meni, da neupoštevanje pravil glede formalnosti ponudbene dokumentacije, še zlasti, kadar te izrecno in jasno določi naročnik sam, ustvarja navidezno transparentnost postopka, ki omogoča nezakonito postopanje in zlorabe na strani ponudnikov. Vlagatelj še poudarja, da se naročnik do očitka, da vlagatelj ni mogel preveriti, ali je ostali del ponudbene dokumentacije, opredeljen kot poslovna skrivnost, pripravljen v skladu z razpisnimi pogoji naročnika, sploh ni opredelil.

Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je naročnik pri ugotovitvi popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal skladno z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije. V skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb skladno z 82. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba pa je tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS).

Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni podpisal in žigosal določenih ponudbenih dokumentov. Obličnost ponudbenih dokumentov je treba presojati glede na konkretna navodila, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji in ob upoštevanju pravil ZJNVETPS o dopustnih dopolnitvah formalno nepopolnih ponudb. Skladno z 18. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Po določbi 82. člena ZJN-2 mora naročnik, kolikor sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik pri tem ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, dalje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali, na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Iz navedenih določb izhaja, da mora naročnik pred sprejemom odločitve o oddaji naročila oziroma izločitve ponudbe kot nepopolne, preveriti, ali ima ponudba takšne pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti skladno z 82. členom ZJNVETPS (torej gre za formalno nepopolno ponudbo), ali pa so te pomanjkljivosti takšne nebistvene narave, da ponudba ni niti formalno nepopolna in ponudbe zato ni potrebno dopolnjevati. ZJNVETPS sicer ne opredeljuje, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost presojati glede na okoliščine posameznega primera.

Naročnik je v obravnavanem primeru v Navodilih za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v točki 5. Izpolnitev razpisne dokumentacije oziroma celotne ponudbe, v tretjem odstavku, podal navodilo, da mora ponudnik podpisati, žigosati (z enotnim pečatom) in parafirati vsako stran vzorca pogodbe oziroma okvirnega sporazuma (OBR-5), s čimer potrjuje, da se strinja z njeno vsebino, ter obvezno izpolniti, podpisati in žigosati (z enotnim pečatom) vse ostale obrazce in dokumente iz točke 4 navodil.

Med strankama ni spora o tem, da izbrani ponudnik ni podpisal in žigosal določenih dokumentov, zahtevanih v točki 4. navodil (Popolnost ponudbe), in sicer Obrazca BON 2, Potrdil o referencah (OBR-8) ter vse zahtevane dokumente oziroma dokazila iz obrazca Specifikacija tehničnih zahtev (OBR-11), v tem okviru tudi navodila za montažo (risbe z opisom) in navodila za vzdrževanje v slovenskem jeziku ter listino o skladnosti (dobaviteljevo izjavo o skladnosti). Medtem ko je vlagatelj prepričan, da ugotovljene pomanjkljivosti terjajo izločitev ponudbe, sta naročnik in izbrani ponudnik mnenja, da niti ni bila potrebna dopolnitev ponudbe, oziroma da je šlo za nebistvene formalne pomanjkljivosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da gre navedene pomanjkljivosti šteti za nebistvene pomanjkljivosti, saj ne gre za pomanjkljivosti v vsebinskem delu ponudbe, ampak v njeni obličnosti. Državna revizijska komisija pa je v svojih odločitvah že večkrat poudarila, da je kot nebistvene pomanjkljivosti mogoče šteti predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom ipd. V konkretnem primeru gre upoštevati tudi dejstvo, na katerega opozarja tudi izbrani ponudnik, da gre pretežno za dokumente, ki so jih izdali drugi subjekti, kar pomeni, da četudi bi izbrani ponudnik te dokumente podpisal in žigosal, to ne bi vplivalo na njihovo vsebino, oziroma dokumenti s tem ne bi dobili (večje) verodostojnosti. Obrazec BON 2 je izdala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je obrazec tudi podpisala in žigosala, naročnik pa se je z navedenim dokumentom seznanil s finančno disciplino izbranega ponudnika. Potrdila o referencah (OBR-8) so podpisali in žigosali naročniki referenčnih poslov, kar je predvidel tudi naročnik v obrazcu, v katerem je predvidel rubriko za naziv naročnika ter žig in podpis pooblaščene osebe naročnika. Naročnik se je z navedenimi potrdili seznanil o preteklih izkušnjah izbranega ponudnika, katere lahko tudi sam preveri pri kontaktnih osebah (katere so morali ponudniki tudi vnesti v potrdila). Izjavo o skladnosti z dne 22. 7. 2009 je izdal ter podpisal in žigosal dobavitelj podpornih kompozitnih izolatorjev, medtem ko so Navodila za montažo in vzdrževanje sicer pripravljena na dokumentih izbranega ponudnika, vendar pa gre za tehnično dokumentacijo, ki je običajno vnaprej pripravljena in se je zato običajno tudi ne žigosa in ne podpisuje.

Državna revizijska komisija dalje izpostavlja, da je izbrani ponudnik navedene dokumente priložil v ponudbo, s čimer je potrdil, da je seznanjen z njihovo vsebino, dokumenti pa so bili v ponudbi tudi zvezani in zapečateni z vrvico, s čimer je izbrani ponudnik sledil zahtevi naročnika v petem odstavku 5. točke navodil, ki je določala, da morajo biti vsi listi ponudbe zvezani s pečatno vrvico in zapečateni s pečatnim voskom oziroma drugače zaščiteni, tako da listov ni mogoče naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe listov ali pečata oziroma druge zaščite. Zato navedbe vlagatelja o tem, da neupoštevanje navodil o podpisovanju in žigosanju ponudbenih dokumentov omogoča naknadno menjavanje ponudbenih dokumentov in nezakonito postopanje ter zlorabe na strani ponudnikov, niso utemeljene, tudi sicer vlagatelj ni zatrjeval, da je zaradi tega, ker dokumenti niso bili podpisani in žigosani, dejansko prišlo do nepravilnosti (zlorab) v ponudbi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da ni najti razlogov, da ugotovljenih pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika ne bi šteli kot nebistvenih, posledično temu pa naročniku ni mogoče očitati kršitev ZJNVETPS, saj lahko naročnik vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, prezre, izbranemu ponudniku pa jih ni treba odpravljati.

Glede nadaljnje navedbe vlagatelja, da je pri naročniku lahko vpogledal le v tiste podatke v ponudbi izbranega ponudnika, ki ne predstavljajo poslovnih skrivnosti, zaradi česar se o morebitnih ostalih nepravilnostih v ponudbi izbranega ponudnika ne more izjasniti, dopušča pa možnost, da tudi ti deli ponudbe niso pripravljeni skladno z razpisnimi pogoji, Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj navedb v tem delu ni oblikoval na način, kot to zahteva 15. člen ZPVPJN. Vlagatelj ni navedel niti kršitev, ki naj bi jih v zvezi z vpogledom storil naročnik niti ni navajal dejstev in dokazov, s katerimi bi morebitne kršitve dokazoval. Tudi pravilo o povezanosti trditveno-dokaznega bremena iz 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) zahteva, da je treba zatrjevati dejstva, na katera se opira zahtevek, dejstva pa morajo biti zatrjevana jasno, določno in konkretno in ne le pavšalno ali v obliki domnev in različnih sklepanj. Ker vlagatelj revizijskih navedb v tem delu ni zatrjeval na takšen način, zanje pa tudi ni predložil oziroma predlagal nobenih dokazov, jih Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala.

V zvezi z očitkom vlagatelja, da je Izjava o skladnosti z dne 11. 10. 2012 v ponudbi izbranega ponudnika neveljavna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v Specifikacijah tehničnih zahtev (OBR-11), v točki 1.1 Skladnost s standardi, zahteval, da morajo biti ločilniki in stikala izdelani in preizkušeni po objavljenih standardih oziroma enakovrednih standardih: SIST EN 62271-1:2009, SIST EN 62271-102:2002, SIST EN 62271-103:2011 oziroma po predhodnih verzijah standardov, ki se še lahko uporabljajo. V točki 2. Zahtevane priloge, v peti alineji, je naročnik zahteval predložitev listine o skladnosti v skladu z Zakonom o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti ter Standardom SIST EN ISO/IEC 17050-1, 2 (Ugotavljanje skladnosti " Dobaviteljeva izjava o skladnosti). Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da je v konkretnem primeru za ustreznost izjave bilo bistveno, da je dokazovala, da so ločilniki in ločilna stikala izdelana in preizkušena po zahtevanih standardih. Vlagatelj neveljavnost izjave ne izpodbija zato, ker izjava ne bi tega dokazovala, ampak navaja, da se izjava sklicuje na Pravilnik o električni opremi, ki se uporablja za opremo znotraj določenih napetostnih meja, razen opreme, ki je navedena v Prilogi II, predmet ponudbe izbranega ponudnika pa v Prilogi II ni zajet in zato izjava ne zajema predmeta ponudbe.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da predložena izjava o skladnosti z dne 11. 10. 2012 navaja, da so ločilniki, ki so predmet te izjave, namenjeni za uporabo znotraj določenih napetostnih mej - Uradni list RS, št. 27/2004 (direktiva 73/23 EEC) v skladu z navedenimi standardi. Vendar pa je treba pritrditi izbranemu ponudniku, da vlagatelj napačno razlaga določbe Pravilnika o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (Uradni list RS, št. 27/04 s sprem.) in njegove Priloge II. Skladno s 1. členom navedenega pravilnika ta pravilnik opredeljuje električno opremo, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih meja, zahteve za njeno varnost in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za dajanje električne opreme v promet, skladno z 2. členom pa za namene tega pravilnika pomeni električna oprema vsako opremo, pri kateri se pri delovanju uporablja električna napetost med 50 V in 1.000 V za izmenični tok ter med 75 V in 1.500 V za enosmerni tok, razen električne opreme in pojavov, navedenih v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika. Iz navedenega izhaja, da kolikor gre za opremo, ki se ne nahaja v Prilogi II (kar vlagatelj trdi za opremo, ki je predmet izjave o skladnosti), to ne pomeni, da se zanjo pravilnik ne uporablja, ampak kvečjemu nasprotno. Kot je to pojasnil izbrani ponudnik, pravilnik predstavlja predpis o varnostnih zahtevah za obratovanje opreme, ki jih je smiselno uporabljati tudi za ločilnike in ločilna stikala, iz česar je mogoče ugotoviti, da izjava in pravilnik zajemata tudi ločilnike in ločilna stikala, ki so predmet ponudbe izbranega ponudnika. Ob tem tudi ne gre spregledati, da je tudi vlagatelj predložil izjavo, ki navaja, da je predmet izjave namenjen za uporabo znotraj določenih napetostnih mej - Uradni list RS, št. 27/2004 (direktiva 73/23 EEC) v skladu z zahtevami v nadaljevanju navedenih standardov, naročnik pa je tudi njegovo ponudbo ocenil za popolno. Državna revizijska komisija je zato tudi v tem delu revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrnila.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj v revizijskem postopku ni uspel dokazati, da je naročnik kršil pravila ZJNVETPS, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 31. 1. 2013

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
- Elektro Celje d.d., Vrunčeva 2a, Celje
- Odvetnica Martina Geč, Heroja Bračiča 14, Maribor
- Elektroservisi d.d., Dobrave 6, Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran