018-421/2012 Občina Tišina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Rekonstrukcija ceste Borejci - I. faza, 1. etapa", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GMW d.o.o., Turjanci 26, Radenci (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Tišina, Tišina 4, Tišina (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.1.2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo vlagatelja z dne 29.11.2012, se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 26.10.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN11583/2012 objavil javno naročilo "Rekonstrukcija ceste Borejci - I. faza, 1. etapa". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 21.11.2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-0010/2012-7, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku Legartis d.o.o., Trimlini 2i, Lendava, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 29.11.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je v 3.4.6. točki razpisne dokumentacije Finančno zavarovanje za resnost ponudbe naročnik zahteval, da mora ponudnik na menici in menični izjavi poleg podpisa navesti naziv izdajatelja ter ime, priimek in funkcijo podpisnika. Vlagatelj navaja, da v ponudbi izbranega ponudnika ni navedenega imena, priimka in funkcije, prav tako na menici manjka klavzula "brez protesta". Poleg tega na ponudbenem predračunu manjkata kraj in datum, ter da ni podpisana vsaka stran tehničnega poročila, kakor je to zahtevano z razpisno dokumentacijo naročnika. Iz navedenega po vlagateljevih navedbah izhaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika označiti kot formalno nepopolno in skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 izbranemu ponudniku omogočiti, da dopolni manjkajoči podatek na menici in v vseh ostalih navedenih dokumentih. Pri tem vlagatelj opozarja, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti le pred sprejemom odločitve o oddaji naročila in ne v revizijskem postopku. Poleg tega vlagatelj opozarja, da Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika ni narejeno skladno z določbo 79. člena ZJN-2, saj naročnik v obvestilu ni navedel višine takse in transakcijskega računa. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 7.12.2012 izrekel o vlagateljevih navedbah.

Naročnik je dne 17.12.2012 sprejel odločitev, št. 430-0010/2012-20, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov o dopolnjevanju formalno nepopolne ponudbe izbranega ponudnika pojasnjuje, da kot izhaja iz prakse Državne revizijske komisije, naročnik ne sme ponudnika pozvati na formalno dopolnitev ponudbe, če gre za pomanjkljivosti, ki jih lahko naročnik na podlagi podatkov iz ponudbe sam odpravi. Naročnik pojasnjuje, da je v skladu z omenjenim pravilom in upoštevajoč omejitve iz 78. člena ZJN-2, presojal popolnost ponudbe izbranega ponudnika in pri tem ugotovil, da so podatki, ki jih kot pomanjkljivost očita vlagatelj, razvidni iz ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar naročnik niti ni smel izbranega ponudnika pozvati na formalno dopolnitev ponudbe. V ponudbi izbranega ponudnika je poleg menice, dana tudi menična izjava, v kateri so navedeni podatki, in sicer: ime, priimek in funkcija podpisnika. Naročnik pojasnjuje, da gre ugotoviti, da je menica lastnoročno podpisana in žigosana. Iz menične izjave pa je po naročnikovih navedbah nesporno razvidno: "Menica je podpisana s strani naslednje odgovorne osebe izdajatelja menice: priimek in ime Hozjan Matjaž funkcija direktor." Prav tako je po naročnikovih navedbah iz menične izjave razvidno, da je menica izdana brez protesta, saj izrecno piše: "Menica je izpolnjena s klavzulo "brez protesta". Ker sta na menični izjavi navedena kraj in datum, po naročnikovem mnenju ne gre za ponudbo, pri kateri bi bil naročnik upravičen zahtevati dopolnitev podatkov na menici oz. izbranega ponudnika pred izdajo odločitve o izbiri, saj so vsi zahtevani podatki navedeni na menični izjavi, zaradi česar v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o formalno nepopolni ponudbi. Glede vlagateljevih očitkov, da na predračunu ni navedenega datuma, naročnik pojasnjuje, da slednje ne vpliva na pravočasnost ponudbe, saj je datum mogoče ugotoviti iz drugih obrazcev v ponudbi. Vlagateljevi navedbi, da na predračunu ni naveden kraj, pa po naročnikovih ugotovitvah ni mogoče slediti, saj je v zgornjem desnem kotu ponudbenega predračuna žig izbranega ponudnika, na katerem je naveden kraj, in sicer Lendava. Naročnik v nadaljevanju pritrjuje vlagateljevim očitkom, da vsaka stran tehničnega poročila ni podpisana, je pa zato žigosana, vendar pa vlagatelj nikjer ne pove, kaj naj bi naročnik s tem kršil. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 19.12.2012 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje.
Vlagatelj se je s pripravljalno vlogo z dne 20.12.2012 opredelil do naročnikovih navedb.
Državna revizijska komisija je dne 15.1.2013, na podlagi 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (17. točka 1. odstavka 2. člena ZJN-2). Iz 78. člena ZJN-2 izhaja, da mora naročnik v primeru, ko sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je ponudba formalno nepopolna, dopustiti in omogočiti dopolnitev take ponudbe. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more sam preveriti. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Ponudnik ne sme spreminjati svoje cene in ponudbe v okviru meril ter tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki lahko ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

V obravnavanem primeru je med strankama sporno, ali so ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika takšne narave, da bi ga moral naročnik pozvati na formalno dopolnitev ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da v ponudbi izbranega ponudnika v menici ni navedeno ime, priimek in funkcija podpisnika, prav tako manjka klavzula "brez protesta", na ponudbenem predračunu manjkata kraj in datum, kakor tudi podpis na vsaki strani tehničnega poročila, zaradi česar je ponudba izbranega ponudnika po njegovem mnenju formalno nepopolna, s čimer pa se ne strinja naročnik.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru z namenom razrešitve spora najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik pod 3.4.6. točko Finančna zavarovanja Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil: "Finančno zavarovanje za resnost ponudbe:
Za obrazcem 14 se priloži finančno zavarovanje za resnost ponudbe - izpolnjena in potrjena menica in menična izjava (v skladu z vzorcem št. 14/1). Menico in izpolnjeno menično izjavo obvezno podpiše zakoniti zastopnik izdajatelja (direktor). Na obeh dokumentih se poleg podpisa navede naziv izdajatelja (ponudnika) ter ime, priimek in funkcijo podpisnika.[,,,]"
Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjeno menično izjavo s pooblastilom za izpolnitev in unovčenjem menice, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Na menični izjavi je zapisano, da je menica podpisana s strani odgovorne osebe, izdajatelja menice, Matjaža Hozjana, ki ima funkcijo direktorja. Prav tako je na menični izjavi s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice zapisano, da je menica izpolnjena "brez protesta", prejemnik menice, v obravnavanem primeru naročnik, pa je pooblaščen, da menico unovči pri banki. Pri tem gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik k menični izjavi predložil menico (obrazec DZS d. d., založništvo tiskovin " Obr. 7,11), ki je v rubriki trasant (podpis tistega, ki je izdal menico) podpisana s strani zakonitega zastopnika, kakor je bilo to z razpisno dokumentacijo tudi zahtevano. Glede na to, da gre za obrazec, ki nima predvidenega prostora za vpis funkcije podpisnika, kakor je naročnik v razpisni dokumentaciji sicer postavil zahtevo in da Zakon o menici (Uradni list RS, št. 13/1994 s sprem.; v nadaljevanju: ZM) slednjega ne določa kot bistvene sestavine menice, Državna revizijska komisija vlagatelju ne more pritrditi, da je zaradi odsotnosti navedbe funkcije podpisnika v rubriki trasanta, ponudba izbranega ponudnika iz tega razloga formalno nepopolna. Iz podpisa je razvidno, da je podpisnik menice pod rubriko trasant Hozjan Matjaž, katerega funkcija in podpis sta navedena že na menični izjavi s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice. Poleg tega je izbrani ponudnik naročniku izročil podpisan menični blanket, ki ga je podpisal kot izdajatelj menice " trasant, medtem ko so druge rubrike v meničnem blanketu ostale neizpolnjene. Zakon dopušča, da je menica v času izdaje nepopolna (drugi odstavek 16. člena ZM), vendar pa mora biti menični blanket naknadno izpolnjen glede vseh bistvenih sestavin, da bi ustvarjal veljavno menično zavezo. Šele s pravilno izpolnitvijo namreč postane bianco menica prava menica, za izpolnitev katere pa ima naročnik v obravnavanem primeru s strani izbranega ponudnika podana vsa pooblastila (menična izjava s pooblastilom za izpolnitev in unovčenje menice), tako da opustitev navedbe funkcije podpisnika na veljavnost in unovčenje menice nima vpliva, zato o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika iz navedenega razloga ni mogoče govoriti. Glede vlagateljevega zatrjevanja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker menica ne vsebuje klavzule "brez protesta", pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji slednje ni bilo zahtevano, in sicer da mora biti omenjena klavzula na menici že vpisana. Gre pa pri tem poudariti, da je v menični izjavi navedeno, da je menica izpolnjena s klavzulo "brez protesta", za kar ima naročnik tudi vsa pooblastila, da jo na blanket menice tudi vpiše, zato Državna revizijska komisija navedenim vlagateljevim očitkom ni mogla slediti, saj je za veljavno menico potrebno manjkajoče podatke na menici še navesti oz. izpolniti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, da je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, ker na predračunu nista navedena kraj in datum in ker vsaka stran tehničnega poročila ni podpisana. Državna revizijska komisija je vpogledala v obrazec št. 17 Ponudbeni predračun, ki so ga morali ponudniki izpolniti in na njem sta določena tudi kraj in datum, ki so ju morali ponudniki navesti. Državna revizijska komisija v zvezi z manjkajočimi podatki naročniku v celoti pritrjuje, da je kraj mogoče razbrati že iz žiga izbranega ponudnika, in sicer Lendava, datum pa je razviden iz ostalih dokumentov, kot je obrazec št. 1 Ponudba, kjer sta navedena tako kraj Lendava, kot datum 2.11.2012. Poleg tega omenjeni obrazec št. 1 vsebuje tudi končno ponudbeno ceno, ki pa je natančneje specificirana v ponudbenem predračunu (obrazec št. 17). Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotovljene pomanjkljivosti ocenjuje kot nebistvene formalne pomanjkljivosti, ki na veljavnost ponudbe nimajo vpliva, zaradi česar je potrebno revizijske navedbe vlagatelja kot neutemeljene zavrniti.

Enako Državna revizijska komisija ocenjuje vlagateljeve očitke v povezavi z dejstvom, da vsaka stran tehničnega poročila ni podpisana. V zvezi s tem je naročnik v 3.3 točki razpisne dokumentacije določil, da je potrebno vse sestavne dele ponudbene dokumentacije datirati in opremiti z žigom in podpisom, kjer je to določeno. V 3.4.7 točki razpisne dokumentacije je določeno, da mora ponudnik vse strani "Povzetka tehničnega poročila za Rekonstrukcijo ceste Borejci - I. faza, 1. etapa" (žigosati in podpisati na vsaki strani), s čemer potrdi, da se z njo strinja in jih ponudba tudi vključuje.
Zahteva naročnika po podpisu vsake strani ponudbe, kakor to izhaja iz razpisne dokumentacije, je namenjena temu, da izbrani ponudnik potrdi, da se je seznanil z vsebino tehničnega poročila in da z njo soglaša. Kljub temu, da izbrani ponudnik v konkretnem primeru vsako stran tehničnega poročila ni podpisal, kar je verjetno posledica zgolj nepazljivosti izbranega ponudnika, pa ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik obrazec št. 18 povzetek tehničnega poročila na koncu v celoti podpisal in pri tem vsako stran obrazca tudi žigosal, ter da je predložil obrazec št. 1, s katerim je izbrani ponudnik v 3. točki potrdil, da se skladno s pogoji in zahtevami iz razpisne dokumentacije in glede na tehnično poročilo, ponudba nanaša na izvedbo predmetnega javnega naročila, ter da je seznanjen z razpisno dokumentacijo in vsemi zahtevami in pogoji javnega naročila in da se z njimi v celoti strinja, po oceni Državne revizijske komisije predstavlja zgolj formalno pomanjkljivost, ki je nebistvene narave. Zgolj izpad podpisa na vsaki strani tehničnega poročila izbranega ponudnika po presoji Državne revizijske komisije ne vpliva na veljavnost morebitno kasnejše sklenjene pogodbe z naročnikom in izvedbo predmetnega javnega naročila, saj je izbrani ponudnik potrdil seznanjenost z vsebino in zahtevami iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJN-2, s tem, ko je kljub navedenim pomanjkljivostim ponudbo izbranega ponudnika v tem delu ocenil kot popolno in je s tem povezane revizijske očitke vlagatelja kot neutemeljene zavrnila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljeve ugovore, da Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika ni izdano skladno z določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-2, ker naročnik ni navedel višine takse in transakcijskega računa ter sklic, ki ga je potrebno pri tem navesti. Iz določbe omenjenega člena izhaja, da mora v odločitvi naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti višino takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, transakcijski račun, na katerega se le-ta vplača in sklic, ki se pri tem navede. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, ugotavlja, da je naročnik sicer navedel kot pravno podlago določbo (3. alineja prvega odstavka) 71. člena ZPVPJN za izračun višine takse, ni pa eksplicitno navedel njene višine. Državna revizijska komisija v zvezi s tem vlagatelju pritrjuje, da je naročnik s tem kršil določbo prvega odstavka 79. člena ZJN-2, vendar pa slednja kršitev po oceni Državne revizijske komisije v konkretnem primeru nima vpliva na zakonitost in pravilnost odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila. Kajti namen omenjene določbe prvega odstavka 79. člena ZJN-2 je v tem, da se ponudnikom olajša plačilo takse in s tem dosegljivost pravnega varstva, ki ga vlagatelj, kljub naročnikovi opustitvi zakonske dolžnosti pri navedbi višine takse, v obravnavanem postopku izvaja, tako da ugotovljena kršitev po oceni Državne revizijske komisije na vlagateljev položaj tudi v smislu izvajanja pravnega varstva v obravnavanem primeru nima vpliva.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v obravnavanem primeru ni uspel izkazati protipravnosti naročnikovega ravnanja pri sprejemu odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, zato je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za plačano takso.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov. Nadalje iz spisovne dokumentacije izhaja, da je v obravnavanem primeru prišlo do preplačila takse. Vlagatelj je za predmetni postopek oddaje javnega naročila vplačal takso v višini 3.462,60 EUR. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral vlagatelj na podlagi 3. alineje prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, upoštevaje vrednost ponudbe izbranega ponudnika, ki znaša 328.968,91 EUR z DDV, vplačati takso v višini 3.289,68 EUR. Državna revizijska komisija bo na podlagi tretjega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v višini 172,92 EUR

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, navedel tudi stroške, ki jih je imel z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 28.1.2013


Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- GMW d.o.o. Turjanci 26, Radenci,
- Občina Tišina, Tišina 4, Tišina,
- mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- finančna služba Državne revizijske komisije,
- v arhiv - tu.

Natisni stran