Na vsebino
EN

018-416/2012 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Številka: 018-416/2012-6
Datum sprejema: 29. 1. 2013

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "JRPM-2012" za dobavo pisarniškega materiala (v sklopu številka 2 "Tonerji in črnila") in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d. o. o., Slovenska cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter DZS, d. d., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, Tržaška cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 1. 2013

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja in zahtevka za revizijo drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja z dne 20. 11. 2012 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 2, kot izhaja iz Obvestila o izbiri ponudnika številka JRPM-2012, z dne 7. 11. 2012 (v navezavi na sklop številka 2).

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja z dne 21. 11. 2012 se zavrne.

4. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 375,56 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Predlog drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja javno naročilo za dobavo pisarniškega materiala, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila pa je bilo dne 22. 10. 2012 (pod številko objave JN11319/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 7. 11. 2012 sprejel Obvestilo o izbiri ponudnika, številka JRPM-2012 (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri ponudnika), iz katerega med drugim izhaja, da se zadevno javno naročilo v sklopu številka 2 odda ponudniku Pavlin, d. o. o., Grič 9, Ljubljana, čigar ponudbo je naročnik v sklopu številka 2 izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Obvestilo o izbiri ponudnika sta prvi in drugi vlagatelj prejela dne 9. 11. 2012.

Prvi vlagatelj je dne 21. 11. 2012 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 20. 11. 2012, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo prvi vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga in zahteva, da
" naročnik ugotovi, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v objavi javnega razpisa, ponudbo izbranega ponudnika kot nepopolno izloči iz nadaljnjega postopka, sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, javno naročilo za sklop številka 2 pa odda prvemu vlagatelju (1. točka poglavja III. zahtevka za revizijo na strani 5),
oziroma, da
" (Državna revizijska komisija) ugotovi, da je naročnik kršil določbe ZJN-2, zahtevku za revizijo ugodi in posledično razveljavi odločitev v obvestilu o izbiri ponudnika (za sklop številka 2),
" naročnik ponovno odloči in javno naročilo za sklop številka 2 odda prvemu vlagatelju (druga alinea 2. točke poglavja III. zahtevka za revizijo na strani 5).
Prvi vlagatelj zahteva, da mu v primeru, da bo v postopku pravnega varstva ugotovljeno, da je njegov zahtevek utemeljen, naročnik povrne stroške postopka pravnega varstva, kot so priglašeni.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da zahtevek za revizijo vlaga "zaradi izbire podjetja Pavlin d.o.o., kot najugodnejšega ponudnika za SKLOP 2, čeprav njegova ponudba ni popolna" (prvi odstavek zahtevka za revizijo na strani 1). V nadaljevanju zahtevka za revizijo prvi vlagatelj zatrjuje, da
" iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, za kateri artikel v sklopu številka 2 je izbrani ponudnik ponudil originalne ali kompatibilne nove proizvode, saj je ta v svoji ponudbi namesto zahtevanega naziva izdelka ali proizvajalca navedel "toner za"" oziroma "črnilo za"". V posledici navedenega po zatrjevanju prvega vlagatelja ni mogoče preveriti, ali izbrani ponudnik ponuja original ali izdelek, ki je enakovreden originalu, ali morda celo izdelek, ki sploh ne ustreza naročnikovim zahtevam in razpisni dokumentaciji;
" bi moral naročnik, v kolikor je izbrani ponudnik ponudil obnovljene tonerje, njegovo ponudbo izločiti, saj so bili zahtevani originalni tonerji ali kakovostno enakovredno blago;
" je izbrani ponudnik predložil certifikate, potrjene (izdane) s strani podjetja Ö., ki ni proizvajalec tiskalne opreme ali pristojna institucija za izdajanje oziroma potrjevanje zahtevanih certifikatov. Kot ugotavlja prvi vlagatelj je izbrani ponudnik sicer res predložil izjavo o tem, da je njegova proizvodnja v skladu z zahtevanimi standardi, vendar pa je naročnik zahteval predložitev potrdil proizvajalca opreme, ne pa predložitve certifikatov o ustreznosti delovanja proizvajalca potrošnega materiala. Po zatrjevanju prvega vlagatelja je bil poleg tega (zaradi pomanjkanja sredstev, ki ne zadoščajo niti za povrnitev stroškov) nad družbo Ö. stečajni postopek začet in takoj končan;
" je naročnik zahteval izjavo proizvajalca opreme, ne pa izjave proizvajalca potrošnega materiala, zato tudi izjava izbranega ponudnika kot proizvajalca potrošnega materiala ne zadošča.

Drugi vlagatelj je prav tako dne 21. 11. 2012 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 21. 11. 2012, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj predlaga, da se odločitev (kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2) razveljavi in spremeni tako, da se izbranega ponudnika (zaradi neprimerne ponudbe) izloči iz nadaljnjega postopka, hkrati pa se odloči, da je ponudba drugega vlagatelja popolna in se drugega vlagatelja "izbere kot najugodnejšega ponudnika". Drugi vlagatelj priglaša tudi povračilo stroška takse.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da sta ponudbi izbranega ponudnika in prvega vlagatelja neprimerni in nepopolni, naročnik pa bi ju moral kot takšni izločiti iz nadaljnjega obravnavanja. V nadaljevanju zahtevka za revizijo drugi vlagatelj
" zatrjuje, da predložena potrdila (certifikati) ne dokazujejo, da so tonerji, ki jih izbrani ponudnik (v sklopu številka 2) ponuja v svoji ponudbi, originalom enakovredni tonerji. Po zatrjevanju drugega vlagatelja je družba Ö. proizvajalec tonerjev, zaradi česar je nenavadno, da bi bila tudi verificirana za izdajo certifikatov, poleg tega pa je bil zoper omenjeno družbo uveden insolvenčni postopek, kar pomeni, da ta izbranemu ponudniku ni mogla izdati pravno veljavnega potrdila glede ISO standardov. Iz ISO standardov, kot zatrjuje drugi vlagatelj, prav tako ne izhaja nikakršno obdobje veljavnosti standardov, le-ti pa v ničemer ne dokazujejo, da so kompatibilni tonerji po kemičnih in fizikalnih lastnostih originalom enakovredni. ISO standard, po navedbah drugega vlagatelja, tudi v ničemer ne dokazuje, da ima nadomestni izdelek vse lastnosti enakovredne originalnemu izdelku, ustreznega potrdila pa izbrani ponudnik k svoji ponudbi ni predložil. Drugi vlagatelj ob tem še dodaja, da iz ponudbe izbranega ponudnika tudi ne izhaja, pri katerih izdelkih ponuja original, kje pa kompatibilni artikel, tako da naročnik ne bo mogel vedeti, ali bo dobil v konkretnem primeru original ali nadomestni artikel;
" v navezavi na ponudbo prvega vlagatelja zatrjuje, da prvi vlagatelj v svoji ponudbi (kljub "sicer posredovanim deklaracijam in certifikatom") v ničemer ne dokazuje, da imajo ponujeni kompatibilni tonerji in črnila enake kemične in fizikalne lastnosti kot original, ter zaključuje, da prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil ustreznega potrdila (izjave ali certifikata) proizvajalca tonerjev in črnil ali pristojne inštitucije;
" v navezavi na ponudbo prvega vlagatelja zatrjuje tudi, da prvi vlagatelj v svoji ponudbi "kljub zatrjevanju ni predložil nikakršnih ISO certifikatov, v katerih bi bila opredeljena njihova veljavnost".

Dne 3. 12. 2012 je naročnik prejel pripravljalno vlogo izbranega ponudnika z dne 30. 11. 2012, podano na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagateljev v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagateljev v zahtevku za revizijo, pri čemer zatrjuje, da je v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, v ustrezen stolpec zapisal naziv izdelka, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik poudarja, da je proizvajalec opreme in je v ponudbi, upoštevaje določbe razpisne dokumentacije (po njegovem razumevanju se termin "proizvajalec opreme" v razpisni dokumentaciji ne nanaša samo na proizvajalca tiskalnikov), podal ustrezno izjavo o enakovrednosti ponujene opreme originalom. Upoštevaje navedeno je po prepričanju izbranega ponudnika presoja certifikatov podjetja Ö. povsem nerelevantna, insolvenčni postopek pa ne pomeni nujno takojšnjega prenehanja poslovanja subjekta, zoper katerega je omenjeni postopek začet.

Naročnik je dne 11. 12. 2012 sprejel odločitev številka JRPM-2012 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek prvega vlagatelja za povrnitev stroškov. V odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi, predloženi za sklop številka 2, jasno in nedvoumno navedel, katere kartuše in tonerje ponuja in za katere tiskalnike. Naročnik tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik (pod kazensko in materialno odgovornostjo) predložil izjavo o ustreznosti materiala, na dodatno vprašanje pa je izbrani ponudnik potrdil tisto, kar izhaja iz njegove ponudbe, to je, da je sam proizvajalec novih kompatibilnih tonerjev in kartuš, ki so v vseh pogledih enakovredni originalnim, in ne ponuja ponovno polnjenih kartuš ali tonerjev. Po zatrjevanju naročnika enako izhaja tudi iz izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagateljev v zahtevku za revizijo. V posledici navedenega naročnik zaključuje, da prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni z ničemer dokazal svojih trditev, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna.

Naročnik je dne 11. 12. 2012 sprejel tudi odločitev številka JRPM-2012 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek drugega vlagatelja za povrnitev stroškov. V odločitvi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja naročnik ugotavlja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi, predloženi za sklop številka 2, jasno in nedvoumno navedel, katere kartuše in tonerje ponuja in za katere tiskalnike. Naročnik tudi ugotavlja, da je izbrani ponudnik (pod kazensko in materialno odgovornostjo) predložil izjavo o ustreznosti materiala, na dodatno vprašanje pa je izbrani ponudnik potrdil tisto, kar izhaja iz njegove ponudbe, to je, da je sam proizvajalec novih kompatibilnih tonerjev in kartuš, ki so v vseh pogledih enakovredni originalnim, in ne ponuja ponovno polnjenih kartuš ali tonerjev. Po zatrjevanju naročnika enako izhaja tudi iz izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagateljev v zahtevku za revizijo. V posledici navedenega naročnik zaključuje, da drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo ni z ničemer dokazal svojih trditev, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Kar zadeva ponudbo prvega vlagatelja naročnik prav tako ugotavlja, da trditve drugega vlagatelja niso utemeljene. Naročnik namreč ugotavlja, da je prvi vlagatelj v svoji ponudbi predložil zahtevane certifikate s časovno veljavnostjo, jasno je navedel proizvajalca kartuš in tonerjev ter naprave, za katere so namenjeni, prav tako pa je podal izjavo proizvajalca kompatibilnih tonerjev A., da ta pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da ponuja materiale za tiskanje, ki so povsem kompatibilni z originali.

Odločitev o zahtevku za revizijo sta tako prvi kot drugi vlagatelj prejela dne 12. 12. 2012.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 17. 12. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 18. 12. 2012 prejela pripravljalno vlogo prvega vlagatelja z dne 17. 12. 2012 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Prvi vlagatelj se v omenjeni vlogi opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika, prvega in drugega vlagatelja ter izbranega ponudnika z dopisom številka 018-416/2012-5, z dne 14. 1. 2013, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja, naročnika ter izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj vsak svoj zahtevek za revizijo vložila zoper ravnanja istega naročnika pri oddaji istega naročila. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve obravnavanja in zmanjšanja stroškov zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevek za revizijo drugega vlagatelja obravnavala skupaj in je o njiju odločila z enotno odločitvijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je po opravljenem predhodnem preizkusu (31. člen ZPVPJN) najprej pristopila k vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja v revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da prvi vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper odločitev naročnika, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika, v sklopu številka 2.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo med drugim zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja, za kateri artikel v sklopu številka 2 je izbrani ponudnik ponudil originalne ali kompatibilne nove proizvode, saj je ta v svoji ponudbi namesto zahtevanega naziva izdelka ali proizvajalca navedel "toner za"" oziroma "črnilo za"". V posledici navedenega po zatrjevanju prvega vlagatelja ni mogoče preveriti, ali izbrani ponudnik ponuja original, ali izdelek, ki je enakovreden originalu, ali morda celo izdelek, ki sploh ne ustreza naročnikovim zahtevam in razpisni dokumentaciji.

Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja je v izpostavljenem delu potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti ponudbe, ki niso popolne. Na podlagi določb ZJN-2 je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V primeru torej, da je ponudba neprimerna, v posledici tudi ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi z 20. točko istega odstavka istega člena), naročnik pa jo mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

V Povabilu k oddaji ponudbe je naročnik določil, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter (morajo) izpolnjevati vse pogoje za udeležbo na predmetnem javnem razpisu. Ponudnik je lahko ponudil blago iz enega ali več sklopov, moral pa je ponuditi vse artikle iz posameznega sklopa. Za primer, da ponudnik ne bo ponudil vseh artiklov iz posameznega sklopa, je naročnik predvidel, da se bo njegova ponudba obravnavala kot nepopolna. Naročnik je ob tem še dodal, da bo sklenil okvirni sporazum z najugodnejšim ponudnikom za posamezen sklop, za katerega bo ugotovil, da je najugodnejši po merilih iz razpisne dokumentacije in izpolnjuje vse zahtevane pogoje (točka 2.2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Da bo ponudba pravilna, je morala vsebovati vse naštete ustrezno izpolnjene obrazce in ostale zahtevane dokumente, med drugim tudi "Specifikacije oz. Predračun za tonerje in črnila (OBR-5b)" (točka 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Ponudbena dokumentacija je morala biti izpolnjena in natisnjena, natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo, ponudnik pa je moral pri izpolnjevanju razpisne dokumentacije izpolniti vsa prazna mesta in vsebine, ki so (bile) predvidene za vnos podatkov s strani ponudnikov (točka 2.4.6 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Naročnik je v točki 2.4.12 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe nadalje zapisal tudi, da bo pri pregledu in ocenjevanju ponudb ponudba izločena kot nepopolna med drugim:
" če ponudba po opravljenem pregledu in morebitni dopolnitvi ponudbe (v skladu z 78. členom ZJN-2) ne bo popolna,
" če ponudnik ne izpolnjuje v celoti vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije.

Ob vpogledu v objavo obvestila o (javnem) naročilu, objavljeno na Portalu javnih naročil, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v odgovorih na vprašanja gospodarskih subjektov (v pravno relevantnih delih) med drugim zapisal:
" "Ponudniki lahko skladno z odločitvijo RS Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil št.: 018-111/2012-3 za sklop 2 ponudijo poleg originalnih tonerjev tudi kakovostno enakovredno blago (kompatibilne nove proizvode ali kombinacijo originalnih in kompatibilnih tonerjev), za katere zagotavljajo enakovredno kakovostno delovanje tiskalnikov, kot z originalnimi tonerji" (datum objave odgovora: "22.10.2012, 11:39"),
" "Ponudniki naj v celoti upoštevajo zahteve iz razpisne dokumentacije, da bomo lahko naročnik ponudnike med seboj enakovredno primerjal in ocenjeval. Dovoljena so zgolj manjša odstopanja od zahtev v smislu, da lahko ponudnik ponudi enakovredno ali boljše blago, nikakor pa ne slabše od zahtevanega" (datum objave odgovora: "25.10.2012, 15:48"),
" "Ponudniki morajo za ponujene tonerje in črnila, ki niso originalni, enakovrednost originalom dokazati z ustreznim potrdilom (izjava ali certifikat) proizvajalca opreme ali pristojne institucije. Originalom enakovredni tonerji in kartuše morajo biti v vseh lastnostih enakovredni originalnim. Proizvajalci tiskalnikov celo pogojujejo uporabo originalnih tonerjev in črnil z veljavnostjo garancije za opremo" (datum objave odgovora: "26.10.2012, 11:56").
Citirani odgovori se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, štejejo kot del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2).

Upoštevaje doslej izpostavljena dejstva je Državna revizijska komisija vpogledala v obrazec OBR-5b (poimenovan "SPECIFIKACIJE oz. PREDRAČUN ZA SKLOP ŠT. 2 TONERJI IN ČRNILA"). Ob vpogledu v omenjeni obrazec je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njem zapisal, da obrazca predračuna ni dovoljeno spreminjati, ponudnik pa v predračunu izpolni samo "stolpec 6 - Naziv izdelka ali proizvajalec" in "stolpec 7 " Cena brez DDV (na EnM) v EUR". V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da morajo, da bo njihova ponudba pravilna (posledično pa popolna), v obrazcu predračuna ustrezno izpolniti (le) stolpca številka 6 in 7. Ponudba je morala namreč vsebovati vse naštete ustrezno izpolnjene obrazce in ostale zahtevane dokumente, med drugim tudi obrazec OBR-5b (točka 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo in izvedla dokaz z vpogledom v "Specifikacije oz. predračun za sklop št. 2 izbranega ponudnika (v spisu)". V posledici opravljenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik kljub izrecni naročnikovi zahtevi, da ustrezno (to je z navedbo naziva izdelka ali proizvajalca) izpolni stolpec številka 6, omenjeni stolpec v obrazcu OBR-5b v nekaterih postavkah izpolnil tako, da vanj ni vpisal naziva izdelka ali proizvajalca. Izbrani ponudnik je tako na primer v stolpcu številka 6 obrazca OBR-5b
" v postavki (stolpec "Zap. št.") številka 28 navedel zgolj podatek "toner za HP laserjet series 5000",
" v postavki (stolpec "Zap. št.") številka 33 navedel zgolj podatek "toner za CANON IR1022A",
" v postavki (stolpec "Zap. št.") številka 221 navedel zgolj podatek "toner za HP LaserJet 1200 Series",
" v postavki (stolpec "Zap. št.") številka 222 navedel zgolj podatek "toner za CANON iR1024i",
kar ne predstavlja ne naziva izdelka in ne proizvajalca, pač pa predstavlja namembnost ponujenega izdelka. V omenjenih postavkah tako ni določno naveden naziv tonerja, ki ga izbrani ponudnik ponuja, prav tako pa ni naveden proizvajalec ponujenega tonerja, kot je to v doslej izpostavljenih določbah razpisne dokumentacije zahteval naročnik. Omenjeno ugotovitev Državne revizijske komisije potrjuje tudi elektronsko sporočilo naročnika (zadeva: "Dopolnitev za JRPM-2012"), izbranemu ponudniku poslano 5. 11. 2012 ob 14. uri in 26 minut, v katerem naročnik v navezavi na izdelke, ponujene v sklopu številka 2, med drugim izbranega ponudnika sprašuje "ali ste vi proizvajalec"". V tem smislu tudi ni mogoče slediti ne naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja (na strani 3) zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi "jasno in nedvoumno navedel katere kartuše in tonerje ponuja", ne izbranemu ponudniku v njegovem zatrjevanju (točka III. izjasnitve o navedbah vlagateljev v zahtevku za revizijo), da je "v ustrezen stolpec v tabeli jasno zapisal naziv izdelka, kot je bilo to zahtevano v razpisni dokumentaciji". Res je sicer, kot v izjasnitvi o navedbah vlagateljev v zahtevku za revizijo (v točki III.) zatrjuje izbrani ponudnik, da je "oblika "naziva izdelka" nesporno prepuščena" proizvajalcu, ki bi lahko "artikle poimenoval tudi z imeni sadežev", vendar pa izbrani ponudnik v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, naziva ponujenih izdelkov v postavkah 28, 33, 221 in 222 obrazca OBR-5b ni navedel. Za razliko od (na primer) navedbe "toner za CANON iR1024i" je naziv izdelka tisti, ki določno konkretizira (ponujeni) izdelek (z njegovimi lastnostmi oziroma karakteristikami).

Glede na navedeno torej iz ponudbe izbranega ponudnika (tudi v povezavi z njeno preostalo prvotno vsebino, torej vsebino, pred prejemom dopisa prvega vlagatelja z dne 6. 11. 2012, skupaj s prilogami) ni razbrati niti naziva ponujenega tonerja niti njegovega proizvajalca niti tega, v katerih postavkah izbrani ponudnik ponuja originalne tonerje in v katerih postavkah kakovostno enakovredno blago (kompatibilne nove proizvode ali kombinacijo originalnih in kompatibilnih tonerjev). V tem smislu je pritrditi tudi prvemu vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (1. točka na strani 3) upravičeno opozarja, da iz ponudbe izbranega ponudnika, predložene v sklopu številka 2, ne izhaja, "za kateri artikel v SKLOPU 2" je izbrani ponudnik "ponudil originalne ali kompatibilne nove proizvode", oziroma, da v ponudbi izbranega ponudnika, predloženi v sklopu številka 2, ni mogoče preveriti, ali izbrani ponudnik "ponuja original ali izdelek, ki je enakovreden originalu ali morda celo izdelek, ki sploh ne ustreza naročnikovim zahtevam in razpisni dokumentaciji". Slednji podatki pa so v konkretnem primeru toliko bolj pomembni tudi z vidika naročnikove zahteve, po kateri so morali ponudniki za ponujene tonerje in črnila, ki niso originalni, enakovrednost originalom dokazati z ustreznim potrdilom (izjavo ali certifikatom) proizvajalca opreme ali pristojne institucije. Originalom enakovredni tonerji in kartuše so morali biti namreč v vseh lastnostih enakovredni originalnim (odgovor naročnika, objavljen na Portalu javnih naročil, z datumom objave "26.10.2012, 11:56"). Neodvisno od vprašanja, ali "modaliteta vpisa "naziv artikla" v zahtevan stolpec v konkretni razpisni dokumentaciji" ["] "odkazuje na namen uporabe za preverbo namembnosti artikla" (točka III. izjasnitve o navedbah vlagateljev v zahtevku za revizijo), je bil namen naročnika vsekakor v tem, da v obrazcu predračuna (OBR-5b) v posledici ustrezno izpolnjenega stolpca številka 6 pridobi podatek o izdelku, ki je ponujen (to je podatek o nazivu izdelka ali proizvajalcu). Ustrezno izpolnjeni obrazci (in ostali zahtevani dokumenti), torej tudi ustrezno izpolnjen obrazec OBR-5b, so bili tako predpogoj za to, da bo naročnik ponudbo označil za pravilno, posledično pa za popolno (točka 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Izbrani ponudnik v izpostavljenem delu svoje ponudbe ni sledil ne Povabilu k oddaji ponudbe, v katerem je naročnik določil, da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter (morajo) izpolnjevati vse pogoje za udeležbo na predmetnem javnem razpisu, ne izpostavljeni vsebini točke 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Ob upoštevanju opisanega dejanskega stanja in dejstva, da gre v izpostavljenem delu ponudbe izbranega ponudnika, predložene v sklopu številka 2, za del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, naročnik v konkretnem primeru v določbah ZJN-2 tudi nima ustrezne pravne podlage, da bi izbranega ponudnika (v navezavi na postavke 28, 33, 221 in 222) pozval na pojasnilo ali dopolnitev njegove ponudbe (78. člen ZJN-2). Če bi se naročniku dovolilo, da od izbranega ponudnika v omenjenem segmentu, upoštevaje predstavljeno dejansko stanje, zahteva pojasnila glede njegove ponudbe, bi namreč to lahko dajalo vtis, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da se naknadno v škodo drugih ponudnikov, ki so sledili zahtevam razpisne dokumentacije, po poteku roka, določenega za prejem ponudb, opredeli (pojasni), katere izdelke (tonerje " upoštevaje njihov naziv) katerih proizvajalcev dejansko sploh ponuja, navedeno pa bi bilo v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (8. člen ZJN-2). V konkretnem primeru po prejemu morebitnega pojasnila izbranega ponudnika namreč ne bi bilo mogoče ustrezno preveriti, ali je izbrani ponudnik že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, dejansko ponujal tiste izdelke (tonerje " upoštevaje njihov naziv) tistih proizvajalcev, ki bi jih po poteku roka za prejem ponudb navedel v svojem pojasnilu, ali ne. Navedeno še toliko bolj velja v navezavi na naročnikovo zahtevo, po kateri so morali ponudniki za ponujene tonerje in črnila, ki niso originalni, enakovrednost originalom dokazati z ustreznim potrdilom (izjavo ali certifikatom) proizvajalca opreme ali pristojne institucije. Če bi se izbranemu ponudniku dopustilo, da po poteku roka za prejem ponudb opredeli (pojasni), katere izdelke (tonerje " upoštevaje njihov naziv) katerih proizvajalcev dejansko sploh ponuja, bi to neločljivo vplivalo tudi na vprašanje predložitve ustreznih potrdil (izjav ali certifikatov) proizvajalca opreme ali pristojne institucije. Pri vsem doslej navedenem pa kot temeljnega ne gre prezreti niti dejstva, da je nastali položaj zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja izbranega ponudnika pri pripravi svoje ponudbe, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje tako kot vse ostale ponudnike.

Iz doslej pojasnjenih razlogov pri odločanju o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ne gre upoštevati vsebine dopisa prvega vlagatelja z dne 6. 11. 2012, skupaj s prilogami.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni označil za neprimerno (v posledici pa nepopolno) in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbo Povabila k oddaji ponudb in točko 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti ponudbe, ki niso popolne, ponudba, ki v postavkah 28, 33, 221 in 222 obrazca OBR-5b ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, pa je neprimerna (in v posledici nepopolna).

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 2, kot izhaja iz Obvestila o izbiri ponudnika številka JRPM-2012, z dne 7. 11. 2012 (v navezavi na sklop številka 2). Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v doslej izpostavljenem delu utemeljen, Državna revizijska komisija pa je ob upoštevanju navedenega razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 2, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika (v navezavi na sklop številka 2), Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko obravnavala ostalih domnevnih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, ki jih v zahtevku za revizijo v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika zatrjuje prvi vlagatelj. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi mogla več vplivati na odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku niti na pravni položaj prvega vlagatelja v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (oziroma na vprašanje zakonitosti ravnanja naročnika pri ugotavljanju popolnosti ponudbe izbranega ponudnika). Glede na navedeno Državna revizijska komisija prav tako ni izvedla dokaznih predlogov (dokazov), katerih izvedbo je v zvezi z ostalimi domnevnimi kršitvami naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, ki jih Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala, predlagal prvi vlagatelj.

V navezavi na del pravovarstvenega predloga prvega vlagatelja, v katerem ta Državni revizijski komisiji predlaga, da za sklop številka 2 "ponovno izvede postopek izbire najugodnejšega ponudnika v skladu z ZJN-2", Državna revizijska komisija pripominja, da lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Ker v ZPVPJN ni ustrezne pravne podlage, da bi Državna revizijska komisija v revizijskem postopku namesto naročnika izvedla "postopek izbire najugodnejšega ponudnika v skladu z ZJN-2" v sklopu številka 2 (postopek izbire najugodnejše ponudbe v postopku oddaje javnega naročila namreč izvede naročnik), Državna revizijska komisija iz navedenega razloga v tem postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje predmetnega naročila v sklopu številka 2 tudi ni mogla izvesti postopka "izbire najugodnejšega ponudnika v skladu z ZJN-2".

V povezavi s pravovarstvenim predlogom prvega vlagatelja, podanim v 1. točki poglavja III. zahtevka za revizijo na strani 5, oziroma pravovarstvenim predlogom prvega vlagatelja, podanim v drugi alinei 2. točke poglavja III. zahtevka za revizijo na strani 5 (v slednjem prvi vlagatelj od naročnika zahteva, da ta "ponovno odloči in javno naročilo za SKLOP 2 odda vlagatelju revizijskega zahtevka"), Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta (po vsebini) postavljena naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo prvega vlagatelja v vsebini izpostavljenega pravovarstvenega predloga ni obravnavala.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinski obravnavi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da drugi vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper odločitev naročnika, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika, v sklopu številka 2.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 4) med drugim zatrjuje, da "[i]z ponudbe izbranega ponudnika pa tudi ne izhaja, pri katerih izdelkih ponuja original, kje pa kompatibilni artikel, tako da naročnik ne bo mogel vedeti ali bo dobil v konkretnem primeru original ali nadomestni artikel". Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 4) obenem dodaja, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika, predložena v sklopu številka 2, ocenjena kot neprimerna in nepopolna in v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločena iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila za sklop številka 2. Navedeno (deloma citirano) zatrjevanje drugega vlagatelja je po vsebini (v povezavi s preostalo vsebino zahtevka za revizijo) razumeti na način, da tudi on naročniku očita, da je s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika, predložene v sklopu številka 2, ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa tudi določbe razpisne dokumentacije (zlasti določbo Povabila k oddaji ponudb in točko 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). Zatrjevanja drugega vlagatelja je namreč v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo razumeti na način, da v njih zatrjuje, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi, predloženi v sklopu številka 2, stolpca številka 6 v obrazcu predračuna OBR-5b ni izpolnil na način, kot je od ponudnikov zahteval naročnik, saj iz ponudbe izbranega ponudnika, predložene v sklopu številka 2, "ne izhaja, pri katerih izdelkih ponuja original, kje pa kompatibilni artikel".

Ker drugi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zatrjuje vsebinsko smiselno enako kot prvi vlagatelj, Državna revizijska komisija pa je že doslej ugotovila, da je prvi vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni označil za neprimerno (v posledici pa nepopolno) in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbo Povabila k oddaji ponudb in točko 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), se Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju dosedanjih ugotovitev v celoti (smiselno) sklicuje na svojo obrazložitev, ki jo je podala od vključno zadnjega odstavka na strani 5 do vključno drugega odstavka na strani 9. V posledici Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tudi drugi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni označil za neprimerno (v posledici pa nepopolno) in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti določbo Povabila k oddaji ponudb in točko 2.4.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe). V postopku oddaje javnega naročila mora namreč naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti ponudbe, ki niso popolne, ponudba, ki v postavkah 28, 33, 221 in 222 obrazca OBR-5b ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji, pa je neprimerna (in v posledici nepopolna).

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko obravnavala ostalih domnevnih kršitev naročnika v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, ki jih v zahtevku za revizijo v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika zatrjuje drugi vlagatelj. Njihova vsebinska presoja namreč ne bi mogla več vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni označil za neprimerno (v posledici pa nepopolno) in je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil doslej izpostavljene določbe ZJN-2 in doslej izpostavljene določbe razpisne dokumentacije. Glede na navedeno Državna revizijska komisija prav tako ni izvedla dokaznih predlogov (dokazov), katerih izvedbo je v zvezi z ostalimi domnevnimi kršitvami naročnika, ki naj bi jih ta storil v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika, predlagal drugi vlagatelj.

Ker je bila ponudba drugega vlagatelja po razvrstitvi oziroma ocenjevanju ponudb po merilu najnižja cena v sklopu številka 2 uvrščena na tretje mesto (za ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo prvega vlagatelja), bi moral vlagatelj za to, da bi se njegovemu zahtevku za revizijo (upoštevaje pravovarstveni predlog v njem) ugodilo, dokazati tudi, da je naročnik s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja označil za popolno, kršil določbe ZJN-2.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k obravnavi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja v omenjenem delu.

V navezavi na ponudbo prvega vlagatelja drugi vlagatelj najprej zatrjuje, da prvi vlagatelj v svoji ponudbi (kljub "sicer posredovanim deklaracijam in certifikatom") v ničemer ne dokazuje, da imajo ponujeni kompatibilni tonerji in črnila enake kemične in fizikalne lastnosti kot original, ter zaključuje, da prvi vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil ustreznega potrdila (izjave ali certifikata) proizvajalca tonerjev in črnil ali pristojne inštitucije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so zatrjevanja drugega vlagatelja v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo zelo pavšalna. Drugi vlagatelj namreč kljub temu, da je njegov predstavnik dne 14. 11. 2012 vpogledal v ponudbo prvega vlagatelja in na vpogled v omenjeno ponudbo ni imel pripomb (kar izhaja iz Zapisnika o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo, številka JRPM-2012, z dne 14. 11. 2012), v zahtevku za revizijo ne navaja niti tega, kateri tonerji oziroma črnila, ponujeni v ponudbi prvega vlagatelja v sklopu številka 2 (prvi vlagatelj v sklopu številka 2 po posameznih postavkah ponuja 282 izdelkov), naj bi po njegovem stališču ne imeli enakih kemičnih in fizikalnih lastnosti kot original, oziroma za katere tonerje in črnila, ponujene v ponudbi prvega vlagatelja v sklopu številka 2, naj v tem smislu ne bi bili predloženi ustrezni certifikati in deklaracije. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo prav tako ni predstavil odločilnih podatkov (dejstev), na podlagi katerih je zaključil, da naj bi tonerji oziroma črnila, ponujeni v ponudbi prvega vlagatelja v sklopu številka 2, po njegovem stališču ne imeli enakih kemičnih in fizikalnih lastnosti kot original, niti ni predstavil odločilnih podatkov (dejstev), na podlagi katerih je zaključil, da naj predloženi certifikati in deklaracije v tem smislu ne bi bili ustrezni. Ob navedenem kot bistvenega ne gre prezreti niti dejstva, da v razpisni dokumentaciji in njenih pojasnilih (drugi odstavek 71. člena ZJN-2) naročnik tudi sicer ni zahteval, da bi morali imeti tonerji in črnila, ponujena v sklopu številka 2, enake kemične in fizikalne lastnosti kot original, pač pa je
" zahteval "kakovostno enakovredno blago (kompatibilne nove proizvode ali kombinacijo originalnih in kompatibilnih tonerjev), za katere" ponudniki "zagotavljajo enakovredno kakovostno delovanje tiskalnikov, kot z originalnimi tonerji" (datum objave odgovora na Portalu javnih naročil: "22.10.2012, 11:39"),
" zapisal, da so dovoljena "manjša odstopanja od zahtev v smislu, da lahko ponudnik ponudi enakovredno ali boljše blago, nikakor pa ne slabše od zahtevanega" (datum objave odgovora na Portalu javnih naročil: "25.10.2012, 15:48"),
" zahteval, da morajo ponudniki "za ponujene tonerje in črnila, ki niso originalni, enakovrednost originalom dokazati z ustreznim potrdilom (izjava ali certifikat) proizvajalca opreme ali pristojne institucije. Originalom enakovredni tonerji in kartuše morajo biti v vseh lastnostih enakovredni originalnim" (datum objave odgovora na Portalu javnih naročil: "26.10.2012, 11:56").
Naročnik je torej zahteval, da morajo ponudniki za ponujene tonerje in črnila, ki niso originalni, enakovrednost (ne pa enakost) originalom dokazati z ustreznim potrdilom (izjava ali certifikat) proizvajalca opreme ali pristojne institucije, originalom enakovredni (ne pa originalom enaki) tonerji in kartuše pa morajo biti v vseh lastnostih enakovredni (ne pa enaki) originalnim.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja (iz razlogov, ki jih v tem delu zahtevka za revizijo izpostavlja drugi vlagatelj) označil za popolno, kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije. Omenjenega zaključka Državne revizijske komisije ne spreminja niti dokazni predlog drugega vlagatelja "vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnika Mladinska knjiga Trgovina d.o.o.".

V navezavi na ponudbo prvega vlagatelja drugi vlagatelj še zatrjuje, da prvi vlagatelj v svoji ponudbi "kljub zatrjevanju ni predložil nikakršnih ISO certifikatov, v katerih bi bila opredeljena njihova veljavnost".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz citiranega zatrjevanja drugega vlagatelja ni mogoče razbrati, katero kršitev drugi vlagatelj pravzaprav očita naročniku. Drugi vlagatelj namreč, kot ključno, ne zatrjuje, da ISO certifikati, ki se nahajajo v ponudbi prvega vlagatelja, predloženi v sklopu številka 2, ne bi bili veljavni, prav tako pa ne navede določbe razpisne dokumentacije, iz katere bi bilo razbrati, da je naročnik v njej morebiti zahteval, da mora biti na predloženih ISO certifikatih opredeljena (navedena) njihova veljavnost.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj tudi v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni izkazal oziroma dokazal, da je naročnik s tem, ko je ponudbo prvega vlagatelja (iz razloga, ki ga v tem delu zahtevka za revizijo izpostavlja drugi vlagatelj) označil za popolno, kršil katero od določb ZJN-2 oziroma katero od določb razpisne dokumentacije. Omenjenega zaključka Državne revizijske komisije ne spreminja niti dokazni predlog drugega vlagatelja "vpogled v ponudbeno dokumentacijo ponudnika Mladinska knjiga Trgovina d.o.o.".

V posledici dosedanje obrazložitve tega sklepa je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, upoštevaje pravovarstveni predlog, v katerem drugi vlagatelj predlaga, da se odločitev (kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika za sklop številka 2) razveljavi, kot neutemeljen zavrnila.

V povezavi s pravovarstvenim predlogom drugega vlagatelja, da se odločitev o oddaji naročila spremeni tako, da se izbranega ponudnika (zaradi neprimerne ponudbe) izloči iz nadaljnjega postopka, hkrati pa se odloči, da je ponudba drugega vlagatelja popolna in se drugega vlagatelja "izbere kot najugodnejšega ponudnika", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je (po vsebini) postavljen naročniku, ne pa Državni revizijski komisiji. V posledici navedenega Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo drugega vlagatelja v vsebini izpostavljenega pravovarstvenega predloga ni obravnavala.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila v sklopu številka 2, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika (v navezavi na sklop številka 2), naročniku v nadaljevanju podaja napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v sklopu številka 2, kot izhaja iz obvestila o izbiri ponudnika (v navezavi na sklop številka 2), se postopek oddaje zadevnega javnega naročila glede sklopa številka 2 pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil v sklopu številka 2 razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da ponudbo izbranega ponudnika, predloženo v sklopu številka 2, v delu, ki je izpostavljen v predmetnem sklepu Državne revizijske komisije, ponovno pregleda, nato pa ob upoštevanju določil ZJN-2 (v povezavi z zahtevami razpisne dokumentacije) in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve sprejme ustrezno odločitev, ki bo imela pravno podlago v določbah ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne stroške predrevizijskega in revizijskega postopka v znesku 380,66 EUR (taksa v znesku 375,66 EUR, stroški fotokopij in poštnine v znesku 5,00 EUR). V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo prvi vlagatelj poleg navedenih stroškov zahteva tudi povračilo stroškov pod postavko "Poštnina, fotokopije v revizijskem postopku ".5,00 EUR".

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja utemeljen, je Državna revizijska komisija zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva ugodila v delu dolžne plačane takse v znesku 375,56 EUR. V presežku nad navedenim zneskom je Državna revizijska komisija zahtevo prvega vlagatelja za povrnitev stroškov takse zavrnila, saj prvi vlagatelj kljub temu, da
" dolžna taksa za postopek pravnega varstva v konkretnem primeru znaša 375,56 EUR,
" iz dokumenta "IZPIS NALOGOV ZA RAČUN", ki je priloga zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, izhaja, da je bil nalog za plačilo izvršen v znesku 375,56 EUR,
v zahtevku za revizijo zahteva, da mu naročnik povrne stroške takse v znesku 375,66 EUR. Ustrezne pravne podlage za povrnitev takse v znesku, ki je za 10 centov višji od priznanega zneska 375,56 EUR, v konkretnem primeru v določbah ZPVPJN namreč ni najti (tretji odstavek v povezavi s prvim odstavkom 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija naročniku ni naložila, da mora iz lastnih sredstev prvemu vlagatelju povrniti stroške, ki jih je prvi vlagatelj navedel v postavki "poštnina, fotokopije" ["] "5,00 EUR" oziroma v postavki "Poštnina, fotokopije v revizijskem postopku ".5,00 EUR", saj prvi vlagatelj stroškov, za katere pod omenjeno postavko zahteva povračilo, ni ne opredeljeno navedel in ne izkazal. Prvi vlagatelj tako ni opredeljeno navedel, povračilo kolikšnega zneska stroškov zahteva za poštnino in povračilo kolikšnega zneska stroškov zahteva za fotokopije, niti v navezavi na fotokopije ni navedel, za katere strani in koliko strani fotokopij dokumentov mu je nastal strošek ter kakšen je bil strošek fotokopije vsake posamezne strani dokumenta po višini. Glede stroškov poštnine Državna revizijska komisija podatka o tem, za kakšen znesek stroškov poštnine (po višini) zahteva prvi vlagatelj povračilo, ni uspela razbrati niti iz poštne nalepke na ovojnici, v kateri je prvi vlagatelj (priporočeno) na pošto oddal svoj zahtevek za revizijo oziroma svojo opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Na nobeni od obeh omenjenih nalepk namreč ni naveden znesek poštnine, temveč je naveden zapis "Pogodba", ob upoštevanju navedenega pa Državna revizijska komisija ni mogla niti po tej poti ugotoviti zneska stroškov poštnine, za katere prvi vlagatelj zahteva povračilo. Državna revizijska komisija zato prvemu vlagatelju ni mogla priznati ne stroškov poštnine in ne stroškov fotokopij, saj ti niso opredeljeno navedeni oziroma niso izkazani.

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 375,56 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi predlog drugega vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 29. 1. 2013


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
" UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, Tržaška cesta 25, 1000 Ljubljana
" MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, d. o. o., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana
" DZS, d. d., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
" PAVLIN, d. o. o., Ljubljana, Grič 9, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu

Natisni stran