018-428/2012 Mestna občina Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, Vide Kostanjevec kot članice senata in Boruta Smrdela kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "zamenjavo stavbnega pohištva na IV. OŠ, OŠ Hudinja in Vrtcu Tončke Čečeve, Enota Aljažev hrib v Celju" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj AJM, okna-vrata-senčila, d. o. o., Kozjak nad Pesnico 2a, Pesnica pri Mariboru (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 21. 1. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 23. 10. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11389/2012) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4302-22/2012 z dne 21. 11. 2012 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Pemat, d. o. o., Radizel, Vilenska cesta 2, Orehova vas. Iz dokumentacije je razvidno, da je družba Pemat, d. o. o., Radizel ponudbo predložila s partnerjem Nival Invest, d. o. o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 11. 2012 in predlagal "izločitev izbranega ponudnika" "ter ustrezno spremembo o izboru izvajalca del", izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev takse. Vlagatelj navaja, da:
" izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnega pogoja, saj družba Pemat, d. o. o., Radizel ni nastopala kot izvajalec ali podizvajalec na referenčnem objektu TŠC Maribor v času med marcem 2012 in junijem 2012, v tem času pa tudi ni mogla biti prijavljena na tem objektu, saj je šele 4. 7. 2012 "doregistrirala" dejavnost vgradnja stavbnega pohištva,
" je družba Pemat, d. o. o., Radizel na obrazcu izjava " potrdilo reference navajala dve pogodbi za isti posel, kar je v nasprotju z naročnikovo zahtevo, da seštevanje pogodbenih zneskov za različne posle " pogodbe ni mogoče,
" izbrani ponudnik ne bo sodeloval s podizvajalci, partnerja v skupni ponudbi pa imata skupaj le enega zaposlenega, kar je premalo za izvedbo javnega naročila, v nasprotju s 5. točko Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe pa ne dokazuje izjave, da bo imel v času izvedbe del zahtevano tehnično in kadrovsko sposobnost.

Naročnik je s sklepom št. 4302-22/2012 z dne 7. 12. 2012 zadržal postopek oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo.

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 7. 12. 2012 izjasnil o zahtevku za revizijo in zavrnil vlagateljeve argumente s sklicevanjem na posamezne listine, ki jih prilaga.

Naročnik je s sklepom št. 4302-22/2012 z dne 20. 12. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da:
" je preveril referenco pri referenčnem naročniku, ki je potrdil, da je družba Pemat, d. o. o., Radizel opravila referenčna dela, pravne narave povezave med družbo Pemat, d. o. o., Radizel in referenčnim naročnikom pa ni preverjal, saj dokazovanje tega ni bila vsebina ali predmet javnega naročila, sicer pa stalni sodelavci, ki s ponudnikom sodelujejo ne glede na specifičen predmet javnega naročila, niso podizvajalci,
" družba Pemat, d. o. o., Radizel ima zahtevano registracijo, kar je preveril na spletnem portalu Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
" registracija dejavnosti ni v neposredni povezavi z možnostjo pridobiti referenco, naročnik pa ni zahteval, da mora biti referenčni posel opravljen v okviru registrirane dejavnosti,
" ponudnik ne sme seštevati dveh nepovezanih poslov, vendar v primeru referenčnih poslov izbranega ponudnika ne gre za nedovoljeno seštevanje, saj je šlo za dobavo in montažo na istem objektu in je bilo montirano tisto stavbno pohištvo, ki je bilo tudi dobavljeno,
" ni zahteval izjave ponudnika, da bo tehnično in kadrovsko sposoben, temveč izjavo, da izpolnjuje pogoje o tehnični in kadrovski sposobnosti iz 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), čemur je izbrani ponudnik zadostil s predložitvijo akta o skupni izvedbi javnega naročila, predložil pa je tudi izjavo na obrazcu št. 8, da razpolaga z ustreznim tehničnim kadrom za vodenje del javnega naročila in da razpolaga z ustrezno tehnično in drugo opremo ter orodji in opremo za izvedbo razpisanih del, drugih dokazil pa v razpisni dokumentaciji ni določil,
" ni zahteval, da morajo v fazi oddaje ponudbe imeti zaposlene vse osebe, sklicevanja na kapacitete tretjega pa ni mogoče enačiti s podizvajalcem, niti ni zahteval, da morajo biti osebe, s katerimi bo ponudnik izvedel dela, zaposleni pri ponudniku,
" ima ponudnik skladno z devetim odstavkom 71. člena ZJN-2 možnost nominirati enega podizvajalca ali več njih.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4302-22/2012 z dne 24. 12. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot popolno.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je nepravilna ponudba med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2.

Vlagatelj najprej navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja.

Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik "sicer predložil reference na treh primerljivih javnih objektih s področka ''Stavbe splošnega družbenega pomena po vrsti objektov (CC-SI iz skupine 126) v vipini 50.000 EUR brez DDV za posamezen referenčni objekt''", vendar je (edina) referenca, ki se nanaša na družbo Pemat, d. o. o., Radizel, sporna, ker ta družba "ni bil[a] prijavljen[a] na" referenčnem objektu, niti ni mogla biti, ker "pred 04.07.2012" "ni bil[a] registriran[a] za vgradnjo stavbnega pohištva", saj so dela potekala med marcem in junijem 2012. Poleg tega ta sta za to referenco navedeni dve pogodbi, seštevanja pogodbenih zneskov za različne posle pa glede na naročnikove zahteve ni dovoljeno.

Naročnik je v točki D.1. poglavja Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 16 razpisne dokumentacije) določil:
" referenčni pogoj:
" "Da je ponudnik v zadnjih petih letih že izvajal podobna dela najmanj 3 primerljive javne objekte s področja: Stavbe splošnega družbenega pomena po vrsti objektov (CC-SI) iz skupine 126) v višini najmanj 50.000,00 EUR/brez DDV za posamezen referenčni objekt." in
" dokazilo:
" "Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja z izpolnitvijo priložene tabele iz obrazca štev. 8, 9 in 9a."

Naročnik v obrazcu št. 8 (str. 27) ni določil tabele, kot to navaja pri dokazilu referenčnega pogoja, temveč je vnaprej določil besedilo treh izjav:
"- da smo v zadnjih petih letih že izvajali podobna dela - najmanj 3 primerljive javne objekte s področja: Stavbe splošnega družbenega pomena po vrsti objektov (CC-SI) iz skupine 126) v višini najmanj 50.000,00 EUR/brez DDV za posamezen referenčni objekt;
- da razpolagamo z ustreznim tehničnim kadrom za vodenje del iz predmetnega JN;
- da razpolagamo z ustrezno tehnično in drugo opremo ter orodji in opremo za izvedbo razpisanih del",
ki so jih ponudniki v nadaljevanju obrazca št. 8 potrdili (podpis in žig).

Obrazec št. 9 (str. 28 razpisne dokumentacije), poimenovan "Seznam referenčnih istovrstnih objektov", ki vsebuje 1) izjavo, ki je enaka izjavi iz prve alinee v obrazcu št. 8, 2) tabelo z razdelki "Zap. Št.", "Naročnik", "Vrsta objekta", "Čas realizacije od _ do _" in "Pogodbeni znesek v EUR brez DDV", 3) napovedno besedilo "Dokazilo in seznam objektov" pred to tabelo in 4) "Opombe: Pri navedbi posameznih opravljenih gradenj, mora ponudnik vsak posel - pogodbo navesti pod svojo zaporedno številko. Seštevanje pogodbenih zneskov za različne posle - pogodbe ni dovoljeno. Nepravilno navedena posamezna naročila se ne bodo upoštevale.", so morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig).

Obrazec 9a (str. 29 razpisne dokumentacije), poimenovan "Izjava - potrdilo reference", v katerem je bilo treba predstaviti referenčna dela, so morali potrditi (podpis in žig) referenčni naročniki.

Informacije v zvezi z referenčnim pogojem, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil, se upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZJN-2 štejejo za del razpisne dokumentacije. Na portalu javnih naročil je naročnik objavil več odgovorov, ki se nanašajo na dokazovanje referenčnega pogoja, pri čemer je tudi pojasnil, da referenčni pogoj lahko skupaj dokazujejo ponudniki, ki nastopajo s skupno ponudbo (odgovora, objavljena 30. 10. 2012, ob 21.06, in 30. 10. 2012, ob 21.13, v delu, kjer navajata, da ""mora t.i. konzorcij naročniku kumulativno dokazati izvedbo zahtevanih referenc iz 1. alinee obrazca štev. 8 "", in odgovor, objavljen 2. 11. 2012, ob 9.26, v delu, kjer navaja, da "obrazec štev. 9 in 9/a izpolni vsak izmed skupnih ponudnikov za svoje objekte, ki jih je izvedel").

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil izpolnjene in potrjene (podpis in žig) obrazce št. 8, 9 in 9a. Izbrani ponudnik je predložil en obrazec št. 9 in tri referenčna potrdila (tri obrazce 9a). Upravičenec iz dveh referenčnih potrdil je družba Pemat, d. o. o., Radizel, iz enega referenčnega potrdila pa družba Nival Invest, d. o. o., Pobrežje. Izbrani ponudnik je referenčna potrdila predložil za dela na Osnovni šoli Turnišče (eno potrdilo; izdala ga je Občina Turnišče družbi Pemat, d. o. o., Radizel) in TŠC Maribor (dve potrdili; izdala ju je družba MarkoMark, d. o. o., Pobrežje, in sicer vsakemu partnerju iz izbrane ponudbe po eno potrdilo).

Vlagatelj konkretno oporeka (prim. 5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) le referenčnemu poslu, ki se nanaša na dela na objektu TŠC Maribor, ki jih z referenčnim potrdilom dokazuje družba Pemat, d. o. o., Radizel, zato se je odločanje Državna revizijska komisija omejilo le na odločanje o tem referenčnem poslu (prim. prvi odstavek 38. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija se z vlagateljem strinja, da iz vpogleda v aplikacijo Supervizor ni razvidno, da bi bila družba Pemat, d. o. o., Radizel "prijavljena" za dela na objektu TŠC Maribor v času med marcem in junijem 2012 (glede na namen aplikacije Supervizor, kot je pojasnjena na spletni strani http://supervizor.kpk-rs.si/, da "omogoča vpogled v izdatke javnih institucij, ki se nanašajo na blago in storitve", razen za "pravn[e] oseb[e] zasebnega prava, ki so sicer v 100% lasti države ali lokalnih skupnosti (npr. DARS, komunale, Slovenske železnice, ipd")", ker "ti subjekti ne poslujejo preko državne zakladnice; povedano drugače - njihovi računi so pri komercialnih bankah", je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj navaja, da iz aplikacije Supervizor ni razvidno, da bi TŠC Maribor družbi Pemat, d. o. o., Radizel za dela na objektu TŠC Maribor karkoli plačala), vendar to še ne pomeni, da družba Pemat, d. o. o., Radizel del na tem objektu ni izvedla. Razlikovati je namreč treba med dejanskimi vprašanji (kdo je sporna referenčna dela na objektu TŠC Maribor dejansko izvajal; vlagatelj pa ne navaja, da bi se sporna referenčna dela ne izvedla) in pravnimi vprašanji (kako je treba pravno kvalificirati status osebe, ki je ta referenčna dela izvajala, in ali bi moral glavni izvajalec del " pogodbeni partner z naročnikom TŠC Maribor, za katerega je bilo treba izvesti dela, " to osebo glede na njen status "prijaviti"). Sicer pa z aplikacijo Supervizor ni mogoče niti ugotoviti, ali je subjekt zasebnega prava, ki tudi sicer ni v državni lasti (tj. družba MarkoMark, d. o. o., Pobrežje je v 100 % lastništvu dveh fizičnih oseb z enakima poslovnima deležema; http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=357450&id_sklopa=2), subjektu zasebnega prava, ki tudi sicer ni v državni lasti (tj. družbi Pemat, d. o. o., Radizel, ki je v 100 % lasti ene fizične osebe; http://www.ajpes.si/prs/podjetjeSRG.asp"s=1&e=498178&id _sklopa=2), nakazal denar, saj aplikacija Supervizor ne omogoča vpogleda v take podatke in to tudi ni njen namen. S spletne strani http://supervizor.kpk-rs.si/organ/70181/podj/23384646/ je mogoče ugotoviti, da je naročnik TŠC Maribor družbi MarkoMark, d. o. o., Pobrežje za dela na objektu TŠC Maribor nakazoval denar in koliko ga je nakazal. Da bi vsa dela na objektu TŠC Maribor opravila družba MarkoMark, d. o. o., Pobrežje sama brez vključitve tretjih oseb, vlagatelj niti ne navaja. Tudi če bi morala družba MarkoMark, d. o. o., Pobrežje za izvedbo del na objektu TŠC Maribor "prijaviti" družbo Pemat, d. o. o., Radizel kot podizvajalca v ponudbi (i alinea drugega odstavka 45. člena ZJN-2 v povezavi s sedmim odstavkom 71. člena ZJN-2) ali kasneje pri izvedbi del (11. odstavek 71. člena ZJN-2), pa tega ni storila, to še ne pomeni, da družba Pemat, d. o. o., Radizel ni izvedla spornih referenčnih del. Na to dejansko vprašanje ne vpliva niti to, ali je imela družba Pemat, d. o. o., Radizel ob spornem času v svojem ustanovitvenem aktu določeno [glede na 6. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1)); vlagatelj uporablja pojem "registrirano"] tudi dejavnost vgradnje stavbnega pohištva. Da bi katera konkretna tretja oseba in ne družba Pemat, d. o. o., Radizel opravila sporna referenčna dela, vlagatelj ne konkretizira. Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da naročnik ni mogel upoštevati spornega referenčnega potrdila družbi Pemat, d. o. o., Radizel. Dodati pa je še treba, da so pravni posli, ki jih sklene družba z omejeno odgovornostjo s tretjimi osebami in s katerimi prekorači dejavnost, določeno v družbeni pogodbi ali sicer dovoljene posle, veljavni, razen če je izpolnjen pogoj iz petega odstavka 6. člena ZGD-1. Neveljavnost pogodbe se uveljavlja pred sodiščem in ne v postopku pravnega varstva po ZPVPJN.

Vlagatelj sicer pravilno opozarja, da seštevanje pogodbenih zneskov ni dovoljeno (gl. opombo na obrazcu št. 9), vendar je to zahtevo treba povezati z zahtevami glede navedbe "posameznih opravljenih gradenj" in "različn[ih] posl[ov] - pogodb" glede na osnovo referenčnega pogoja " da se dela nanašajo na primerljiv javni objekt. Iz referenčnega potrdila družbi Pemat, d. o. o., Radizel izhaja, da je bilo izdano le za dela na objektu TŠC Maribor, zato dejstvo, da je referenčni naročnik navedel, da so bila dela opravljena na podlagi pogodb (izbrani ponudnik v dopisu z dne 7. 12. 2012 navaja, da sta to naročilnici) z dne 10. 2. 2012, ne spremeni dejstva, da so bila dela izvedena le na enem objektu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal, da različni številki pomenita združevanje vrednosti del za več različnih objektov.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla potrditi vlagateljevega očitka, da bi naročnik ne smel upoštevati reference za družbo Pemat, d. o. o., Radizel za dela na objektu TŠC Maribor.

Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogojev za priznanje tehnične in kadrovske sposobnost.

Vlagatelj se sicer sprašuje tako o kadrovski kot tehnični sposobnosti izbranega ponudnika, vendar svoje očitke konkretizira (prim. 5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) le glede kadra, saj navaja, da družbi Pemat, d. o. o., Radizel in Nival Invest, d. o. o., Pobrežje (ki nastopata kot skupina gospodarskih subjektov; tretji odstavek 4. člena ZJN-2) skupno zaposlujeta le eno osebo. Vlagatelj še opozarja, da izbrani ponudnik ni priglasil podizvajalcev, čemur Državna revizijska komisija po vpogledu v podpisan in žigosan obrazec št. 12 pritrjuje, prav tako pa ne dokazuje kapacitet tretjih oseb.

Naročnik je za skupno ponudbo v 5. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (str. 5 razpisne dokumentacije) določil:
"Ponudbo lahko predloži skupina izvajalcev pod pogojem, da predložijo pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila, ki mora natančno opredeliti naloge in odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila (predvsem vrsto in obseg pogodbenega dela z roki izvedbe in ceno za vsakega izvajalca posebej). Ne glede na to pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno.
Pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila mora tudi opredeliti nosilca posla, ki skupino gospodarskih subjektov v primeru, da je tej javno naročilo dodeljeno, zastopa neomejeno do naročnika.
Pri skupnih ponudbah se izpolnjevanje pogojev usposobljenosti za udeležbo iz priloženih obrazcev št. "2", "3", "4", "5", "6", "7" in "8" ugotavlja za vsakega izvajalca posamično, izpolnjevanje ostalih pogojev pa skladno s predmetom javnega naročila za vse izvajalce skupaj. Gospodarski subjekt se v tem primeru lahko sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo vsa sredstva potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo šteje pisni dogovor teh subjektov iz 1. odstavka te točke."

Informacije v zvezi z izpolnjevanjem pogojev v primeru nastopa skupin gospodarskih subjektov, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil, se upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZJN-2 štejejo za del razpisne dokumentacije. Na portalu javnih naročil je naročnik objavil več odgovorov, ki se nanašajo na tak nastop, pri čemer je v odgovoru, objavljenem 30. 10. 2012, ob 21.13, med drugim odgovoril:
"Naročnik je v točki 5. Navodil iz Razpisne dokumentacije opisal možnost nastopa skupine izvajalcev v t.j. skupni ponudbi oz. konzorciju s pogojem, da le-ti preložijo ustrezni pravni akt o skupni izvedbi predmetnega JN, ki pa mora točno opredeliti naloge in odgovornosti posameznih izvajalcev pri izvedbi predmetnega JN, v tem pravnem aktu pa mora biti tudi opredeljen nosilec posla, kateremu ostali sopogodbeniki tudi podelijo pooblastilo, da jih zastopa napram naročniku v tem JN. V 3. odstavku točke 5. je naročnik tudi opredelil, katere pogoje bo ugotavljal za vsakega izvajalca posamezno, ter pri tem navedel tudi obrazce od štev. "2 do vključno 8". V obrazcu "8" so navedeni pogoji iz 45. člena ZJN-2 (tehnične/kadrovske sposobnosti), kjer je v 3. členu 45. člena dana ponudniku/om posebna možnost, da se lahko sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, pri čemer mora naročniku predložiti dokazilo .......

Glede na to, da se potencialni ponudnik sklicuje na dejstvo, da namerava nastopati v okviru skupne ponudbe, se lahko sklicuje na kapacitete tudi drugih gospodarskih subjektov iz skupne ponudbe, pri čemer mora t.i. konzorcij naročniku kumulativno dokazati izvedbo zahtevanih referenc iz 1. alinee obrazca štev. 8., kar bo naročnik poleg preostalih zahtev iz 2. in 3. alinee obrazca štev. 8 prav tako preverjal. Iz tega sledi, da mora kljub sklenjeni konzorcijski pogodbi pri skupni ponudbi vsak sopogodbenik zase izpolniti vse obrazce od štev. "2 do 8", naročnik pa bo v okviru skupne ponudbe preveril obstoj pogojev iz obrazca štev. 8.

V izogib kakršnim koli nejasnostim ali različnim interpretacijam razpisne dokumentacije mora vsak ponudnik (ne glede na to, ali nastopa sam ali v okviru skupne ponudbe), v primeru oddaje svoje ponudbe v celoti izpolniti celotno ponudbeno dokumentacijo, seveda v obliki, v okviru katere se prijavlja (če nastopa sam, seveda ne bo izpolnil obrazca štev. 2 -skupna ponudba, in bo ta obrazec opustil neizpolnjen oz. če nastopa brez podizvajalcev, v obrazcu štev. 12 obkroži točko a), ter nato obrazcev štev. 12/a, 12/b, 12/c in 12/d NE izpolnjuje.

["]"

Naročnik je na portalu javnih naročil 2. 11. 2012, ob 9.20, objavil odgovor:
"Kot smo zapisali že v predhodnih odgovorih na vprašanja, izpolnjen obrazec št. 2 predstavlja pooblastilu enemu izmed skupnih ponudnikov, da v imenu vseh, ki nastopajo kot skupni ponudniki, predstavlja vse skupne ponudnike. To izhaja tudi iz pooblastila, ki ga vsebije ta obrazec.

Naš tekst:"Vizogib kakršnim koli nejasnostim ...." pomeni, da z dopisovanjem preko portala lahko pride tudi do različniuh interpretacij, zato je naročnikl izrecno dodatno pojasnil, da mora poleg izpolnjenega obrazca štev. 2 v primeru skupnega nastopa v okviru t.i. "Skupne ponudbe" vsak skupni ponudnik izpolniti vse obrazce od nadalnjega obrazca štev. 3 pa do vključno obrazca štev. 8.

Glede na zakonsko možnost, da se ponudnik sklicuje na kapacitete drugih (3. odstavek 44. in 45. člena ZJN-2), mora v tem primeru kot prilogo posameznemu obrazcu, kjer se sklicuje na kapacitete drugih, periložiti tudi svojo izjavo o sklicevanju in jo tudi utemeljiti - predložiti ustrezna dokazila, pisni dogovor ..."

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik med drugim od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo pa mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Način dokazovanja tehnične in kadrovske sposobnosti določa 45. člen ZJN-2. V 45. členu ZJN-2 niso določene konkretne vsebine minimalne stopnje sposobnosti, pač pa je njihova določitev, glede na osmi odstavek 41. člena ZJN-2, omogočena naročniku. Naročnik mora pri tem upoštevati temeljna načela (5. člen ZJN-2), med drugim načelo sorazmernosti (10. člen ZJN-2), ki zahteva, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2 naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2.

Skladno s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno.

V tretjem odstavku 45. člena ZJN-2 je določena možnost sklicevanja na kapacitete drugih gospodarskih subjektov. V petem odstavku 45. člena ZJN-2 pa je določena možnost ravnanja skupin gospodarskih subjektov.

Naročnik je pogoje za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti ter potrebna dokazila določil v točki D poglavja Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 16 razpisne dokumentacije):
"1. Da je ponudnik v zadnjih petih letih že izvajal podobna dela najmanj 3 primerljive javne objekte s področja: Stavbe splošnega družbenega pomena po vrsti objektov (CC-SI) iz skupine 126) v višini najmanj 50.000,00 EUR/brez DDV za posamezen referenčni objekt.

Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja z izpolnitvijo priložene tabele iz obrazca štev. 8, 9 in 9a.

2. Da bo ponudnik dela izvedel v skladu s pravili stroke in navodilom strokovnega nadzora s strani naročnika in da ima ponudnik na razpolago zadostne proste tehnične in kadrovske kapacitete za izvedbo razpisanih del.

Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s podpisom izjave in obrazca štev. 10.

3. Da bo ponudnik upošteval Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. list št. 34/2008)

Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s podpisom izjave in obrazca štev. 11."

Ker vlagatelj ne navaja dejanskega stanja, iz katerega bi bilo mogoče razbrati, da oporeka izpolnjevanju pogoja iz točke D.3 poglavja Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 16 razpisne dokumentacije), je Državna revizijska komisija štela, da v tem delu ugotovitev popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ni sporna in je Državni revizijski komisiji ni treba preizkušati.

Kot že ugotovljeno, je naročnik v obrazcu št. 8 (str. 27 razpisne dokumentacije) poleg izjave o referencah določil tudi izjavi:
"- da razpolagamo z ustreznim tehničnim kadrom za vodenje del iz predmetnega JN;
- da razpolagamo z ustrezno tehnično in drugo opremo ter orodji in opremo za izvedbo razpisanih del",
ki so jih ponudniki v nadaljevanju obrazca št. 8 potrdili (podpis in žig).

Naročnik je v obrazcu št. 10 (str. 27 razpisne dokumentacije) določil pet izjav, med drugim izjavi (druga in tretja izjava po vrstne redu):
"- imamo na razpolago zadostne proste kadrovske in tehnične kapacitete za kvalitetno izvedbo in dokončanje del;
- da bomo dela opravljali z gradbenimi stroji, ki ustrezajo Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (uradni list RS, št,. 106/02, 50/05, 49/06, 17/2011-ZTZPUS-1);",
ki so jih ponudniki v nadaljevanju obrazca št. 10 potrdili (podpis in žig).

V obrazcu št. 10 je navedena tudi opomba:
"Obvezujemo se, da bomo v primeru zahteve naročnika, dostavili dokazilo ali listino iz katere bo izhajala resničnost zgornjih navedb."

Kaj predstavlja minimalno stopnjo sposobnosti glede kadrovske in tehnične sposobnosti, je iz razpisne dokumentacije v točkah D.1 in D.2 poglavja Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika (str. 16) glede na vsebino spora med vlagateljem in naročnikom razvidno le glede referenčnega pogoja (z določenimi zadržki), saj naročnik ni konkretiziral vsebine pojma "zadostne proste tehnične in kadrovske kapacitete za izvedbo razpisanih del". Naročnik ni določil npr. minimalnega števila oseb, njihove izobrazbe ali izkušenj, minimalnega števila kakšnega konkretnega orodja ali kakšne konkretne opreme. Konkretizacije ne ponuja niti vsebina izjav, s katerimi je bilo treba dokazovati nekonkretiziran pogoj. Naročnik je v obrazcu št. 8 (str. 27 razpisne dokumentacije) pri drugi in tretji izjavi uporabil pomensko odprt pojem "ustrezen", v tretji izjavi tudi pomensko odprt pojem "drugo", ne iz druge ne iz tretje izjave pa ni razvidno, kaj bi lahko zadostilo minimalni stopnji sposobnosti. Do enakih zaključkov je treba priti na podlagi izjav iz obrazca št. 10 (str. 27 razpisne dokumentacije), saj pri drugi izjavi ni razvidno, kaj je treba šteti za "zadostno", iz tretje izjave pa ni razvidno, da bi bilo treba dokazovati kakšen konkreten gradbeni stroj, ki izpolnjuje zahteve iz pravilnika, ki je naveden v izjavi. Še več. Izjav na obrazcu št. 10 ponudnikom ni bilo treba v ponudbi niti dokazovati.

Naročnik je tisti, ki določi pogoje za ugotavljanje sposobnosti (prim. osmi odstavek 41. člena ZJN-2 in 3. točka prvega odstavka 71. člena ZJN-2), zato je skrbnost za njihovo pripravo na njem. Če bi naročnik šele po poteku roka za predložitev ponudb dajal konkretno vsebino pogojem, ki so napisani na način, da ni mogoče ugotoviti, kaj naročnik določa kot minimum, ki ga morajo ponudniki dokazati, da bi jim bilo mogoče priznati tehnično in kadrovsko sposobnost, bi ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2, saj ta določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije.

Ponudnik lahko tehnično in kadrovsko sposobnost dokazuje na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZJN-2, vendar to ne pomeni, da mora dokazovati več ali nekaj drugega, kot to zahtevajo pogoji. Zato od izbranega ponudnika ni mogoče zahtevati, da za popolnost ponudbe predloži še katera druga dokazila kot tista, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, v konkretnem primeru zahtevanih izjav (Državna revizijska komisija se s tem ne spušča v ugotavljanje smiselnosti, da je naročnik tako določil pogoje in njihovo dokazovanje), ki jih je izbrani ponudnik v mejah zahtev razpisne dokumentacije tudi predložil. Drugačno ravnanje bi pomenilo kršitev enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), saj bi za izbranega ponudnika veljala strožja pravila, ki bi bila oblikovana šele po poteku roka za predložitev ponudb (kar bi bilo tudi v nasprotju s tretjim odstavkom 71. člena ZJN-2). Zato tudi morebitna potrditev dejstva, da družbi Pemat, d. o. o., Radizel in Nival Invest, d. o. o., Pobrežje (ki nastopata kot skupina gospodarskih subjektov; tretji odstavek 4. člena ZJN-2) skupno zaposlujeta le eno osebo, ne bi pomenila neizpolnjevanja kadrovskega pogoja. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik, glede na zahteve razpisne dokumentacije, izbranemu ponudniku ni neupravičeno priznal kadrovske in tehnične sposobnosti.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21. 1. 2013

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije
































Vročiti:
" Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje,
" AJM, okna-vrata-senčila, d. o. o., Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica pri Mariboru,
" Pemat, d. o. o., Vilenska cesta 2, 2312 Orehova vas,
" Nival Invest, d. o. o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran