018-425/2012 Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Sonje Drozdek Šinko in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del za projekt MIC Pomurje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MarkoMark, d. o. o., Pobrežje 6A, Videm pri Ptuju, ki ga zastopa Janez Verk, odvetnik v Celju (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Šolsko naselje 12, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), 21. 1. 2013

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavijo:
" pogoj, da je ogled lokacije obvezen, in način dokazovanja tega pogoja (točka 4.4(3), str. 15 razpisne dokumentacije),
" zahteve iz točke 2.4 (str. 4 razpisne dokumentacije), ki določajo, da je ogled lokacije obvezen pogoj in način dokazovanja tega pogoja.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 820 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava 14. 11. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN12286/2012) še pred potekom roka za predložitev ponudb (tj. 17. 12. 2012, do 10. ure) vložil zahtevek za revizijo in predlagal, da se "razveljavi ter dopolni razpisno dokumentacijo v izpodbijanih delih", da se zadrži postopek oddaje javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da:
" je naročnik določil referenčni pogoj nesorazmerno in diskriminatorno, saj bi zadoščala že ena referenca in niso potrebne tri reference, zahteva po klasifikaciji CC SI 12 pa je neutemeljena, nesorazmerna, nezakonita in diskriminatorna, ker bi bila upravičena le pri projektiranju, ne pa pri gradnji, saj gre tudi pri gradnji, sanaciji in adaptaciji šolskih centrov, vrtcev, domov za upokojence, zdravstvenih domov itd. za enako tehnologijo, gradnja pomeni dela, ki se izvajajo po projektu, vlagateljevi delavci pa so strokovno usposobljeni s področja gradbeništva, zato je naročnik kršil načela gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti,
" je pogoj za sklop I glede povprečnega letnega prihodka v zadnjih treh poslovnih letih najmanj 2.000.000 eurov nesorazmeren s predmetom javnega naročila, naročnik pa je ravnal tudi v nasprotju z ekonomsko varnostjo, saj je poslovno leto 2011 pomembnejše za ekonomsko stabilnost kot predhodna leta, zato je naročnik kršil načela gospodarnosti, uspešnosti in učinkovitosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti,
" je določitev obveznega ogleda lokacije nezakonita, ker bi seznanitev z imeni potencialnih ponudnikov predstavljala neposredno vzročno zvezo s prilagajanjem zahtev razpisne dokumentacije, naročnik pa v nasprotju s četrtim odstavkom 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ne zagotavlja anonimnosti, sicer pa bi moral naročnik vsa dejstva, okoliščine in morebitne posebnosti javnega naročila jasno predstaviti že v razpisni dokumentaciji, kot to določa 72. člen ZJN-2, zato obvezni ogled ne more biti dejavnik popolnosti ponudbe,
" je naročnik kršil načelo transparentnosti, ker spremembe razpisne dokumentacije, da je mogoče pogoj glede ogleda izpolniti tudi s podizvajalci, na portalu javnih naročil objavil le v obliki odgovora (3. 12. 2012, ob 9.17), ne pa na predpisanem obrazcu EU-14, kršil pa je tudi načelo enakopravne obravnave, ker ni določil dodatnega termina ogleda lokacije.

Naročnik je s sklepom št. GOI2-5 z dne 17. 12. 2012 zadržal postopek oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo.

Naročnik je sklepom št. GOI2-14 z dne 21. 12. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da:
" lahko na podlagi osmega odstavka 41. člena ZJN-2 zahteva, da ponudniki izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti,
" je v prvi alinei točke a prvega odstavka 45. člena ZJN-2 določeno dokazovanje referenc, vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti pa določi naročnik, pri čemer načela in pravila javnega naročanja ne zahtevajo, da mora pogoje oblikovati tako, da vsem ponudnikom zagotovi sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, temveč mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo ponudnikov,
" je referenčni pogoj povezan s predmetom javnega naročila in je sorazmeren, ne posega v zagotavljanje konkurence med ponudniki, z njim pa se zagotavlja gospodarna poraba javnih sredstev,
" je v zvezi s pogojem za sklop I o višini povprečnega letnega prihodka v zadnjih treh poslovnih letih treba upoštevati tudi časovno komponento izvedbe posla in ne le vrednost predmeta javnega naročila, ki sicer znaša 1.090.000 eurov in ne 800.000 eurov, kot to zatrjuje vlagatelj,
" bi lahko vsak ponudnik opravil v poslovnem letu vsaj dva primerljiva posla, kar bi zneslo skupaj več kot 2.180.000 eurov letnih prihodkov, zaradi česar višina povprečnega letnega prihodka ni postavljena nesorazmerno visoko,
" je zahteval povprečne letne prihodke v daljšem obdobju, ker bi sicer lahko diskriminiral ponudnike, ki so imeli poslovanje boljše v predhodnih letih,
" mora glede na zakonsko predpisan način financiranja imeti ponudnik na razpolago zadosti drugih prihodkov, da lahko zagotovi sprotno financiranje aktivnosti na projektu,
" je obvezni ogled, ki je bil voden, zahteval zaradi kompleksnoti projekta, specifike del, lažje priprave ponudbe za predvideno izvedbo del, seznanitvijo z relevantnimi dejstvi ter je s tem želel potencialne ponudnike pred oddajo ponudbe docela seznaniti z lokacijo izvedbenih del in stanjem na objektu,
" je dovolil ogled tudi partnerjem,
" je posebno potrdilo o ogledu zahteval, da ponudnik izkaže, da je seznanjen z relevantnimi dejstvi oziroma okoliščinami, v katerih se bodo dela izvajala in da v času izvajanja del ne bo imel dodatnih zahtevkov glede na to, da je naročnik zahteal izvedbo del na ključ,
" termin ogledov lokacije je bil postavljen dovolj transparentno, saj se je tega ogleda udeležilo 11 potencialnih ponudnikov,
" bi se moral vlagatelj ogleda lokacije udeležiti,
" je tudi z objavo odgovora na portalu javnih naročil in ne na obrazcu po 63.a členu ZJN-2 po vsebini in namenu enaka objavljenim obvestilom po 63.a členu ZJN-2, zato ni kršil načela transparentnosti.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. GOI2-15 z dne 21. 12. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije, še del pa po elektronski pošti 8. 1. 2012 in kot prilogo dopisu z dne 8. 1. 2013.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je naročnik ravnal skladno z ZJN-2 pri določitvi pogoja o že izvedenih delih (v nadaljevanju: referenčni pogoj), ekonomskega pogoja in pogoja glede obveznega ogleda lokacije.

Iz obvestila o naročilu je razvidno, da naročnik oddaja naročilo gradenj (točka II.1.2 objave) za gradbena, obrtniška in instalacijska dela z opremo za alternativno energetsko oskrbo (točka II.5 objave) v dveh sklopih (točka II.1.8 objave v povezavi s prilogama B) po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave). Sklop I obsega "izvedbo gradbeno-obrtniško-instalacijskih del", sklop II pa "dobavo in montažo opreme za alternativno energetsko oskrbo". Ponudniki so morali ponudbe predložiti do 17. 12. 2012, do 10. ure (točka IV.3.4 objave).

Ponudniki so se z razpisno dokumentacijo lahko seznanili na spletnem naslovu http://www.s-ssts.ms.edus.si/ (točka VI.3 objave).

Državna revizijska komisija je vpogledala na spletni naslov iz točke VI.3 objave. Razpisno dokumentacijo, popise del in drugo dokumentacijo v zvezi z obravnavanim javnim naročilom je našla pod menijem Javna naročila (http://www.s-ssts.ms.edus.si/"view=database&id=18). S klikom na meni "dokumentacija" (http://www.s-ssts.ms.edus.si/doc/mic/) se odpre mapa z devetimi dokumenti, ki so bili nazadnje spremenjeni 13. 11. 2012, s klikom na meni "Popis elektro instalacije MIC POmurje SKLOP I _ 29.11.2012" (http://www.s-ssts.ms.edus.si/doc/ popis_MIC/) pa se odpre mapa z dokumentom, ki je bil nazadnje spremenjen 29. 11. 2012.

Iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. GOI2-1 z dne 14. 10. 2012 med drugim izhaja, da ocenjena vrednost za sklop I znaša 1.090.000 eurov in da so za sklop I zagotovljena sredstva v enakem znesku.

Skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik med drugim od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa in tehnične in poklicne sposobnosti, količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo pa mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Način dokazovanja ekonomske in finančne sposobnosti določa 44. člen ZJN-2, način dokazovanja tehnične sposobnosti pa 45. člen ZJN-2. Ne 44. ne 45. člen ZJN-2 pa ne določata konkretnih vsebin minimalne stopnje sposobnosti, pač pa je njihova določitev, glede na osmi odstavek 41. člena ZJN-2, omogočena naročniku. Naročnik mora pri tem upoštevati temeljna načela (5. člen ZJN-2), med drugim načelo sorazmernosti (10. člen ZJN-2), ki zahteva, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.


a) Referenčni pogoj:

Naročnik je v točki 4.4(1) razpisne dokumentacije (str. 15) določil:
(a) pogoj:
"Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih pred objavo razpisa na portalu javnih naročil:
" sklop I: uspešno zaključil najmanj tri (3) referenčne objekte po klasifikaciji CC-SI 12 (Nestanovanjske stavbe), vsak objekt v minimalni vrednosti nad 800.000 EUR brez DDV;
" sklop II: izvedel vsaj:
" dve (2) naročili s področja izgradnje sončne elektrarne moči najmanj 20 kWp in
" eno (1) naročilo s področja izgradnje enote za soproizvodnjo toplotne in električne energije električne moči vsaj 5,5 kW.",
(b) dokazilo:
"1. seznam referenčnih del,
2. referenčna potrdila
Naročnik, ki potrdi referenčno potrdilo je tretja (pravna) oseba, kar pomeni, da navedenega potrdila ne more potrditi ponudnik sam sebi oz. izvajalcu v skupnem nastopu, sicer reference ne bodo priznane.
Naročnik ima pravico preveriti podatke pri potrjevalcih predloženih referenčnih potrdil, ki so osnova za presojanje ustreznosti reference, ali od ponudnika zahtevati predložitev dodatnih dokazil (npr. pogodba).",
(c) in opombo:
"V primeru partnerskih ponudb partnerji pogoj izpolnijo kumulativno."

Naročnik je kot 15. prilogo razpisne dokumentacije določil obrazec "Seznam referenčnih del", ki vsebuje tabelo, v katero morajo ponudniki med drugim vpisati "Naziv objekta in vrsto del", kot 16. prilogo razpisne dokumentacije pa je določil obrazec "Referenčno potrdilo", ki vsebuje tudi razdelek "Dela, za katera je bil izvajalec odgovoren (vrsta gradnje, klasifikacija CC-SI, ipd.)".

Informacije v zvezi z referenčnim pogojem, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil, se upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZJN-2 štejejo za del razpisne dokumentacije. Na portalu javnih naročil so bile med drugim objavljene naslednje informacije:
" "["] naročnik smatra, da so pogoji iz razpisne dokumentacije postavljeni v skladu z določili ZJN-2 ["]" (19. 11. 2012, ob 10.41; Odgovor 1) in
" "["] Ponudnik lahko predloži reference tudi na drugih obrazcih, vendar morajo le-ti vsebovati vse zahtevane podatke iz referenčnega potrdila na obrazcu št. 16. ["]" (23. 11. 2012, ob 7.46; Odgovor 4),
" "["] naročnik obvešča ponudnike, da je v obrazcu št. 16: Referenčno potrdilo pomotoma zahtevana navedba naslednjega podatka: ''DATUM IZDAJE UPORABNEGA DOVOLJENJA IN ŠT. ODLOČBE (v kolikor je bilo zahtevano)''. Podatek za pravilno oddajo ponudbe ni obvezen, zato ga naročnik za izpolnjevanje pogojev ne bo upošteval. Naročnik čistopisa obrazca Referenčno potrdilo ne bo objavljal. Podano pojasnilo naj ponudniki upoštevajo pri pripravi ponudbe za sklop I in sklop II. ["]" (27. 11. 2012, ob 13.19; Referenčno potrdilo " obvestilo) in
" "Ponudnik se za izpolnjevanje pogoja v določenem sklopu lahko sklicuje na referenco podizvajalca, vendar mora biti podizvajalec v okviru konkretnega posla (posameznega sklopa) nominiran za opravljanje navedenih del najmanj v višini 50 % vrednosti del sklopa za katerega je podal referenco. V nasprotnem primeru naročnik reference podizvajalca ne bo upošteval. ["]" (3. 12. 2012, ob 9.17; Odgovor 11-popravek).

Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2 naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2.

Skladno s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno. V prvi alinei točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da gospodarski subjekti lahko izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabo gradnje s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. V potrdilih mora biti navedena vrednost, datum in kraj opravljenih gradenj z navedbo, da so bile opravljene po predpisih stroke in ustrezno zaključene in z navedbo podatkov naročnika.

Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da vlagatelj izpodbija samo referenčni pogoj v sklopu I.

Vlagatelj zatrjuje, da ima izkušnje s področja gradbeništva ter kadre in opremo, da bi lahko uspešno izvedel predmet javnega naročila, čeprav ima le eno referenco v zahtevani vrednosti, zato nasprotuje naročnikovi zahtevi po dokazovanju treh referenčnih poslov.

Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevega očitka, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2, saj vlagatelj ni nosilec varstva javnega interesa, ampak so to subjekti, določeni v 6. členu ZPVPJN.

Iz dejstev, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ni mogoče ugotoviti, da vlagatelj nasprotuje temu, da je naročnik javno naročilo označil kot javno naročilo gradenj (7. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Iz vlagateljevih navedb je tudi razvidno, da se vlagatelj zaveda, da bo za izvedbo predmeta javnega naročila v sklopu I treba izvesti (tudi) gradbena dela na naročnikovem objektu.

Ker skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 naročnik lahko od ponudnikov (ponudnik je definiran v 15. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2) zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo (tudi) tehnične sposobnosti, skladno s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 pa vnaprej določi dokazila iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2, je razvidno, da ZJN-2 ne nasprotuje naročniku, da zahteva, da morajo ponudniki (in ne ponudnikovi kadri) izpolnjevati referenčni pogoj. Vendar pa ZJN-2 naročnika pri določitvi pogojev usmerja med drugim z zahtevama po sorazmernosti (10. člen ZJN-2) in enakopravni obravnavi ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Ker naročnik z referenčnim pogojem (tudi glede na zahtevana dokazila) zahteva, da ponudniki dokažejo pretekle izkušnje pri izvedbi del za objekte, predmet javnega naročila pa je izvedba del za objekt oziroma na objektu, referenčni pogoj ni že v nasprotju z zahtevami ZJN-2 po povezanosti pogoja s predmetom javnega naročila.

Naročnik je primerljivost referenčnih del omejil na dela za "objekte po klasifikaciji CC-SI 12 (Nestanovanjske stavbe)", čemur vlagatelj oporeka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz referenčnega pogoja razvidno, da naročnik ni omejeval (vrste) referenčnih del, temveč je določil objekte, za katere so se morala izvajati referenčna dela. Iz referenčnega pogoja je razvidno, da se je naročnik pri določitvi objektov skliceval na klasifikacijo vrst objektov, ki jo določa Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/2011; v nadaljevanju: Uredba) z veljavnostjo od 14. 1. 2012 (7. člen Uredbe). Oznaka CC-SI pomeni oznako za klasifikacijo vrst objektov (1. člen Uredbe).

CC-SI razvršča objekte glede na namen njihove uporabe (prvi odstavek 2. člena Uredbe), klasifikacijske ravni objektov pa so označene s številkami (drugi odstavek 2. člena Uredbe), in sicer področje " stavbe in gradbeni inženirski objekti (označeno z enomestno številko), oddelek (označen z dvomestno številko), skupina (označena s trimestno številko), razred (označen s štirimestno številko) in podrazred (označen s petmestno številko). Klasifikacijske ravni objektov iz drugega odstavka 2. člena Uredbe so določene v prilogi 1, ki je sestavni del Uredbe (tretji odstavek 2. člena Uredbe). V prilogi 1 Uredbe sta določeni le dve področji, in sicer sta to 1 "Stavbe" in 2 "Inženirski objekti". V področje 1 sta vključena le dva oddelka, in sicer 11 "Stanovanjske stavbe" in 12 "Nestanovanjske stavbe". V oddelek 12, ki ga je naročnik določil v referenčnem pogoju, so vključene skupine 121 "Gostinske stavbe", 122 "Poslovne in upravne stavbe", 123 "Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti", 124 "Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij", 125 "Industrijske stavbe in skladišča", 126 "Stavbe splošnega družbenega pomena" in 127 "Druge nestanovanjske stavbe". V skupino 126 so vključeni razredi 1261 "Stavbe za kulturo in razvedrilo" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12610), 1262 "Muzeji in knjižnice" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12620), 1263 "Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12630), 1264 "Stavbe za zdravstveno oskrbo" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12640) in 1265 "Stavbe za šport" (v ta razred je vključen istoimenski podrazred 12650).

V četrtem odstavku 2. člena Uredbe je določeno, da je podrobnejša razvrstitev objektov po klasifikacijskih ravneh določena v Navodilih za razvrščanje objektov v skladu s klasifikacijo vrst objektov (v nadaljevanju: Navodila), ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za gradbene zadeve, ter organa, pristojnega za državno statistiko. Navodila vsebujejo tudi podrobnejša pravila za razvrščanje objektov po CC-SI, primere razvrščanja in najpogostejša vprašanja ter odgovore v zvezi z razvrščanjem objektov.

Organ, prisojen za državno statistiko, je Statistični urad Republike Slovenije (3. člen Zakona o državni statistiki, Uradni list RS, št. 45/95 s sprem.). Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije http://www.stat.si/doc/klasif/cc_metod.pdf so objavljena Navodila, na spletni strani http://www.stat.si/doc/klasif/CC-SI_%20pojasnila.pdf pa pojasnila CC-SI.

Iz pojasnil CC-SI je razvidno, da v podrazred 12630 spadajo "stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne šole, srednje šole in gimnazije in podobno", "stavbe za poklicno izobraževanje", "stavbe za visokošolsko in univerzitetno izobraževanje", "stavbe za neinstitucionalno izobraževanje", "stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni laboratoriji", "stavbe za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami" in "vremenske postaje, observatoriji", v podrazred 12640 pa "stavbe za zdravstveno oskrbo in nego bolnih in poškodovanih, univerzitetne bolnišnice", "klinike, sanatoriji, bolnišnice in domovi za dolgotrajnejše zdravljenje in nego, psihiatrične bolnišnice, dispanzerji, ambulante, porodnišnice, zdravstvene posvetovalnice", "bolnišnice v vzgojnih domovih, zaporih in vojaške bolnišnice", "zdraviliške stavbe, stavbe za rehabilitacijo, transfuzijo krvi, veterinarske klinike in veterinarske ambulante in podobno" in "stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe in podobno".

Iz predstavljenega je razvidno, da se med "objekte po klasifikaciji CC-SI 12 (Nestanovanjske stavbe)" uvrščajo "šolski centri, vrtci, domovi za upokojence, zdravstveni domovi" in torej objekti, ki jih vlagatelj izrecno izpostavlja v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da ni jasno, v čem vlagatelj oporeka referenčnemu pogoju v tem delu, še zlasti zato, ker referenčni pogoj omogoča priglasitev referenčnih poslov za gradbena dela ravno za objekte, ki jih vlagatelj izpostavlja.

Če je treba vlagateljevo trditev, da "je gradnja drugih objektov enako zahtevna", in navedbe o gradnji na podlagi projekta razumeti tako, da bi moral naročnik upoštevati tudi referenčna dela za objekte s področja 2 "Inženirski objekti" in iz oddelka 11 "Stanovanjske stavbe", je treba ugotoviti že to, da vlagatelj ne navaja, da ima reference za gradnjo takih objektov in da mu zato referenčni pogoj v sedanji vsebini onemogoča predložiti ponudbo, v kateri bi se lahko skliceval na take referenčne posle. Vlagatelj torej posega v svoj položaj ni ne konkretiziral ne dokazal. V takšnih dejanskih okoliščinah je to vlagateljevo trditev in te vlagateljeve navedbe mogoče zato razumeti le kot argument, s katerim vlagatelj ščiti javni interes, vendar vlagatelj ni nosilec varstva javnega interesa, saj so to subjekti, določeni v 6. členu ZPVPJN.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik ne razlikuje med ponudniki, saj vlagatelju ne določa strožjega referenčnega pogoja kot drugim ponudnikom. Vlagatelj in drugi ponudniki bi morali dokazati izpolnjevanje referenčnega pogoja v enakih elementih in v enakem obsegu. Kršitev enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) torej ni podana.

Vlagatelj pa zlasti oporeka številu potrebnih referenc, čemur Državna revizijska komisija ni sledila.

Iz šestega odstavka 45. člena ZJN-2 v povezavi s prvo alineo točke drugega odstavka 45. člena ZJN-2 je razvidno, da naročnik lahko od ponudnikov zahteva predložitev seznama gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu za najpomembnejše gradnje. Iz navedenega je razvidno, da ima naročnik podlago, da se seznani s podatki o več kot eni gradnji, ki jih je ponudnik opravil v referenčnem obdobju. Drugo pa je vprašanje, ali je ponudnik v referenčnem obdobju opravil več kot eno gradnjo in bi naročnika zato lahko seznanil s podatki o več kot eni gradnji. Torej drugo vprašanje je, ali bi ponudnik lahko za naročnika pripravil seznam, ki bi vseboval več kot en potreben podatek.

ZJN-2 nima določbe, ki bi naročniku izrecno nalagala, da sme zahtevati le eno referenco, nima pa niti določbe, ki bi naročniku prepovedovala, da zahteva več kot eno referenco, vendar pa temeljna načela (5. člen ZJN-2), zlasti načelo sorazmernosti (10. člen ZJN-2), določajo vodila za oblikovanje tudi referenčnega pogoja. Vendar vlagatelj ni navedel nobenega takega argumenta, ki bi uspel utemeljiti stališče, da je naročnikova zahteva v primeru oddaje tega javnega naročila sorazmerna le v primeru, če naročnik zahteva od ponudnika le eno referenco (določenih lastnosti), in kar bi od naročnika zahtevalo, da replicira (v postopku pravnega varstva in ne da opravičuje referenčni pogoj že v postopku oddaje javnega naročila, kar vlagatelj posredno uveljavlja v zahtevku za revizijo), da je kljub vlagateljevim argumentom zahteva, da ponudnik dokaže tri referenčne posle določenih lastnosti, še vedno sorazmerna. Državna revizijska komisija pripominja, da je vlagatelj v svojih argumentih nekonsistenten. Vlagatelj namreč navaja, da "dejstvo je, da večje število referenc ne izkazuje, da ponudnik bolje izvaja gradbena dela kot tisti, ki ima na primer več pozitivnih referenc v manjši vrednosti" (str. 3 zahtevka za revizijo). Iz slednjega vlagateljevega argumenta (stališča) je razvidno, da vlagatelj primerja primere ponudnikov z več referencami in vrednosti poslov, vendar vrednosti posla po referenčnem pogoju v zahtevku za revizijo ne izpodbija, nesmiselno pa je, da primerja primere ponudnikov z več referencami, če naj bi bilo pravilno izhodišče, da je ena referenca zadosti, oziroma celo izhodišče, da referenčni pogoj za ponudnika sploh ne bi bil potreben. Vlagatelj namreč navaja, da ponudnik referenc za izvedbo konkretnega javnega naročila ne rabi, saj zatrjuje, da "izkušnje ponudnika, kot gospodarskega subjekta, niti niso potrebne" in da "prej bi se lahko zahtevalo, da ima take reference osebje, ki bo za ponudnika te storitve tudi opravljalo" (oboje str. 4 zahtevka za revizijo), vendar takoj v nadaljevanju zatrjuje, da je kot ponudnik že izvajal primerljiva dela, kot jih je naročnik razpisal.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni sledila zahtevku za revizijo glede kršitev pri določitvi referenčnega pogoja.


b) Ekonomski pogoj:

Naročnik je v točki 4.3(2) razpisne dokumentacije (str. 14) določil:
(a) pogoj:
"Ponudnik je imel v zadnjih treh poslovnih letih 2011, 2010 in 2009 (če posluje manj kot 3 leta, v obdobju, odkar posluje) povprečni letni prihodek:
" za sklop I: najmanj 2.000.000,00 EUR,
" za sklop II: najmanj 250.000,00 EUR.",
(b) dokazilo:
"1. izjava o izpolnjevanju ekonomsko finančnih pogojev
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (S.BON-1/P oziroma S.BON-1/SP ali bilance uspeha ali izvlečke iz bilance stanja ali drugo enakovredno dokazilo), iz katerih je razvidno izpolnjevanje tega pogoja (bilanca stanja/uspeha mora biti revidirana, če je ponudnik po zakonu zavezan k reviziji letnih računovodskih izkazov).",
(c) in opombo:
"V primeru partnerski ponudb, partnerji pogoj izpolnijo kumulativno, pri čemer mora vsak od partnerjev imeti povprečni letni prihodek:
" za sklop I: najmanj v višini 400.000,00 EUR,
" za sklop II: najmanj v višini 50.000,00 EUR."

Naročnik je kot 14. prilogo razpisne dokumentacije določil obrazec "Izjava o izpolnjevanju ekonomsko finančnih pogojev", ki vsebuje štiri izjave, pri čemer je v dve treba vpisati podatke. Ta obrazec morajo ponudniki potrditi (podpis in žig).

Informacije v zvezi z ekonomskim pogojem, ki so bile objavljene na portalu javnih naročil, se upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZJN-2 štejejo za del razpisne dokumentacije. Na portalu javnih naročil so bile med drugim objavljene naslednje informacije:
" "["] naročnik smatra, da so pogoji iz razpisne dokumentacije postavljeni v skladu z določili ZJN-2 ["]" (19. 11. 2012, ob 10.41; Odgovor 1) in
" "["] v kolikor ponudnik posluje manj kot navedena tri poslovna leta, se za izpolnjevanje pogoja upošteva tisto obdobje v katerem je ponudnik posloval. ["]" (23. 11. 2012, ob 13.19; Odgovor 5).

Iz (tolmačenja vsaj) osmega odstavka 41. člena ZJN-2 in prvega odstavka 44. člena ZJN-2 je razvidno, da naročnik lahko zahteva, da ponudniki izpolnjujejo tudi ekonomske in finančne pogoje. ZJN-2 torej določa temelj, da naročnik lahko ugotavlja ponudnikovo sposobnost tudi na podlagi ugotavljanja ponudnikove ekonomske in finančne sposobnosti.

Iz zahtevka za revizijo je razvidno, da vlagatelj izpodbija samo ekonomski pogoj v sklopu I.

Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevega očitka, da je naročnik kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 6. člena ZJN-2, saj vlagatelj ni nosilec varstva javnega interesa, ampak so to subjekti, določeni v 6. členu ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj najprej izpodbija višino povprečnega letnega prihodka in s tem torej izpodbija ekonomski pogoj kot nesorazmeren zaradi višine zahtevanega podatka. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagateljev argument "prav tako pa realizacija oz. povprečni letni prihodki niso pokazatelj oz. dokaz uspešnosti izvedenih poslov podjetja", ki ga vlagatelj navaja v nadaljevanju zahtevka za revizijo (str. 5), nejasen, saj bi dopuščal kot sporno tudi določitev ekonomskega pogoja o povprečnem letnem prihodku. Iz tega vlagateljevega stališča bi bilo mogoče razumeti, da se vlagatelj ne strinja, da bi naročnik za obravnavano javno naročilo smel določiti ekonomski pogoj, s katerem bi lahko ugotavljal ponudnikov ekonomsko sposobnost na podlagi podatkov o povprečnem letnem prihodku. Vendar vlagatelj ni navedel ničesar, kar bi omogočilo zaključek, da je naročnik za konkretno javno naročilo ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je določil, da bo ponudnik moral dokazovati ekonomsko sposobnost na podlagi pogoja, pri katerem se bo ugotavljal povprečni letni prihodek. Državna revizijska komisija le še dodaja, da se "uspešnost izvedenih poslov podjetja" ugotavlja v okviru tehnične sposobnosti (45. člen ZJN-2), in sicer v okviru referenc (alinea a drugega odstavka 45. člena ZJN-2). Kolikor pa gre izpostavljeno vlagateljevo stališče razumeti le kot oporekanje sorazmernosti višine zahteve za povprečni letni prihodek, Državna revizijska komisija odgovarja v nadaljevanju.

V sklopu I je ocenjena vrednost javnega naročila 1.090.000 eurov, zato vrednost 2.000.000 eurov kot povprečni letni prihodek v poslovnih letih 2011, 2010 in 2009 pomeni manj kot dvakratnik ocenjene vrednosti, zato ne drži vlagateljevo (sicer deloma napačno) stališče, da je zahtevana vrednost "vsekakor več kot dvakrat višja od okvirne/ocenjene vrednosti ponudbe (pravilno: javnega naročila; opomba Državne revizijske komisije) za omenjeni sklop" (str. 5 zahtevka za revizijo). Je pa Državna revizijska komisija upoštevala to vlagateljevo stališče v smislu, da vlagatelj nasprotuje določitvi višine povprečnega letnega prihodka v višini, ki bi presegla dvakratnik ocenjene vrednosti javnega naročila. Kot že ugotovljeno, tega zneska ne presega, sicer pa razlogov, ki bi utemeljili, da tudi manj kot dvakratnik vrednosti ni v skladu z zahtevo po sorazmerenosti (10. člen ZJN-2, osmi odstavek 41. člena ZJN-2 in prvi odstavek 44. člena ZJN-2), vlagatelj ne navaja, zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti kršitve sorazmernosti, ki jo zatrjuje vlagatelj.

Vlagatelj še navaja, da "iz naročnikovega odgovora je tudi razvidno, da je naročnik ravnal v nasprotju z ekonomsko varnostjo, saj je poslovno leto 2011 vsekakor pomembnejše za ekonomsko stabilnost podjetja kot predhodna leta oziroma je trend poslovanja podjetja najboljši pokazatelj trdne in solidne rasti in razvoja podjetja, kar nazadnje izhaja tudi iz bonitete ponudnika" (str. 5 zahtevka za revizijo).

Čeprav vlagatelj ni konkretiziral, na kateri odgovor je mislil, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj očitno sklicuje na odgovor, ki je bil 19. 11. 2012, ob 10.41, objavljen na portalu javnih naročil, saj pomeni odgovor na ponudnikovo nestrinjanje zaradi dveh izmed pogojev ("Naročnikova RD je v delu, kjer naročnik zahteva od ponudnikov reference na treh objektih oz. reference na 2 sončnih elektrarnah nezakonita, saj je ponudnik, ki je izvedel 1 primerljiv objekt oz. 1 sončno elektrarno enako usposoljen za izvedbo predmetnega javnega naročila kot ponudnik, ki je izvedel več teh objektov. Naročnik je prevrednotil tudi zahteve iz pogoja po letni realizaciji v zadnjih treh letih. Realizacija iz leta 2009 je za izvedbo predmetnega javnega naročila brezpredmetna, v kolikor je imel ponudnih zahtevano realizacijo v 2011.")

Iz vlagateljevega stališča na str. 5 zahtevka za revizijo ni razvidno, da bi vlagatelj zatrjeval, da je naročnikovo ravnanje, ko se je odločil, da upošteva povprečne podatke za tri poslovna leta, ne pa le podatka za leto 2011, v nasprotju z ZJN-2. Vlagatelj namreč zatrjuje le ravnanje v nasprotju z ekonomsko varnostjo (kar ni predmet varstva po ZJN-2), letoma 2009 in 2010 pa ne odreka pomena, temveč jima ga le zmanjšuje. Slednje potrjuje primerjava stališča s str. 5 zahtevka za revizijo s ponudnikovim nestrinjanjem, objavljenim 19. 11. 2012, ob 10.41, na portalu javnih naročil. Zatrjevanje, da je leto 2009 brezpredmetno v primeru realizacije v letu 2011, neposredno izključuje potrebnost leta 2009, leta 2010 pa posredno prek dejstva, da je zadostna realizacija v letu 2011, medtem ko iz zahtevka za revizijo ni razvidno izključevanje preteklih poslovnih let.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj omenja boniteto ponudnika, vendar ne navaja, da bi naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-2, ko je zahteval dokazovanje (še) bonitete.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da naročnik ne razlikuje med ponudniki, saj vlagatelju ne določa strožjega ekonomskega pogoja kot drugim ponudnikom. Vlagatelj in drugi ponudniki bi morali dokazati izpolnjevanje ekonomskega pogoja v enakih elementih in v enakem obsegu. Kršitev enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) torej ni podana.

Vlagatelj se sklicuje na zadevo št. 018-043/2011, v kateri je Državna revizijska komisija odločila o zahtevku za revizijo tedanjega vlagatelja, ki je (tako kot tokratni vlagatelj) izpodbijal ekonomski pogoj zaradi nesorazmernosti višine povprečnega letnega prihodka, vendar je v sedanji zadevi v sklopu I zahtevan manj kot dvakratnik ocenjene vrednosti, vlagatelj pa razlogov, ki bi utemeljili, da tudi manj kot dvakratnik vrednosti ni v skladu z zahtevo po sorazmerenosti, kot že navedeno, ne navaja.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija ni sledila zahtevku za revizijo glede kršitev pri določitvi ekonomskega pogoja.


c) Pogoj glede obveznega ogleda lokacije:

Naročnik je v točki 4.4(3) razpisne dokumentacije (str. 15) določil:
(a) pogoj:
"Ponudnik je opravil obvezen ogled lokacije, kjer se bodo izvajala dela. Glej točko 2.3.",
(b) dokazilo:
"1. potrdilo o ogledu",
(c) in opombo:
"V primeru partnerskih ponudb partnerji pogoj izpolnijo kumulativno."

Naročnik se v točki 4.4(3) razpisne dokumentacije sklicuje na točko 2.3 (str. 3"4 razpisne dokumentacije), vendar Državna revizijska komisija pri vpogledu vanjo ni našla podatkov o ogledu, temveč se točka 2.3 (str. 3"4 razpisne dokumentacije) nanaša na rok izvedbe del. Ogled je urejen v točki 2.4 (str. 4 razpisne dokumentacije):
"Zaradi kompleksnosti projekta želi naročnik potencialne ponudnike pred oddajo prijave docela seznaniti z lokacijo izvedbenih del in stanjem na objektu. Iz tega razloga se razpisuje obvezen ogled lokacije.

Ogled bo izveden :
" 19. 11. 2012 ob 9.00 uri in
" 20. 11. 2012 ob 9.00 uri.
Vsi zainteresirani ponudniki se morajo na naveden datum ob navedeni uri zglasiti na sedežu naročnika.

Naročnik bo izpeljal voden ogled lokacije. Po izvedenem ogledu bo naročnik vsem predstavnikom ponudnikov izročil potrdilo o prisotnosti na sestanku. Navedeno potrdilo je nujni in obvezni sestavni del ponudbe.

V kolikor ponudnik nastopa s partnerjem, zadošča udeležba na sestanku enega od partnerjev in posledično predložitev enega potrdila o udeležbi na ogledu lokacije v ponudbi. Potrdila s strani podizvajalcev se ne bodo upoštevala. V primeru, da ponudba navedenega potrdila ne bo vsebovala, bo naročnik takšno ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja."

Informacije v zvezi s pogojem glede obveznega ogleda lokacije, objavljene na portalu javnih naročil, se upoštevajoč drugi odstavek 71. člena ZJN-2 štejejo za del razpisne dokumentacije. Na portalu javnih naročil so bile med drugim objavljene naslednje informacije:
" "["] Naročnik je ponudnikom omogočil dva termina za obvezni ogled, zato dodatni termin ni možen. ["]" (4. 12. 2012, ob 13.42; Odgovor 14) in
" "["] Naročnik je odgovor podal že v odgovoru na vprašanje št. 14. ["]" (6. 12. 2012, ob 13.53; Odgovor 21).

Vlagatelj navaja, da naročnik obveznega ogleda lokacije ne more zahtevati kot obvezen pogoj za popolnost ponudbe, naročnik pa mora vsa dejstva, okoliščine in morebitne posebnosti javnega naročila predstaviti že v razpisni in tehnični dokumentaciji, kot to določa 72. člen ZJN-2.

Naročnik je obvezni ogled lokacije vključil med pogoje za priznanje tehnične in kadrovske sposobnosti (točka 4.4 razpisne dokumentacije). Ogled lokacije pri naročniku nima zveze s kadri, nima pa niti zveze s ponudnikovo tehnično sposobnostjo, zato tak pogoj nima povezave s predmetom javnega naročila (kršitev 10. člena ZJN-2 in osmega odstavka 41. člena ZJN-2), zahtevano dokazilo pa ni predvideno v drugem odstavku 45. člena ZJN-2.

Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZJN-2 naročnik oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov v skladu z drugim in s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2.

Skladno s šestim odstavkom 45. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudbe navesti, katero dokazilo iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 bo štel kot ustrezno. Med dokazili iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 ni dokazila glede ogleda lokacije naročnika. Ogled je v drugem odstavku 45. člena ZJN-2 sicer naveden, in sicer v d alinei, vendar se ta nanaša na ogled ponudnikovih proizvodnih in tehničnih zmogljivosti. Iz tega je razvidno, da se ogled za priznanje tehnične sposobnosti nanaša na možnost naročnika, da opravi ogled pri ponudniku, ker s takim ogledom lahko ponudnik dokazuje svojo sposobnost, ne pa da je ponudnik zavezan opraviti ogled pri naročniku.

Ogled lokacije omogoča ponudnikom seznanitev s podatki za izvedbo javnega naročila, kar kaže na to, da gre za vprašanje naročnikovega informiranja ponudnikov (to pa potrjuje že točka 2.4, str. 4 razpisne dokumentacije, kjer naročnik navaja, da "želi ["] potencialne ponudnike pred oddajo prijave docela seznaniti z lokacijo izvedbenih del in stanjem na objektu"), ne pa za ugotavljanje ponudnikove sposobnosti.

Ker obvezni ogled lokacije naročnika ne more predstavljati pogoja za priznanje sposobnosti in naročnik s tem ne more pogojevati popolnosti ponudbe, je Državna revizijska komisija v tem delu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila pogoj, da je ogled lokacije obvezen, in način dokazovanja tega pogoja (točka 4.4(3), str. 15 razpisne dokumentacije), razveljavila pa je tudi zahteve iz točke 2.4 (str. 4 razpisne dokumentacije), ki določajo, da je ogled lokacije obvezen pogoj in način dokazovanja tega pogoja.

Državna revizijska komisija dodaja, da se ZJN-2 na ogled sklicuje še v 53. členu ZJN-2, pri čemer se ta ogled nanaša na (naročnikovo) lokacijo, vendar 53. člen ZJN-2 ureja vprašanje podaljšanja rokov, ne pa vprašanja sposobnosti ponudnikov.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo še navaja, da naročnik ni zagotovil dodatnega termina ogleda lokacije, čeprav je bil dvakrat pozvan, da to stori, s čimer naj bi kršil enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). Državna revizijska komisija zahtevka za revizijo v tem delu ni posebej obravnavala, temveč je na te očitke odgovorila pri napotkih po tretjem odstavku 39. člena ZPVPJN.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo posameznih zahtev (oziroma delov) razpisne dokumentacije mora naročnik, če se odloči nadaljevati postopek oddaje javnega naročila, popraviti razpisno dokumentacijo, spremembe objaviti skladno z zahtevami za objavo sprememb in dopolnitev razpisne dokumentacije ter določiti nov rok za predložitev ponudb in njihovo odpiranje. Ugotovljene kršitve je namreč mogoče odpraviti le v razpisni fazi postopka oddaje javnega naročila in torej pred rokom, ki je določen za predložitev ponudb. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). Naročnik mora zagotoviti tako seznanjenost gospodarskih subjektov z informacijami z ogleda lokacije, da zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov (in njihovih ponudb) tudi v primeru, če se ogleda niso udeležili ali se ga ne udeležijo. Naročnik mora upoštevati, da je namen ogleda lokacije seznanjanje ponudnikov z informacijami o javnem naročilu, zato mora v okviru enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) vsem ponudnikom zagotavljati enake možnosti pri seznanitvi z informacijami o javnem naročilu, kar mora zagotoviti že v tem postopku oddaje javnega naročila. Če pa naročnik ugotovi, da enakih možnosti seznanitve z informacijami o javnem naročilu ne more zagotoviti vsem gospodarskim subjektom že v tem postopku oddaje javnega naročila, bo moral ustrezno zaključiti sedanji postopek oddaje javnega naročila in te enake možnosti zagotoviti v novem postopku oddaje javnega naročila, če se bo odločil postopek oddaje javnega naročila ponoviti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo v delu, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v priglašeni višini 1.500 eurov in stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov. Skupni znesek potrebnih stroškov znaša 2.460 eurov. Glede na vlagateljev uspeh, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje za tretjinskega, mu v tem obsegu odmerja stroške.

Državna revizijska komisija ni priznala povračila stroškov za nagrado za odvetniško zastopanje nad priznanim zneskom, saj jih glede na okoliščine primera ne ocenjuje kot potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN).

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 820 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo od priznanih 820 eurov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21. 1. 2013

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije




Vročiti:
" Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota,
" odvetnik Janez Verk, Hrašovčeva 3, 3000 Celje,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran