018-400/2012 Aerodrom Ljubljana, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe, v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Zavarovanje odgovornosti obratovalca in upravljalca Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana", na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Wiener Städtische Versicherung, AG, Vienna Insurance Group, Wiener Städtische zavarovalnica, podružnica v Ljubljani, Masarykova cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Aerodrom Ljubljana, d.d., Zgornji Brnik 130a, Brnik (v nadaljevanju: naročnik) dne 14. 12. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta št. 12010/2012-PTD "Odločitev o oddaji javnega naročila (Številka obvestila: OBV2-JN-2012-S2-Ks/8/PTD)" z dne 14. 11. 2012, se zavrne kot neutemeljen.

2. Predlog naročnika za izdajo sklepa, da se mu, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe, se zavrže.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 22. 6. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko JN6790/2012, dne 27. 6. 2012 pa še v Uradnem listu EU, pod številko 2012/S-121-201132. Iz odločitve o oddaji naročila št. ODL-JN-2012-S2-KS/8/PTD z dne 10. 8. 2012 je razvidno, da je naročnik naročilo dodelil ponudniku Global Aerospace Underwriting Managers Ltd., Fitzwilliam House, 10 st. Mary Axe, London (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper odločitev naročnika o oddaji naročila z dne 10. 8. 2012 je ponudnik Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva cesta 19, Ljubljana z vlogo z dne 27. 8. 2012 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-270/2012-11 z dne 26. 10. 2012 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila. Dne 14. 11. 2012 je naročnik izdal novo odločitev o oddaji naročila, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika CHARTIS EUROPE LTD, The Chartis Building, 58 Fewchurch Street, London, EC3M 4AB, Velika Britanija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, in sicer zato, ker je ugotovil, da je ponudil zavarovalno kritje v višini podlimita 25.000.000,00 USD, ne pa v višini 25.000.000,00 EUR, kot je bilo zahtevano. Poleg tega je naročnik tudi ugotovil, da je vlagatelj v ponudbi izključil možnost arbitraže, kar je v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije.

Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 14. 11. 2012 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da naročnik njegove ponudbe ne bi smel izločiti kot nepopolne in da je v delu, ki se nanaša na reševanje sporov glede zavarovalnega kritja, kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj so pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika istovrstne. Vlagatelj najprej izpostavlja, da bi moral naročnik ob enakopravni obravnavi ponudnikov njegovo ponudbo v delu, ki se nanaša na zahtevo pod točko 13 (reševanje sporov glede zavarovalnega kritja) šteti za popolno oz. tudi ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz nadaljnjega postopka. Ta je namreč v splošnih pogojih določil, da predmetno zavarovanje spada pod jurisdikcijo slovenskih sodišč in slovenskega prava, kar je enakovredna določba, kot jo je v svoji ponudbi zapisal tudi vlagatelj. Glede višine zavarovalnega kritja vlagatelj navaja, da naročnikova argumentacija temelji na ponudbenem dokumentu "Draft Slip", iz katerega med drugim izhajata tudi podatka o višini podlimita ter uporabi prava in pristojnem sodišču. Vlagatelj poudarja, da ta dokument vsebuje klavzulo, da v primeru neskladij med vsebino ponudbe in vsebino zahtev razpisne dokumentacije veljajo določbe razpisne dokumentacije. Ker je v konkretnem primeru prišlo do neskladja med določbami ponudbe in določbami razpisne dokumentacije, je skladno z vsebino ponudbe vlagatelja, ki je tudi izjavil strinjanje z razpisnimi pogoji, nujna uporaba te klavzule. Ob aplikaciji te klavzule je nesporno, da vlagatelj v svoji ponudbi dejansko ponuja zavarovalno kritje v višini 25.000.000,00 EUR, hkrati pa je v popolnosti sprejel tudi zahteve glede reševanja sporov. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj v vzorcu pogodbe ni določil trajanja pogodbe, ki je nujna sestavina. Poleg tega izbrani ponudnik ni vpisan v ustrezen register pri Agenciji za zavarovalni nadzor.

Naročnik je dne 4. 12. 2012 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je nesporno, da vlagateljeva ponudba odstopa od zahtev iz razpisne dokumentacije. Klavzule, na katero se sklicuje vlagatelj, ni mogoče uporabiti. Zahteve so bile v razpisni dokumentaciji jasno določene, vlagatelj pa je v ponudbi jasno navedel, kaj ponuja, zlasti kakšno zavarovalno kritje za osebno škodo ponuja. Vlagatelj je ponudil nižje zavarovalno kritje od zahtevanega. Po argumentih vlagatelja bi lahko ponudniki poleg cene oddali le izjavo, da vse ponujajo v skladu z razpisno dokumentacijo, ostalih elementov pa ne bi predložili. Takšna izjava omogoča špekulacije o tem, kaj je bilo dejansko ponujeno, posledično pa bi pomenila saniranje vsakršne napake v ponudbi. Ponudnik je dolžan preučiti naročnikove zahteve in ponuditi zavarovanje v obsegu, kot ga zahteva naročnik. Prav zato je naročnik zahteval, da morajo ponudniki predložiti vzorec zavarovalne pogodbe, pogodba pa bo sklenjena točno v takšni vsebini, kot je bila predložena. Vlagatelj je predložil zavarovalno pogodbo v vsebini, ki ni ustrezna, zato je bila njegova ponudba izločena kot neprimerna. V zvezi z očitki o neenakopravni obravnavi naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v splošnih pogojih res navedel, da se uporablja slovensko pravo in da so pristojna slovenska sodišča, vendar je treba njegovo ponudbo upoštevati kot celoto. Sporna klavzula je bila navedena v splošnih pogojih, hkrati pa so bili del ponudbe tudi posebni pogoji, v katerih je izbrani ponudnik izrecno navedel pristojnost arbitraže na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Ker posebni pogoji izključujejo splošne, ni dvoma, da je splošna določba izključena s posebno določbo o arbitraži. V zvezi s trajanjem pogodbe naročnik navaja, da je bil to del vzorca pogodbe, ki ga ni bilo mogoče vnaprej določiti. Naročnik zaključuje, da je preveril registracijo in ugotovil, da je izbrani ponudnik registriran pri Agenciji za zavarovalni nadzor za opravljanje zavarovalnih poslov v Republiki Sloveniji, tudi za zavarovalno vrsto 13, ki je predmet tega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 4. 12. 2012 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo. Istočasno je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog, da mu kljub zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe. V predlogu naročnik navaja, da ima trenutno nezadovoljivo sklenjeno zavarovanje odgovornosti, kar zanj predstavlja veliko tveganje, saj bi v primeru škodnega dogodka prišlo do finančnih tveganj, pa tudi tveganj za državno varnost in zdravje prebivalstva.

Državna revizijska komisija je dne 11. 12. 2012 prejela vlogo, v kateri se je vlagatelj na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi vlagatelj odgovarja na posamezne naročnikove navedbe in dodatno pojasnjuje navedbe iz zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 39. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil pravila Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list, št. 126/06, 16/08, 34/08, 19/10; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ko je vlagateljevo ponudbo, kljub njeni ekonomski ugodnosti, izločil kot nepopolno. Kot je razvidno iz odločitve o oddaji naročila z dne 14. 11. 2012, je naročnik njegovo ponudbo izločil zaradi dveh pomanjkljivosti: 1) vlagatelj naj ne bi ponudil ustreznega zavarovalnega kritja za osebno škodo, in 2) vlagatelj naj bi v ponudbi izključil možnost arbitraže, ki je bila zahtevana v razpisni dokumentaciji.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista, v kateri ponudnik ne izkaže izpolnjevanja pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolni zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (21. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Naročnik mora takšno ponudbo označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka.

Naročnik je pogoje, vezane na predmet javnega naročila, določil v poglavju B razpisne dokumentacije (Predmet naročila), kjer je v točki B.01 (Splošne tehnične zahteve) zapisal:

"Naročnik je pripravil minimalno zavarovalno tehnično dokumentacijo, ki jo morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe. Splošni in dopolnilni pogoji ter klavzule zavarovateljev lahko veljajo le, če niso v nasprotju s predmetno zavarovalno tehnično dokumentacijo oziroma celotno razpisno dokumentacijo."

V 9. točki poglavja B.01 razpisne dokumentacije je naročnik v oddalku A) Razširitev kritja za osebno škodo zahteval, da je kritje za osebno škodo omejeno na skupno 25.000.000,00 EUR v letnem agregatu v času trajanja zavarovanja.

Ob vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je ta v ponudbi predložil dokument, iz katerega je razvidno, da je kritje za osebno škodo omejil na znesek 25.000.000,00 USD. Iz vlagateljeve ponudbe je torej razvidno, da ni izpolnil citirane naročnikove zahteve iz 9. točke poglavja B.01 razpisne dokumentacije, in sicer da mora biti kritje za osebno škodo omejeno na 25.000.000,00 EUR. Kot ugotavlja že naročnik, je namreč glede na tečajno razmerje med evrom in dolarjem zavarovalno kritje v višini 25.000.000,00 USD nižje od zahtevanih 25.000.000,00 EUR.

Vlagatelj se ob tem, ko priznava neustrezno višino kritja za osebno škodo, sklicuje na določbo, ki jo vsebuje njegova ponudba v tem delu, in se glasi: "Predmetna ponudba temelji na zahtevah in pogojih razpisne dokumentacije (Brnik, junij 2012) in na to vezanega predloga obrazca odgovornost letališča Advisio), pri čemer se v primeru morebitnih neskladnosti med pogoji povzetimi v predmetnem dokumentu kot zavezujoči štejejo dokumenti razpisne dokumentacije." Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik ob upoštevanju navedene klavzule ugotoviti, da vlagatelj ne ponuja kritja za osebno škodo v višini 25.000.000,00 USD, kot je bilo navedeno v ponudbi, temveč kritje v višini 25.000.000,00 EUR, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. V predmetnem postopku pravnega varstva gre za vprašanje popolnosti ponudbe. Kot je bilo že zapisano, je treba to vprašanje presojati z vidika pravil javnega naročanja, v skladu s katerimi je treba ponudbo, ki ne izkazuje izpolnjevanja pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, izločiti kot neprimerno in nepopolno. Ponudnik je tisti, ki mora predložiti ponudbeno dokumentacijo, iz katerih mora biti razvidno, da ponudba izpolnjuje vse naročnikove pogoje in zahteve. Če je iz ponudbe razvidno, da ponudnik ni izpolnil določene zahteve naročnika, take ponudbe ni mogoče označiti kot popolne. V primeru, kadar med naročnikovimi zahtevami in ponudbenimi zagotovili pride do očitnih razhajanj oz. neskladja, je treba v skladu s pravili javnega naročanja ugotoviti nepopolnost ponudbe ter tako ponudbo izločiti iz postopka. Slediti argumentaciji vlagatelja, da bi moral naročnik ob očitno neustrezni višini kritja za osebno škodo upoštevati ponudbeno klavzulo, kateri dokumenti se v primeru razhajanja med ponudbo in zahtevami razpisne dokumentacije štejejo za zavezujoče, bi pomenilo, da bi se lahko na ta način v ponudbi odpravila vsa morebitna neskladja in pomanjkljivosti oz. da bi lahko ponudniki v ponudbi predložili le svoje splošne pogoje z ustrezno klavzulo. To bi nedvomno pripeljalo do popolne nejasnosti glede ponujenega predmeta, ki mora biti skladen z zahtevami naročnika.

Ob tem velja opozoriti, da tudi sicer splošnih izjav o sprejemanju vseh pogojev razpisne dokumentacije, ki jih naročniki v praksi večkrat vključijo med zahtevano ponudbeno dokumentacijo, ni mogoče upoštevati kot dokazil za izpolnjevanje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Ne glede na podpisano in predloženo izjavo so ponudniki dolžni predložiti vso ostalo ponudbeno dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno izpolnjevanje posameznih naročnikovih zahtev. Če ob tem iz posameznega ponudbenega dokumenta izhaja neizpolnjevanje določene zahteve, splošne izjave o sprejemanju vseh pogoje ni mogoče razlagati tako, da nadomesti konkretno pomanjkljivost v ponudbi.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tem, ko ni ponudil kritja za osebno škodo v zahtevani višini, ni izpolnil naročnikovega pogoja iz 9. točke poglavja B.01 razpisne dokumentacije, ki se veže na predmet naročila. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev določb ZJNVETPS, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka kot nepopolno. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Ob tem Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje zagotavljanja možnosti arbitraže in (v tem delu) enakopravne obravnave ponudnikov. Prav tako Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih navedb, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika. Presoja teh revizijskih navedb namreč glede na dejstvo, da je bila vlagateljeva ponudba utemeljeno izločena kot nepopolna zaradi neustreznega kritja za osebno škodo, ne bi več vplivala na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je z vlogo z dne 4. 12. 2012 Državni revizijski komisiji podal predlog za sklenitev pogodbe po 20. členu ZPVPJN.

ZPVPJN v prvem odstavku 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe.

V obravnavanem primeru je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila in naročilo dodelil izbranemu ponudniku, Državna revizijska komisija pa je zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj izpodbijal navedeno odločitev o oddaji, kot neutemeljenega zavrnila. Z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije je odločitev o zahtevku za revizijo postala pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev o dodelitvi naročila pa ostaja v veljavi. Ker bo naročnik že na tej podlagi lahko sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se, kljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe, zaradi odpadle pravne podlage oziroma pravnega interesa za odločanje, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 14. 12. 2012




predsednica senata
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije








































Vročiti:

- Aerodrom Ljubljana, d.d., Zgornji Brnik 130a, 4210 Brnik
- Wiener Städtische Versicherung, AG, Vienna Insurance Group, Wiener Städtische zavarovalnica, podružnica v Ljubljani, Masarykova cesta 14, 1000 Ljubljana
- CHARTIS EUROPE LTD, The Chartis Building, 58 Fewchurch Street, London, EC3M 4AB, Velika Britanija
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran