018-355/2012 Republika Slovenija, Generalni sekretariat vlade RS

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Protokolarni in službeni prevozi II", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik KOMPAS, d.d., turistično podjetje, Pražakova 4, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper naročnika Republika Slovenija, Generalni sekretariat vlade RS, Gregorčičeva 20, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 15. 1. 2013

odločila:

1. Vlagateljevemu primarnemu zahtevku, kot izhaja iz njegove vloge z dne 16. 10. 2012, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o neoddaji javnega naročila" št. 45002-103/2011/80 z dne 27. 9. 2012.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 6.930,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

3. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Protokolarni in službeni prevozi II", v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 29. 11. 2011 na portalu javnih naročil, pod številko objave JN13703/2011, objavil obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku. Dne 18. 4. 2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika ŠTIMBI, d.o.o., Pod gozdom c. II/1, Grosuplje. Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 9. 5. 2012 vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-170/2012-5 z dne 3. 8. 2012 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu A in B, kot je bila razvidna iz dokumenta št. 45002-103/2011/41 z dne 18. 4. 2012. Dne 27. 9. 2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o neoddaji javnega naročila", iz katerega je razvidno, da je tako ponudbo ponudnika ŠTIMBI, d.o.o., Pod gozdom c. II/1, Grosuplje kot tudi vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolni.

Zoper naročnikovo odločitev z dne 27. 9. 2012 je vlagatelj z vlogo z dne 16. 10. 2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnikova odločitev o izločitvi ponudbe nezakonita, saj je njegova ponudba popolna. Vlagatelj navaja, da je naročnik v svoji odločitvi z dne 27. 9. 2012 ugotovil, da imajo tako vlagatelj kot njegovi podizvajalci veljavno licenco za prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, kar pomeni, da izpolnjujejo pogoj iz 2. točke III. poglavja razpisne dokumentacije. Kljub temu naročnik vlagatelju očita, da je pri nekaterih podizvajalcih ob primerjavi seznama, pridobljenega s strani Gospodarske zbornice Slovenija (v nadaljevanju: GZS), ugotovil, da se registrska oznaka prijavljenih vozil ne ujema z registrskimi oznakami iz ponudbe. Naročnik se pri tem sklicuje na tretji odstavek 28. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZPCP-2), po katerem izdajatelj izda prevozniku izvod licence za toliko vozil, kolikor jih uporablja za izvajanje prevozov v cestnem prometu in za kolikor vozil izpolnjuje pogoj primernega finančnega položaja. Naročnik se sklicuje tudi na pojasnilo GZS, po katerem lahko podjetje, če nima izdanega ustreznega izvoda licence za vozila, opravlja le prevoze za lastne potrebe, če pa opravlja komercialne prevoze, mora imeti v vozilu ustrezen izvod licence. Vlagatelj opozarja, da razpisna dokumentacija ni določala, da se mora registrska oznaka prijavljenih vozil na GZS ujemati z registrskimi oznakami iz ponudbe, tega pa ne določa niti ZPCP-2. Nasprotno ZPCP-2 v 5. točki tretjega odstavka 19. člena določa, da licence za izvajanje prevozov v notranjem cestnem prometu ni treba pridobiti za prevoz z vozili, ki so namenjena potrebam javne varnosti, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in potrebam državnih organov, medicinskim in humanitarnim prevozom. Ker je predmet tega razpisa opravljanje protokolarnih in službenih prevozov za državne organe, ni sporno, da licence za izvajanje prevozov v notranjem cestnem prometu ni potrebno pridobiti za izvajanje javnega naročila, saj gre za prevoz z vozili, ki so namenjena potrebam javne varnosti oz. potrebam državnih organov, zatrjuje vlagatelj, in opozarja, da zadeva št. 018-240/2010, na katero se sklicuje naročnik, ni primerljiva. Tudi če bi razpisna dokumentacija določala, da se mora registrska oznaka prijavljenih vozil na GZS ujemati z registrskimi oznakami iz ponudbe in da ne bi šlo za prevoze za potrebe državnih organov, vlagatelj meni, da bi moral naročnik upoštevati tretji odstavek 17. člena Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 67/2007), ki določa, da lahko prevoznik v primeru, če v roku 30 dni po odjavi vozila prijavi drugo vozilo, izvod licence zadrži in ga uporablja pri izvajanju cestnih prevozov z drugim prijavljenim vozilom. Zaključek naročnika, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja osnovne sposobnosti, je tako nezakonit, iz odločitve o neoddaji naročila pa tudi ni razvidno, katerih pogojev naj vlagatelj ne bi izpolnjeval, zaradi česar je tudi zahteval dodatno obrazložitev. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da naročnik tudi sicer ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, saj je od GZS dne 27. 8. 2012 prejel netočne podatke. Kot je razvidno iz dopisa GZS z dne 15. 10. 2012, je prišlo pri podizvajalcu Ekoturizem, d.o.o., do napačne interpretacije glede dejanskega stanja vozil. V tem dopisu GZS potrjuje, da je navedeni podizvajalec zakonito prijavil nova vozila, kar pomeni, da je treba upoštevati tudi preostala vozila. Vlagatelj še navaja, da je naročnik neutemeljeno zavrgel njegovo zahtevo za dodatno obrazložitev, saj odločitev ni vsebovala vseh potrebnih podatkov, zaradi česar vlagatelj ni vedel, zakaj je bila njegova ponudba označena kot nepopolna. Na podlagi navedenega vlagatelj primarno predlaga razveljavitev odločitve o neoddaji naročila, podrejeno pa zahteva izdajo dodatne obrazložitve naročnikove odločitve. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 29. 10. 2012 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je vlagateljevo ponudbo ponovno pregledal in ugotovil, da ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev. Naročnik navaja, da je v 2. točki III. poglavja razpisne dokumentacije (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti) med drugim zahteval, da morajo imeti ponudnik in podizvajalci veljavno licenco za notranji prevoz potnikov v cestnem prometu v skladu z ZPCP-2. Vlagateljeva navedba, da razpisna dokumentacija ni določala, da se mora registrska oznaka prijavljenih vozil na GZS ujemati z registrskimi oznakami iz ponudbe, ne drži, saj ZPCP-2 v 29. členu določa, da se s posameznim vozilom lahko opravlja prevoz, če ima voznik v vozilu izvod licence in da se izda toliko izvodov licence, kolikor vozil prevoznik uporablja za izvajanje prevozov. Če podjetje nima izdanega izvoda licence za vozila, lahko s temi vozili opravlja le prevoze za lastne potrebe. Glede na določbe ZPCP-2 vlagatelj ne more opravljati komercialnih prevozov, ki so predmet tega naročila (ne pa prevozi po 5. točki tretjega odstavka 19. člena ZPCP-2) brez ustreznih izvodov licenc za vozila, ki jih je navedel v ponudbi in s katerimi se je zavezal opravljati predmet javnega naročila. Za naročnika je bistveno le to, da ima vlagatelj vsa vozila, ki jih je v ponudbi prijavil za opravljanje prevozov, tudi prijavljena pri GZS kot izdajatelju licenc. Podizvajalec Ekoturizem, d.o.o., je v ponudbi prijavil 10 vozil, pri GZS pa ima izdanih le 6 izvodov licenc za vozila. Naročnik je ugotovil, da nobeno od prijavljenih vozil v ponudbi ne ustreza vozilu s seznama aktivnih vozil, prijavljenih pri GZS. Iz naknadno pridobljenih pojasnil GZS izhaja, da je podizvajalec 6 vozil iz ponudbe sicer prijavil pri GZS dne 6. 1. 2012, hkrati pa jih je 26. 7. 2012 odjavil iz evidence in v evidenco prijavil nova vozila, ki jih v ponudbi ni bilo. Naročnik se sicer strinja z vlagateljem, da se lahko licence prenesejo na druga vozila, vendar pa to ne vpliva na izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije. Naročnik sklepa, da vlagateljeva ponudba ni več veljavna, saj podizvajalec Ekoturizem, d.o.o., glede na odjavo vozil ne razpolaga več z opremo, s katero naj bi opravljal predmetne storitve. Enako je naročnik ugotovil tudi za ostale podizvajalce, zato vztraja pri ugotovitvah o neizpolnjevanju pogojev osnovne sposobnosti iz odločitve o neoddaji naročila. Po dodatnem preverjanju je naročnik tudi ugotovil, da je podizvajalec Trikita, d.o.o, vozilo z registracijo LJ-72-9TU v register prijavil 11. 1. 2012, kar pomeni, da na dan oddaje ponudbe vozilo ni bilo prijavljeno v evidence GZS. Naročnik navaja, katera vozila je izločil na tej podlagi, ter pojasnjuje, da je izločil tudi vozilo podizvajalca Alpe No. 1, d.o.o., saj mu je 6. 6. 2011 potekla veljavnost licence, za podaljšanje pa niso zaprosili. Glede vlagateljevih navedb, da na podlagi 5. točke tretjega odstavka 19. člena ZPCP-2 tudi sicer licence ni potrebno pridobiti za prevoz z vozili, ki so namenjena potrebam javne varnosti, obrambe in potrebam državnih organov, naročnik pojasnjuje, da gre za napačno razlago zakona. Vlagatelj opravlja komercialne prevoze in mora skladno s pogoji razpisne dokumentacije imeti ustrezno licenco za prevoze v skladu z ZPCP-2. V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na dodatno obrazložitev, naročnik še navaja, da je v odločitvi o neoddaji navedel vse razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je z vlogo z dne 29. 10. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 11. 2012, vloženo na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do naročnikovih navedb in dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 30. 11. 2012 na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN GZS pozvala, naj pojasni, ali prevoznik, ki se ukvarja s klasičnimi prevozi potnikov in blaga v javnem prometu, v primeru, ko nastopa kot zunanji izvajalec protokolarnih in službenih prevozov za potrebe državnih organov, potrebuje licenco za izvajanje prevozov potnikov in blaga v notranjem cestnem prevozu in izvod licence za vsako posamezno vozilo, ali pa se izjema iz 5. točke tretjega odstavka 19. člena ZPCP-2 v tem primeru nanaša tudi na takega prevoznika. Državna revizijska komisija je mnenje GZS prejela dne 10. 12. 2012 in ga na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZPVPJN posredovala vlagatelju in naročniku. Vlagatelj se je o mnenju izrekel v vlogi, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 17. 12. 2012, naročnik pa v vlogi, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 19. 12. 2012.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 39. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem postopku je med strankama sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepopolno, in sicer na podlagi ugotovitve, da zaradi pomanjkljivosti v zvezi z izvodi licenc za posamezna vozila ne izpolnjuje pogoja iz razpisne dokumentacije. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zoper zavrženje zahteve za izdajo dodatne obrazložitve, so te navedbe po oceni Državne revizijske komisije za rešitev spora med vlagateljem in naročnikom nepomembne. Strinjati se je sicer mogoče z vlagateljem, da iz obrazložitve odločitve o neoddaji naročila z dne 27. 9. 2012 ni jasno razvidno, ali se naročnikova odločitev nanaša na oba sklopa ali le na enega. Prav tako iz odločitve ni jasno razvidno, katerega pogoja naj vlagatelj po naročnikovem mnenju ne bi izpolnjeval, saj naročnik najprej navaja pomanjkljivosti glede licenc za prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, kar kaže, da je preverjal izpolnjevanje pogoja sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti iz 2. točke III. poglavja razpisne dokumentacije, zatem pa zaključi, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev osnovne sposobnosti (1. točka III. poglavja razpisne dokumentacije) in posledično pogojev tehnične in kadrovske sposobnosti (4. točka III. poglavja razpisne dokumentacije). Takšen način pomanjkljive obrazložitve je pri vlagatelju utemeljeno povzročil nejasnost v zvezi s tem, katerega konkretnega pogoja naj njegova ponudba ne bi izpolnjevala. Vendar pa kršitve tretjega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2) niso bistveno vplivale na vlagateljev položaj, saj se je spor v predmetnem postopku pravnega varstva, ne glede na pomanjkljivo oz. dvoumno obrazložitev odločitve o neoddaji naročila oz. ne glede na zavrnitev izdaje dodatne obrazložitve, osredotočil na ključno vprašanje " vprašanje izpolnjevanja pogoja poklicne sposobnosti v povezavi z izvodi licenc za posamezna vozila. To vprašanje bo v nadaljevanju predmet presoje Državne revizijske komisije.

Kot je razvidno iz obrazložitve odločitve o neoddaji naročila z dne 27. 9.2012, naročnik vlagateljevi ponudbi očita, da ne izkazuje izpolnjevanja osnovne sposobnosti in posledično tehnične in kadrovske sposobnosti, in sicer zaradi naslednjih nepravilnosti:

- podizvajalec Ekoturizem, d.o.o., je v ponudbi prijavil 10 vozil, naročnik pa je ob preverjanju ugotovil, da se registrska oznaka nobenega izmed prijavljenih vozil na GZS ne ujema z oznakami vozil iz ponudbe; ker vozila nimajo ustreznega izvoda licence, je naročnik vseh 10 vozil izključil iz nadaljnje obravnave;
- podizvajalec Avant car, d.o.o., je v ponudbi prijavil 8 vozil, od katerih je eno prijavljeno pri GZS, 7 pa ne, zato je naročnik teh 7 vozil izključil iz nadaljnje obravnave;
- podizvajalec Promet mesec, d.o.o., je v ponudbi prijavil pet vozil, od katerih so štiri vozila prijavljena pri GZS, zato je naročnik eno vozilo izključil iz nadaljnje obravnave;
- vozilo z registracijo LJ 72 9TU je bilo v register zavedeno po dnevu za oddajo ponudbe;
- za vozilo z registracijo KK CJ 160 ni razvidno, da bi bilo na dan 10. 1. 2012 zavedeno v registru;
- vozilo z registracijo LJ JD 155 na dan 10. 1. 2012 ni bilo zavedeno v registru;
- vozilo z registracijo LJ FP 742 na dan 10. 1. 2012 ni bilo zavedeno v registru;
- vozila podizvajalca Alpe No. 1, d.o.o., je naročnik izključil, ker družba nima veljavne licence za prevoz potnikov v cestnem prometu.

Čeprav naročnik vlagatelju očita neizpolnjevanje pogojev osnovne sposobnosti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da konkretnih nepravilnosti, ki jih ugotavlja naročnik v zvezi s ponujenimi vozili oz. licencami za opravljanje prevozov, ni mogoče subsumirati pod zahteve za ugotavljanje osnovne sposobnosti, kot jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč v 1. poglavju III. dela razpisne dokumentacije z naslovom "OSNOVNA SPOSOBNOST PONUDNIKA" določil, da bo osnovno sposobnost priznal ponudnikom, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje:

- ponudnik in njegovi zakoniti zastopniki niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz prvega odstavka 42. člena ZJN-2,
- ponudnik ne sme biti v insolvenčnih postopkih,
- ponudnik mora imeti poravnane vse prispevke v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost.

Glede na dejstvo, da naročnik v odločitvi o neoddaji naročila z dne 27. 9.2012 ne ugotavlja nobenih pomanjkljivosti v zvezi z navedenimi pogoji, osnovna sposobnost vlagatelja ne more biti sporna. Naročnik sicer navaja, da naj vlagatelj zaradi ugotovljenih nepravilnosti ne bi izpolnjeval tudi tehnične in kadrovske sposobnosti. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tudi v delu razpisne dokumentacije, ki se nanaša na tehnično in kadrovsko sposobnost (4. poglavje III. dela razpisne dokumentacije), ni zapisal zahtev, ki bi lahko predstavljale podlago za izločitev ponudbe zaradi nepravilnosti v zvezi z izvodi licenc za posamezna prijavljena vozila. Naročnik namreč nikjer v tem poglavju, ali kje drugje v razpisni dokumentaciji (npr. v prilogi št. 4, v kateri so določene natančne tehnične zahteve za vozila), ni zahteval, da mora ponudnik v vsakem izmed prijavljenih vozil imeti izvod licence za opravljanje prevozov. Edino določilo, ki od ponudnikov zahteva razpolaganje z licencami za opravljanje prevozov, je 2. točka III. poglavja razpisne dokumentacije z naslovom "SPOSOBNOST ZA OPRAVLJANJE POKLICNE DEJAVNOSTI", v kateri so zahteve določene na naslednji način:

"Ponudnik mora biti registriran za dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila (medkrajevni in drug cestni potniški promet " SKD 2008, šifra 49.391 oz. 2002, šifra 60.230) v skladu s 43. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11) ter imeti veljavni licenci (2) za mednarodni prevoz potnikov v cestnem prometu in za notranji prevoz potnikov v cestnem prometu v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07, 123/08, 49/11.
DOKAZILO:
Naročnik na podlagi pooblastila ponudnika za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc (priloga št. 8) sam pridobi zgoraj omenjene podatke."

V predmetnem postopku je torej treba, glede na naročnikove navedbe o licencah za posamezna vozila iz odločitve o neoddaji naročila z dne 27. 9.2012, ugotoviti, ali vlagatelj izpolnjuje pogoj poklicne sposobnosti, kot je bil določen v 2. točki III. poglavja razpisne dokumentacije. Pred tem pa je treba odgovoriti na vprašanje, kako je treba razlagati vsebino te točke oz. na kakšen način so bili ponudniki dolžni izkazati poklicno usposobljenost. Vlagatelj namreč zatrjuje, da razpisna dokumentacija ni določala, da se mora registrska oznaka prijavljenih vozil na GZS ujemati z registrskimi oznakami iz ponudbe, naročnik pa nasprotno navaja, da se lahko s posameznim vozilom opravlja komercialni prevoz le, če ima voznik v vozilu izvod licence prevoznika.

Pri razlagi razpisne dokumentacije je treba upoštevati določila ZPCP-2, saj 2. točka III. poglavja razpisne dokumentacije določa, da mora imeti ponudnik veljavni licenci (2) za mednarodni prevoz potnikov v cestnem prometu in za notranji prevoz potnikov v cestnem prometu v skladu z ZPCP-2. ZPCP-2 v prvem in drugem odstavku 19. člena določa, da se pravica za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v notranjem cestnem prometu pridobi z licenco in da je licenco treba pridobiti za prevoze blaga, prevoze potnikov in avtotaksi prevoze. Licenca je v skladu z 20. točko prvega odstavka 3. člena ZPCP-2 dovoljenje za izvajanje prevozov potnikov ali blaga, izvod licence pa je v skladu s 15. točko prvega odstavka 3. člena ZPCP-2 listina, ki jo izda izdajatelj licence imetniku licence za uporabo v posameznem vozilu. 28. člen ZPCP-2 določa, da se licenca se izda za dobo petih let, izvod licence za posamezno vozilo pa za čas veljavnosti licence. Izdajatelj izda prevozniku izvod licence za toliko vozil, kolikor jih uporablja za izvajanje prevozov v cestnem prometu in za kolikor vozil izpolnjuje pogoj primernega finančnega položaja. Licence in izvodi licence za posamezna vozila niso prenosljivi na drugega prevoznika. Izvirnik licence se hrani na sedežu prevoznika, pri opravljanju prevozov v cestnem prometu oziroma med vožnjo pa mora imeti voznik v vozilu izvod licence.

Iz citiranih določil ZPCP-2 je razvidno, da mora imeti prevoznik za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga ustrezno licenco in da mora imeti v vsakem posameznem vozilu, s katerim opravlja to dejavnost, izvod licence. ZPCP-2 torej, kot je razvidno iz njegovega prvega odstavka 3. člena in 28. člena, razlikuje med licenco kot dovoljenjem za izvajanje prevozov potnikov, ki se nanaša na osebo ponudnika, in izvodom licence, ki se nanaša na vozila, s katerimi prevoznik opravlja prevoze. V smislu tega razlikovanja je treba razlagati tudi določbe predmetne razpisne dokumentacije: medtem ko se zahteva za imetništvo veljavnih licenc za mednarodni prevoz potnikov v cestnem prometu in za notranji prevoz potnikov v cestnem prometu nanaša na vprašanje poklicne usposobljenosti ponudnika, se zahteva, da imajo posamezna prijavljena vozila izvode licenc, nanaša na sredstva, s katerimi bo naročilo izvedeno, kar pomeni, da gre za vprašanje tehnične usposobljenosti.

Ugotavljanje poklicne sposobnosti in ugotavljanje tehnične sposobnosti je v ZJN-2 urejeno različno. Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti je urejena v 43. členu ZJN-2, ki določa, da lahko naročnik od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Če morajo ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev, ki je predmet naročila, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu. Tehnično sposobnost opredeljuje 45. člen ZJN-2, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekti izkažejo izpolnjevanje tehnične sposobnosti glede na naravo, količino ali pomembnost storitve med drugim:

- z opisom tehnične opreme in ukrepov, ki jih ponudnik storitev uporablja za zagotovitev kakovosti (točka c) drugega odstavka 45. člena ZJN-2),
- z izjavo o tehnični ali drugi opremi, ki je na voljo ponudniku storitev za izvedbo naročila (točka c) drugega odstavka 45. člena ZJN-2).

Tudi naročnik je v razpisni dokumentaciji pogoje za ugotavljanje sposobnosti razdelil na osnovno sposobnost, sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomsko in finančno sposobnost ter tehnično in kadrovsko sposobnost. V poglavju "SPOSOBNOST ZA OPRAVLJANJE POKLICNE DEJAVNOSTI" (2. točka III. poglavja razpisne dokumentacije) je določil pogoje, ki se nanašajo na osebo ponudnika (registracija in imetništvo licenc za mednarodni prevoz potnikov v cestnem prometu in za notranji prevoz potnikov v cestnem prometu), v poglavju "TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSOBNOST" (4. točka III. poglavja razpisne dokumentacije) pa je določil zahteve, ki se nanašajo na voznike in vozila, s katerimi namerava ponudnik izvesti javno naročilo. Kot je bilo že zapisano, naročnik nikjer v poglavju "TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSOBNOST" ali v kakšnem drugem delu razpisne dokumentacije ni določil zahteve, da morajo imeti vozila, ki jih prijavi posamezen ponudnik, izvode licenc. Podrobne tehnične zahteve za vozila je naročnik določil v prilogi 4 razpisne dokumentacije, vendar med njimi ni zahteve, na podlagi katere bi naročnik lahko ugotavljal, ali imajo vozila, ki jih ponudnik navede v ponudbi, izvod licence in posledično ali so zavedena v evidenco vozil, za katera je izdan izvod licence, s katerimi domači prevozniki opravljajo prevoze v cestnem prometu (3. alineja 15. člena ZPCP-2).

Upoštevajoč navedena izhodišča Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage v razpisni dokumentaciji, ko je za vozila, ki jih je vlagatelj prijavil v ponudbi, ugotavljal, ali imajo izvod licence oz. ali se seznam prijavljenih vozil ujema s seznamom iz evidence GZS. Ponovno je treba poudariti, da je naročnik zahtevo glede licenc določil le v okviru preverjanja poklicne usposobljenosti ponudnikov, kar pomeni, da je na tej podlagi, ob upoštevanju določb ZPCP-2 in ZJN-2, lahko preverjal le, ali imajo ponudniki licence v smislu dovoljenja za izvajanje prevozov potnikov ali blaga (kar za vlagatelja in njegove podizvajalce, kot je razvidno iz odločitve o neoddaji naročila, ni sporno), ni pa določil, da morajo tudi prijavljena vozila imeti izvode licenc. Ob tako formulirani razpisni dokumentaciji zato po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče trditi, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev poklicne ali tehnične usposobljenosti zgolj zato, ker se seznam prijavljenih vozil ne ujema s seznamom vozil iz evidence GZS.

Državna revizijska komisija s tem ne posega v obveznosti v zvezi z imetništvom licenc, ki jih za prevoznike določa ZPCP-2, saj v predmetnem postopku pravnega varstva odloča o vprašanju popolnosti vlagateljeve ponudbe z vidika pravil javnega naročanja. Ta pa zahtevajo, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 8. člena ZJN-2) ter da mora naročnik zahteve določiti na jasen in nedvoumen način. Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče (npr. v zadevah št. 018-225/2012 in št. 018-283/2012), da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ne more dajati referenčnemu pogoju drugačne vsebine od tiste, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje v nasprotju z 8. členom ZJN-2 in tudi kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2. Tudi Sodišče EU je zapisalo, da načelo preglednosti zahteva, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (npr. C-368/10, točka 109). Ker je naročnik tisti, ki mora določiti pogoje za ugotavljanje sposobnosti (prim. osmi odstavek 41. člena ZJN-2 in 3. točko prvega odstavka 71. člena ZJN-2), mora zato nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Če je pogoj zapisan tako, da dopušča več možnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika treba uporabiti razlago, ki gre v korist ponudnika.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o neoddaji javnega naročila" št. 45002-103/2011/80 z dne 27. 9. 2012.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitev, da razpisna dokumentacija ni zahtevala predložitve izvodov licenc za ponujena vozila, ter v nadaljevanju sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJN-2.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi s plačilom revizijske takse v višini 5.946,00 EUR, stroške v zvezi z odvetniškim zastopanjem v višini 1.400,00 EUR, izdatke po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 v višini 20,00 EUR, v nadaljevanju: ZOdvT) ter 20 % DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku " nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek " stroške v višini 5.946,00 EUR,
- za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT " pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 6.930,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V skladu s prvim odstavkom 41. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija, kadar sprejme odločitev iz druge alineje prvega odstavka 39. člena tega zakona in se ta nanaša na postopek oddaje javnega naročila, v katerem je treba obvestila, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, objaviti v Uradnem listu Evropske unije, od naročnika zahtevati, da ji predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila, v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo.

Naročnik bo moral Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila "Protokolarni in službeni prevozi II" v delu, ki je bil razveljavljen v 1. točki izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti (tretji odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo morala Državna revizijska komisija zoper naročnika začeti postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 15. 1. 2013





predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Republika Slovenija, Generalni sekretariat vlade RS, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran