018-382/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Sanacija zidov ""Lancovo"" na cesti R3-635/1121 Lesce - Kamna Gorica - Lipnica v km 4,950", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik HIP PLUS, d.o.o., Vače 103, Vače, ki ga zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 1. 2013

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 25. 10. 2012 se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja v odprtem postopku, dne 6. 7. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN7310/2012. Dne 9. 10. 2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 43001-46/2012/15 907, iz katerega je razvidno, da je naročilo dodelil ponudniku Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev naročnika o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 25. 10. 2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno, saj nima poravnanih vseh obveznosti do podizvajalcev iz preteklih postopkov javnih naročil. Izbrani ponudnik je imel pred oddajo ponudbe in v času oddaje neporavnane zapadle obveznosti do družbe KVEDER, d.o.o., in sicer iz javnega naročila za dela na objektu AC priključek Naklo " zahod. Pri tem naročilu je družba KVEDER, d.o.o., sodelovala kot podizvajalec Cestnega podjetja Kranj, d.d., ki je pravni prednik izbranega ponudnika. Družba KVEDER, d.o.o., je izbranemu ponudniku izdala račun 96/10 z dne 30. 6. 2010 in valuto plačila 28. 10. 2010, izbrani ponudnik pa računa ni plačal. Zato je družba KVEDER, d.o.o., vložila izvršilni predlog št. VL 12290/2011, s katerim je uveljavljala tudi plačilo drugih neplačanih računov. Izbrani ponudnik je dolg po računu 96/2010 delno poravnal, s čimer je potrdil vsebino in višino dolga, navaja vlagatelj. Dne 11. 9. 2012 je izbrani ponudnik podpisal obrazec (predlog zapiranja terjatev), v katerem je potrdil obstoj dolga po računu 96/2010 in dejstvo, da v času oddaje ponudbe ni imel poravnanih vseh obveznosti do podizvajalcev. Prav tako je izbrani ponudnik v obrazcu z dne 7. 8. 2012 (predlog zapiranja terjatev) potrdil del dolga po računu 118/10 z dne 23. 7. 2012, valuta plačila pa je bila določena 20. 11. 2010. Tudi račun 118/10 se nanaša na izvajanje javnega naročila. Vlagatelj se sklicuje tudi na izvensodno poravnavo med izbranim ponudnikom in družbo KVEDER, d.o.o., iz katere je razvidno, da je izbrani ponudnik priznal vse svoje stare neplačane obveznosti.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je ravnanje izbranega ponudnika v zvezi z zapadlimi obveznosti razvidno tudi iz sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, s katero je sodišče ugotovilo, da pravilno izdanih računov ne šteje za zapadle. Takšno ravnanje odobrava tudi naročnik, saj ga je upnik ZAHRIBAR, d.o.o., obveščal o stanju pri izvedbi njegovega naročila, pa ni bilo nobenega učinka. Izbrani ponudnik je v prijavi za pobot svoj dolg do tega podizvajalca prijavil, a tega ni izvedel. Računi se nanašajo na dela, kjer je izbrani ponudnik izvajal GOI dela na projektu "Davča".

Vlagatelj zaključuje, da bi moral naročnik izbranega ponudnika zaradi neporavnanih zapadlih obveznosti izločiti iz postopka. Ta je sicer predložil podpisano izjavo o poravnanih obveznosti, katere vsebina ni resnična, kar izhaja tudi iz mnenja podjetja Revidicom, d.o.o. To po mnenju vlagatelja tudi pomeni, da je izbrani ponudnik podal neresnična in zavajajoča dokazila. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 29. 10. 2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, opredelil do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo. V vlogi navaja, da vlagateljeve navedbe niso pravilne, da je njegova ponudba popolna in da je treba zahtevek za revizijo zavrniti kot neutemeljen. Izbrani ponudnik zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi zahtevka za revizijo.

Naročnik je dne 13. 11. 2012 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja in izbranega ponudnika in navaja, da je v postopku analize pregledal ponudbo izbranega ponudnika in ugotovil, da je ta predložil podpisano izjavo o izpolnjevanju ekonomsko finančnih pogojev, s čimer je zadostil zahtevam razpisne dokumentacije. Naročnik je ob tem dodatno vpogledal tudi v podatke AJPES, iz katerih je razvidno, da je imel izbrani ponudnik v zadnjih 6 mesecih 0 dni neporavnanih obveznosti. Naročnik nadaljuje, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni izkazal, da je CP Kranj, d.d., pravni naslednik izbranega ponudnika ter da je slednji prevzel vse obveznosti pravnega prednika. Iz predloženih dokazil naročnik ni mogel ugotoviti, da gre za terjatve iz postopkov javnega naročanja, ugotovil pa je, da je vlagatelj predložil račune, popise strojev, dopise, sodbo ter podizvajalsko pogodbo, iz katerih naročnik ni mogel ugotoviti zatrjevanih kršitev. Izbrani ponudnik navaja, da je očitane neplačane terjatve ugovarjal že CP Kranj, d.d., kasneje pa tudi izbrani ponudnik, zaradi česar je na sodišču potekal spor, ki se je zaključil s poravnavo oz. podpisom predloga o zapiranju terjatev. Ker sta stranki dne 13. 8. 2012 sklenili predlog za zapiranje terjatev, so bile terjatve na dan oddaje ponudbe dne 26. 7. 2012 sporne in še niso zapadle. Z dogovorom o zapiranju terjatev sta se stranki sporazumeli o novih rokih za plačilo, zato naročnik ni sledil vlagateljevim navedbam.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 16. 11. 2012 odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 21. 11. 2012 opredelil do navedb naročnika. Vlagatelj vztraja pri svojih revizijskih navedbah in odgovarja na naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V predmetnem postopku pravnega varstva je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik pri ugotavljanju ekonomsko finančne usposobljenosti pravilno ugotovil, da izbrani ponudnik nima neporavnanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev iz preteklih postopkov javnega naročanja. Spor je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi nima kakšnih drugih pomanjkljivosti) ter iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Izhodišče za določanje ekonomske in finančne sposobnosti predstavlja 44. člen ZJN-2, ki v drugem odstavku določa, da lahko naročnik kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti gospodarskega subjekta od njega zahteva predložitev različnih dokumentov, npr. bančnih izpiskov, podatkov o boniteti poslovanja, računovodskih izkazov, izvlečkov iz poslovnih knjig, izpisov prometa itd. ZJN-2 v tem delu predpisuje le možna dokazila za izkazovanje ekonomske in finančne usposobljenosti, naročnik pa mora, glede na naravo, količino ali pomembnost predmeta javnega naročila, v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeliti posamezne ekonomsko " finančne zahteve in določiti, katere finančne kazalce bo preverjal ter katere vrednosti in kvalitete morajo dosegati, da ponudnik izkaže svojo ekonomsko " finančno usposobljenost za izvedbo javnega naročila. Šesti odstavek 44. člena ZJN-2 določa, da mora ponudnik v ponudbi predložiti tudi izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

Naročnik je zahteve glede izpolnjevanja ekonomsko finančne sposobnosti določil v točki 3.1.2 Navodil za pripravo ponudbe, pri čemer je v podtočki 3.1.2.3 Navodil za pripravo ponudbe zapisal:

"Gospodarski subjekt ima plačane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja.

dokazilo: Izjava o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev, skladna s predlogo.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva poročilo pooblaščenega revizorja, izpisek stanja odprtih obveznosti do dobaviteljev na dan oddaje ponudbe, potrdilo poslovne banke ali drugo enakovredno dokazilo, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja."

Naročnik je kot dokazilo o izpolnjevanju ekonomsko-finančnih pogojev predvidel podpis izjave, v kateri so ponudniki med drugim izjavili, da imajo poravnane vse zapadle obveznosti do svojih podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da bodo na podlagi poziva naročniku v določenem roku predložili zahtevano dokazilo o izpolnjevanju pogoja. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta zahtevano izjavo izpolnil in jo podpisano predložil v ponudbo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da izjava o poravnanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni resnična, in sicer zato, ker naj bi imel izbrani ponudnik na dan predložitve ponudbe naslednje neporavnane zapadle obveznosti:

- obveznost iz računa 96/10 z dne 30. 6. 2010, ki ga je družba KVEDER, d.o.o. izdala družbi CP Kranj, d.d., za "opravljena dela " dobava in montaža JVO, na objektu: AC PRIKLJUČEK NAKLO " KRANJ ZAHOD",
- obveznost iz računa 118/10 z dne 23. 7. 2010, ki ga je družba KVEDER, d.o.o. izdala družbi CP Kranj, d.d., za "opravljena dela " dobava in montaža JVO na objektu: Gorenjska panoramska cesta (Davča)",
- obveznost iz računa št. 21/2010 z dne 30. 10. 2010, ki ga je družba ZAHRIBAR, d.o.o. izdala družbi CP Kranj, d.d., za "opravljena gradbena strojna dela, sektor 125 " Rabič".

Uvodoma je treba, glede na navedbe izbranega ponudnika in naročnika v zvezi s pravnim nasledstvom izbranega ponudnika v razmerju do CP Kranj, d.d., ugotoviti, da se je, kot je razvidno iz spletnih strani izbranega ponudnika, CP Kranj, d.d., leta 2011 preimenovalo v Gorenjsko gradbeno družbo, d.d., kar pomeni, da ne gre za vprašanje statusnega preoblikovanja in z njim povezanega pravnega nasledstva. Tudi sicer iz dokumentacije, ki je predložena v predmetnem postopku, izhaja, da izbrani ponudnik nastopa kot stranka v pogodbenih in dolžniško-upniških razmerjih, ki jih je sklenil še kot CP Kranj, d.d., ter v postopkih, ki se nanašajo na ta razmerja. Državna revizijska komisija zato ni upoštevala ugovora, da vlagatelj ni izkazal pravnega nasledstva.

V zvezi z obveznostmi, ki izhajajo iz računov št. 96/10 in 118/10, Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankami ni sporno, da je vlagatelj zaradi izterjave teh obveznosti vložil izvršilni predlog, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi št. VL 12290/2011. Izbrani ponudnik je kot dolžnik zoper navedeni sklep o izvršbi vložil ugovor, in sicer zato, ker naj bi določene obveznosti že poravnal, druge pa naj še ne bi zapadle v plačilo oz. naj še ne bi bili izpolnjeni pogodbeni pogoji za izstavitev računov. Na podlagi ugovora izbranega ponudnika je bil sklep o izvršbi razveljavljen, o zahtevkih in stroških pa je v gospodarskem sporu začelo odločati Okrožno sodišče v Kranju. Na podlagi navedenih dejstev Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je treba terjatve iz te podlage (računov št. 96/10 in 118/10) obravnavati kot sporne. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, se lahko kot podlaga za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila upoštevajo le zapadle obveznosti do podizvajalcev, pri čemer je treba najprej ugotoviti obstoj terjatve, nato pa še njeno zapadlost. Dejstvo, da podizvajalec še ni prejel plačila, še ne pomeni dospelosti terjatve do izvajalca, saj je lahko neplačilo posledica zamude podizvajalca, uveljavljanja garancijskih zahtevkov, neizpolnjenih ali nekvalitetno izpolnjenih obveznosti itd. V teh primerih lahko govorimo o dvomljivih in spornih terjatvah, katerih neplačilo ne more nujno predstavljati razloga za izločitev iz postopka oddaje javnega naročila v smislu šestega odstavka 44. člena ZJN-2, saj ima lahko ponudnik " dolžnik za neplačilo povsem utemeljene razloge. Sprejeti drugačno razlago bi pomenilo, da bi lahko razlog za izločitev ponudnika predstavljal že neplačan fiktiven račun, ki bi ga gospodarski subjekt izdal zgolj z namenom dokazovanja neplačanih zapadlih obveznosti v postopku javnega naročanja. Ob tem je treba opozoriti, da se lahko Državna revizijska komisija pri presoji vprašanja, ali obstajajo neplačane zapadle obveznosti, omeji le na ugotavljanje obstoja terjatve, obstoja zapadlosti in njene morebitne spornosti. Ne more pa se pri tem spuščati v vsebino obligacijsko-pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom ter pri tem ugotavljati, kaj so določale posamezne pogodbene klavzule oz. ali je bilo ravnanje pogodbenih strank v konkretnem obligacijskem razmerju skladno s pogodbenimi določili. Za tovrstno presojo oz. razreševanje sporov je namreč pristojno sodišče, medtem ko lahko Državna revizijska komisija v skladu s svojo pristojnostjo ugotavlja le obstoj spora, saj v tem primeru ne moremo govoriti o neplačanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ki bi lahko predstavljale podlago za izločitev ponudnika.

Terjatve iz računov št. 96/10 in 118/10, ki jih vlagatelj navaja kot neporavnane in ki naj bi po njegovem mnenju predstavljale razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika, so torej sporne, saj v zvezi z njimi poteka pravdni postopek, in jih že zato ni mogoče obravnavati kot neplačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja v smislu šestega odstavka 44. člena ZJN-2. Poleg tega je treba upoštevati, da sta vlagatelj in izbrani ponudnik v gospodarskem sporu dne 17. 10. 2012 sklenila izvensodno poravnavo. Z izvensodno poravnavo sta se vlagatelj in izbrani ponudnik dogovorila, da bo izbrani ponudnik do 30. 10. 2012 z večstranskimi kompenzacijami, ki jih bo v zvezi s še neporavnanimi zneski, med katerimi sta tudi zneska po računih št. 96/10 in 118/10, predhodno predložil vlagatelj, poravnal znesek v višini 42.090,96 EUR. Vlagatelj in izbrani ponudnik sta se tudi sporazumela, da so po poravnavi tega zneska rešena vsa njuna medsebojna razmerja, ki so predmet sodnega postopka, in da po izpolnitvi te poravnave drug do drugega nimata nobenih medsebojnih obveznosti ali terjatev več, zaradi česar se odpovedujeta uveljavljanju kakršnihkoli naknadnih zahtevkov, ki bi izvirali iz tega naslova. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala v sklepu št. 018-398/2011-5 z dne 14. 12. 2011, na katerega opozarja tudi izbrani ponudnik, je namen (izvensodne) poravnave kot pogodbe materialnega prava, skladno z določili Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s sprem., v nadaljevanju: OZ), da stranki, med katerima je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekineta spor oziroma odpravita negotovost in določita svoje vzajemne pravice in obveznosti (1050. člen OZ). Popustitev je med drugim lahko v delni ali popolni pripoznavi kakšnega zahtevka druge stranke ali v odpovedi kakšnemu svojemu zahtevku, v prevzemu kakšne nove obveznosti; v zmanjšanju obrestne mere; v podaljšanju roka; v privolitvi v delna odplačila; v dani pravici do odstopnine (1051. člen OZ). Iz izvensodne poravnave je razvidno, da sta se vlagatelj in izbrani ponudnik sporazumela o novem roku plačila obveznosti, ki izhajajo iz računov št. 96/10 in 118/10, in sicer je to bil 30. 10. 2012. Ker sta vlagatelj in izbrani ponudnik v konkretnem primeru izrecno soglašala in izrazila voljo, da se poravnata in v ta namen dogovorita nov rok za plačilo spornih terjatev, ni mogoče slediti vlagatelju, da so bile te obveznosti v času poteka roka za predložitev ponudb (26. 7. 2012) neporavnane.

Prav tako ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da obstoj oz. pripoznavo neporavnanih obveznosti izkazujejo konkludentna ravnanja izbranega ponudnika. Dejstvo, da je izbrani ponudnik plačal del spornih računov oz. da je v zvezi z njimi podpisal predloge za zapiranje terjatev, v predmetnem postopku ne more pomeniti priznanja obveznosti, ki bi jih bilo mogoče obravnavati kot neplačane zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja v smislu šestega odstavka 44. člena ZJN-2. V predmetnem postopku je namreč bistvena ugotovitev, da so bile obveznosti, ki jih je uveljavljal vlagatelj na podlagi računov št. 96/10 in 118/10, predmet izvršilnega postopka, v katerem je izbrani ponudnik vložil ugovor, zaradi česar je med strankama potekal gospodarski spor. Dejstvo, da je med strankama (tudi še v času poteka roka za predložitev ponudbe) potekal pravdni postopek, je podlaga za ugotovitev spornosti terjatev, takšne pa, kot je bilo že zapisano, ne morejo predstavljati podlage za izločitev ponudnika na podlagi šestega odstavka 44. člena ZJN-2.

V zvezi z obveznostmi iz računa št. 21/2010, ki jih vlagatelj prav tako navaja kot neporavnane in na tej podlagi zahteva izločitev izbranega ponudnika iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naj bi šlo za terjatve, ki jih ima družba ZAHRIBAR, d.o.o. do izbranega ponudnika, vendar pa vlagatelj svojih navedb ni konkretiziral. Vlagatelj navaja le, da naj bi bilo iz sodbe Okrožnega sodišča v Kranju z dne 19. 6. 2012 (ki nima oznake pravnomočnosti) razvidno, da se izbrani ponudnik spreneveda in stoji na stališču, da pravilno izdanih računov ne šteje za zapadle. Tem vlagateljevim navedbam zato že na podlagi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) ni mogoče slediti, saj sploh ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, za katere obveznosti naj bi šlo. Vlagatelj sicer navaja tudi, da je izbrani ponudnik v prijavi za pobot priznal svoj dolg in da se izdani računi nanašajo na posle, kjer je bila družba ZAHRIBAR, d.o.o. podizvajalec izbranega ponudnika na projektu "Davča", kar naj bi izhajalo iz računa št. 21/2010. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz računa št. 21/2010 ni razvidno, da bi se dela nanašala na javno naročilo, saj je v njem navedeno le to, da družba ZAHRIBAR, d.o.o. zaračunava "opravljena gradbena strojna dela, sektor 125 " Rabič". Tudi iz priloženih dokumentov (dnevni pregledi strojev na gradbišču ter strojna poročila) ni razvidno, da bi šlo za dela, za katera vlagatelj zatrjuje, da izvirajo iz postopkov javnega naročila. Pogodbi št. 12/6-09 in 12/19-10, ki ju prilaga vlagatelj, prav tako ne izkazujeta podizvajalskega razmerja pri izvajanju javnega naročila, saj gre za splošni enoletni pogodbi, s katerima sta se družba ZAHRIBAR, d.o.o. in izbrani ponudnik sporazumela za izvajanje strojnih del na deloviščih Cestnega podjetja Kranj. Na podlagi vlagateljevih navedb in priloženih dokazil zato ni mogoče ugotoviti obstoja neporavnanih zapadlih obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja v smislu šestega odstavka 44. člena ZJN-2.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko ponudbe izbranega ponudnika ni izločil iz postopka. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, navedel tudi stroške, ki jih je imel z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, in spremembe) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 15. 1. 2013



predsednica senata
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, 1000 Ljubljana
- Odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran