018-342/2012 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek-Šinko, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Javno naročilo za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj PNZ, d. o. o., Vojkova cesta 65, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA - LJUBLJANSKE URBANE REGIJE, Tehnološki park 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 1. 2013

odločila:

1. Obravnavanje vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 10. 9. 2012, znak vlagatelja 1146/2012-TKrižaj (vključno z vsemi njegovimi dopolnitvami), ter pritožbe z dne 23. 10. 2012, znak vlagatelja 1409/2012-TK, se združi v en postopek.

2. Vlagateljevi pritožbi z dne 23. 10. 2012, znak vlagatelja 1409/2012-TK, se ugodi in se v delu, v katerem je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo, kot izhaja iz prve dopolnitve zahtevka za revizijo z dne 19. 9. 2012, znak vlagatelja 1181/2012-TK, zavrgel, razveljavi naročnikova odločitev o zahtevku za revizijo, kot izhaja iz sklepa številka 706/12-lm, z dne 18. 10. 2012.

Vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz njegove prve dopolnitve, se sprejme v obravnavo.

3. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 10. 9. 2012, znak vlagatelja 1146/2012-TKrižaj, vključno z njegovo drugo dopolnitvijo vred, se ugodi v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika v navezavi na vpogled v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., in sicer v podatke o referenčnih delih, "ki so jih potrdili zasebni naročniki oz. investitorji", ti podatki pa so bili navedeni na gradbiščnih tablah referenčnih poslov.

Naročnik je dolžan vlagatelju (upoštevaje obrazložitev tega sklepa) omogočiti vpogled v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., in sicer v podatke o referenčnih delih, "ki so jih potrdili zasebni naročniki oz. investitorji", ti podatki pa so bili navedeni na gradbiščnih tablah referenčnih poslov.

Vlagatelj lahko (v mejah obrazložitve tega sklepa) v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni svoj zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v del prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o., omenjen v tej točki izreka tega sklepa.

O dopolnitvi ali spremembi svojega zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 10. 9. 2012, znak vlagatelja 1146/2012-TKrižaj, se v preostalih delih (razen v delu druge dopolnitve zahtevka za revizijo, o kateri s predmetno odločitvijo Državna revizijska komisija še ni odločala, to je v 2) alinei točke III.), vključno z vsemi njegovimi dopolnitvami vred, zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku enega meseca od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

5. Odločitev o stroških postopka pravnega varstva se pridrži za poznejšo oziroma končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18. 6. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "za izbiro izvajalca operacije "Mreža P+R zbirnih središč LUR"". Obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je bilo dne 20. 6. 2012 (pod številko objave JN6630/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 22. 6. 2012 pa (pod številko dokumenta 195397) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2012/S 118 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 23. 8. 2012 sprejel Sklep o priznanju sposobnosti, številka 537/12-lm (v nadaljevanju: sklep o priznanju sposobnosti). Omenjeni sklep o priznanju sposobnosti je vlagatelj prejel dne 29. 8. 2012.

Vlagatelj je dne 3. 9. 2012 oddal vlogo z dne 3. 9. 2012, znak vlagatelja 1121/2012-TKrizaj, poimenovano "Predlog za spremembo "Sklepa o priznanju sposobnosti" št. 537/12-lm z dne 23. 8. 2012". Omenjeno vlogo je naročnik prejel dan kasneje.

Dne 4. 9. 2012 je vlagatelj oddal vlogo z dne 4. 9. 2012, znak vlagatelja 1131/2012-TKrižaj, na kratko poimenovano "Zahteva za vpogled v prijavo kandidata Omega consult, d. o. o. s partnerjema" (v nadaljevanju: kandidat OMEGA consult, d. o. o.). Omenjeno vlogo je naročnik prejel dan kasneje.

Naročnik je dne 6. 9. 2012 sprejel "SKLEP O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI SKLEPA O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI", številka 575/12-lm (v nadaljevanju: sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti). Omenjeni sklep je vlagatelj prejel dne 7. 9. 2012.

Dne 10. 9. 2012 je vlagatelj oddal zahtevek za revizijo z dne 10. 9. 2012, znak vlagatelja 1146/2012-TKrižaj (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi, mu dovoli (omogoči) vpogled v prijavo konkurenta (kandidata OMEGA consult, d. o. o.) in drugo dokumentacijo postopka (v posledici pa dopolnitev zahtevka za revizijo, oziroma, "možnost dopolnitve revizijskega zahtevka") ter razveljavi sklep o priznanju sposobnosti in sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti (ali pa le slednjega). Podredno vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in postopek oddaje zadevnega javnega naročila razveljavi v celoti. Vlagatelj v zahtevku za revizijo v vsakem primeru predlaga, naj se mu povrnejo vsi stroški postopka.

V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
" svojih sumov, da je naročnik "kršil zakon", ni mogel potrditi, ker mu naročnik ni omogočil vpogleda, ki ga je zahteval z dopisom z dne 4. 9. 2012. Vlagatelj dodaja, da mu je naročnik preprečil "dostop do instituta, ki bi mu omogočil, da uspešno uresničuje pravico do pravnega varstva", s čimer je kršil pravico vlagatelja do vpogleda v prijavo konkurenta (kandidata OMEGA consult, d. o. o.),
" naročnik "ni pravilno ugotovil dejanskega stanja in ni pravilno uporabil oziroma je kršil upoštevne določbe" ZJN-2, pa tudi, da bi naročnik, če bi "ravnal v skladu z zakonom", moral "vlagatelju oziroma navedenemu kandidatu" priznati sposobnost in ga povabiti k oddaji ponudbe. Vlagatelj ob tem zatrjuje, da naročnikova ugotovitev glede spornih referenc, kot izhajajo iz prijave, v kateri vlagatelj sodeluje kot vodilni partner (v nadaljevanju: prijava kandidata PNZ, d. o. o., in SAVAPROJEKT, d. d.), temelji na nesprejemljivi razlagi besedila "11. pogoja pod točko g)", saj je razpisna dokumentacija v tem delu vsaj nejasna, prepričljivejša ali vsaj možna pa je tudi razlaga, da se ustrezne reference nanašajo na vloge, v zvezi s katerimi je (kateri koli) organ z ustreznimi pooblastili potrdil oziroma izdal odločbo o tem, da je projekt upravičen do kohezijskih sredstev, predvidenih "v okviru OP ROPI, (dodeljenih) s strani Evropske komisije. Tako zahtevo pa vlagatelj v celoti izpolnjuje in bi mu morala biti sposobnost priznana". V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj svoje razumevanje podrobneje dokazuje in utemeljuje.

Vlagatelj je dne 19. 9. 2012 oddal "DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO z dne 10. 9. 2012" z dne 19. 9. 2012, znak vlagatelja 1181/2012-TK (v nadaljevanju: prva dopolnitev zahtevka za revizijo). V prvi dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti sprejel nezakonito, saj pravne podlage za njegov sprejem nima ne v določbah petega odstavka 79. člena ZJN-2, na katerega se sklicuje, ne v "drugih določbah upoštevne zakonodaje". Vlagatelj se pri tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije številka 018-239/2012-6 in zaključuje, da sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti ne more imeti nobenega pravnega učinka na odločitev o priznanju sposobnosti.

Vlagatelj je dne 2. 10. 2012 oddal "DRUG[O] DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO z dne 10. 9. 2012" z dne 2. 10. 2012, znak vlagatelja 1262/2012-TKrižaj (v nadaljevanju: druga dopolnitev zahtevka za revizijo). V drugi dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
" mu naročnik vpogleda ni omogočil v roku, ki ga določa zakon, zaradi tega pa je bil oškodovan,
" mu vpogled ni bil omogočen v obsegu, ki ga dopuščata zakon in praksa Državne revizijske komisije,
" je odločitev naročnika nezakonita (tudi) v delu, v katerem je naročnik sposobnost priznal kandidatu OMEGA consult, d. o. o., saj omenjeni kandidat v svoji prijavi ni predložil ustreznih referenc, ki bi bile skladne z naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Kandidat OMEGA consult, d. o. o., je dne 10. 10. 2012 na pošto oddal svojo vlogo, poimenovano "PRIPRAVLJALNA VLOGA oz. IZJASNITEV" (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi kandidat OMEGA consult, d. o. o., ugotavlja, da vlagateljeve navedbe v zahtevku za revizijo, kot izhajajo iz njegove druge dopolnitve, niso utemeljene. Po zatrjevanju kandidata OMEGA consult, d. o. o., tako nekatere navedbe v zahtevku za revizijo (kot izhajajo iz njegove druge dopolnitve) temeljijo na predpostavkah, ki nimajo osnove "v ključnem postulatu za oceno prijav", to je v razpisni dokumentaciji in "veljavni javno-naročniški zakonodaji", nekatere navedbe (kot izhajajo iz druge dopolnitve zahtevka za revizijo) niso podkrepljene z dokazili in argumentacijo, ki bi temeljila na določbah razpisne dokumentacije (temveč to "za namen prikaza domnevnih kršitev nedopustno in brez osnove razširjajo"), nekatere navedbe (kot izhajajo iz druge dopolnitve zahtevka za revizijo) pa so neresnične oziroma netočne. V posledici kandidat OMEGA consult, d. o. o., predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo (iz razloga, ker naj vlagatelj ne bi dokazal popolnosti svoje ponudbe) zavrže, podredno pa ga zavrne (zaradi razlogov njegove neutemeljenosti).

Naročnik je dne 18. 10. 2012 sprejel sklep številka 706/12-lm (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je
" vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil "kot neupravičen in neutemeljen",
" prvo dopolnitev zahtevka za revizijo zavrgel kot prepozno,
" drugo dopolnitev zahtevka za revizijo zavrnil "kot neupravičen[o] in neutemeljen[o]",
" vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo in "podanima dopolnitvama", zavrnil kot neutemeljeno.

V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo
" v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da ugotovitev glede spornih referenc, kot izhajajo iz prijave kandidata PNZ, d. o. o., in SAVAPROJEKT, d. d., temelji na nesprejemljivi razlagi besedila "11. pogoja pod točko g)", naročnik vztraja, da je besedilo omenjenega pogoja jasno in nedvoumno, referenčnemu pogoju pa ustrezajo izključno projekti, "katere je potrdila Evropska komisija". Takšno razumevanje pogoja je po prepričanju naročnika edino mogoče, celo laikom na področju "črpanja sredstev EU" pa je popolnoma jasna distinkcija med odločbami, izdanimi s strani Evropske komisije (tako imenovani veliki projekti), ter drugimi vlogami, ki jih izdajajo pretežno nacionalni organi, "pristojni za kohezijo",
" naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na vpogled, zavrača kot preuranjen, obenem pa opozarja, da je vlagatelju vpogled omogočil in mu po opravljenem vpogledu omogočil tridnevni rok za morebitno dopolnitev zahtevka za revizijo,
" v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da mu vpogled ni bil omogočen v obsegu, ki ga dopuščata zakon in praksa Državne revizijske komisije, naročnik pojasnjuje, da se je vpogled izvedel ob upoštevanju pravil razpisne dokumentacije in določil 22. člena ZJN-2 (upoštevaje sklep kandidata OMEGA consult, d. o. o., o varovanju poslovne skrivnosti),
" naročnik navaja, da je v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., preveril izpolnjevanje pogojev in ugotovil, da je kandidat OMEGA consult, d. o. o., v svoji prijavi predložil dokazila v vsebini in obliki, kot so bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, na podlagi pavšalnih navedb vlagatelja, brez predložitve konkretnih dokazil, da so navedbe iz predloženih referenčnih potrdil napačne ali zavajajoče, pa očitkom vlagatelja ne more pritrditi.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka 706/12-lm, z dne 18. 10. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 22. 10. 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je
" dne 24. 10. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 23. 10. 2012, znak vlagatelja 1408/2012-TK, poimenovano "OPREDELITEV vlagatelja zahtevka za revizijo v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN". V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, zaključuje, da odločitev o zahtevku za revizijo bodisi vsebuje argumente, ki so neutemeljeni, bodisi jih sploh ne vsebuje, kot sklepno pa Državni revizijski komisiji predlaga, da neutemeljenih argumentov ne upošteva in glede na pomanjkanje protidokazov ter "trditvene podlage v obravnavanem sklepu zahtevku za revizijo v celoti sledi",
" dne 30. 10. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 29. 10. 2012, znak vlagatelja 1423/2012-TK,
" dne 30. 10. 2012 prejela vlagateljevo pritožbo, znak vlagatelja 1409/2012-TK, z dne 23. 10. 2012 (v nadaljevanju: pritožba),
" dne 6. 11. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 5. 11. 2012, znak vlagatelja 1429/12-TK, poimenovano "TRETJA DOPOLNITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO, predloženega 10. 9. 2012, z novimi dejstvi in dokazi, ki jih vlagatelj brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku", skupaj z dokazi (v nadaljevanju: tretja dopolnitev zahtevka za revizijo). V omenjeni vlogi vlagatelj meni, da pridobljene informacije in dokazi potrjujejo njegove domneve, da vloge, ki jo je (neposredno) potrdila Evropska komisija, ni izdelalo podjetje, ki je na referenčnem potrdilu navedeno, v posledici pa kandidat OMEGA consult, d. o. o., ne izpolnjuje pogoja, saj nima dveh ustreznih referenc.

Vlagatelj kot pritožnik (v nadaljevanju: vlagatelj) je zoper del odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, poimenovan "druga točka izreka", vložil pritožbo, v kateri Državni revizijski komisiji predlaga, da izpodbijano odločitev naročnika o zahtevku za revizijo v "drug[i] točk[i] izreka" razveljavi, naročniku pa naloži, da zahtevek za revizijo sprejme v vsebinsko obravnavo tudi v delu, ki je predložen z vlogo z dne 19. 9. 2012, o njem odloči skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN ter "v skladu s to odločitvijo vnovič odloči tudi o vračilu priglašenih stroškov". V pritožbi vlagatelj zatrjuje tudi, da je naročnik "[s]klep o zavrženju" sprejel po izteku predpisanega roka.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in kandidata OMEGA consult, d. o. o., z dopisom številka 018-342/2011-5, z dne 26. 11. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN, obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Državna revizijska komisija je s pozivom številka 018-342/2012-6, z dne 18. 12. 2012, kandidata OMEGA consult, d. o. o., pozvala na podajo pojasnila, dne 24. 12. 2012 pa je pojasnilo omenjenega kandidata tudi prejela.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in kandidata OMEGA consult, d. o. o., predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 41., 55. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo (vključno z vsemi njegovimi dopolnitvami vred) in pritožbo vložil zoper ravnanja istega naročnika pri oddaji istega predmeta javnega naročila v istem postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve postopka vlagateljev zahtevek za revizijo (vključno z njegovimi dopolnitvami vred) in pritožbo obravnavala skupaj in je o njiju odločila z enotno odločitvijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zoper del odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, poimenovan "druga točka izreka", vložil pritožbo. V omenjeni pritožbi vlagatelj Državni revizijski komisiji predlaga, da izpodbijano odločitev naročnika o zahtevku za revizijo v "drug[i] točk[i] izreka" razveljavi, naročniku pa naloži, da zahtevek za revizijo sprejme v vsebinsko obravnavo tudi v delu, ki je predložen z vlogo z dne 19. 9. 2012, o njem odloči skladno s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN ter "v skladu s to odločitvijo vnovič odloči tudi o vračilu priglašenih stroškov".

Kot izhaja iz odločitve o zahtevku za revizijo je naročnik vlagateljevo prvo dopolnitev zahtevka za revizijo (na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, v povezavi s prvo alineo prvega odstavka istega člena) zavrgel kot prepozno, kot izhaja iz pritožbe, pa je vlagatelj pritožbo vložil na podlagi petega odstavka 26. člena ZPVPJN.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti prejel dne 7. 9. 2012, dne 19. 9. 2012 pa je oddal prvo dopolnitev zahtevka za revizijo. Ker
" je po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti (sprejeti v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti) rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema te odločitve (peti odstavek 25. člena ZPVPJN),
" se v primeru, če je rok določen po dnevih, ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN),
" se v primeru, če je vloga vezana na rok, šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, pa se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi oziroma drugi odstavek 111. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN),
" je vlagatelj prvo dopolnitev zahtevka za revizijo na pošto priporočeno oddal osmi delovni dan od prejema sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti,
je Državna revizijska komisija zaključila, da je vlagatelj prvo dopolnitev zahtevka za revizijo vložil pravočasno.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija, ne da bi ugotavljala utemeljenost ostalih vlagateljevih pritožbenih argumentov (kot jih podaja zlasti pod naslovom "Sklep o zavrženju je prejet po izteku predpisanega roka"), vlagateljevi pritožbi na podlagi prvega odstavka 55. člena ZPVPJN ugodila in v delu, v katerem je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo, kot izhaja iz prve dopolnitve zahtevka za revizijo, zavrgel, razveljavila naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo. Ostali vlagateljevi pritožbeni argumenti namreč ne bi vplivali na zadevno končno odločitev Državne revizijske komisije.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 55. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini, kot izhaja iz njegove prve dopolnitve, sprejela v obravnavo.

Državna revizijska komisija je morala iz razloga, da je sploh lahko ustrezno odločila o zahtevku za revizijo (ob upoštevanju pravovarstvenega predloga v njem), o vsebini, kot izhaja iz prve dopolnitve zahtevka za revizijo, v tem sklepu odločiti že uvodoma.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zadevno javno naročilo oddaja po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti (prvi odstavek 6. točke Navodil za izdelavo prijave), ki ga Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) našteva med vrstami postopka v 2. točki prvega odstavka 24. člena. Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti je postopek, katerega namen je oddaja javnega naročila,
" v katerem lahko katerikoli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik (24. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2),
" v katerem naročnik v prvi fazi na podlagi vnaprej predloženih prijav prizna sposobnost ponudnikom in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost (26. člen ZJN-2).
Posebne določbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ZJN-2 vsebuje v točki 1.2. drugega poglavja drugega dela zakona, tisti, ki v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti na podlagi naročnikovega povabila k sodelovanju izkaže interes, pa je kandidat (10. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila najprej (dne 23. 8. 2012) sprejel sklep o priznanju sposobnosti, kasneje (dne 6. 9. 2012) pa še sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti. V slednje navedenem sklepu, ki ga je naročnik sprejel "ob smiselni uporabi petega odstavka 79. člena ZJN-2", je naročnik zapisal, da z njim "ne spreminja vsebine izreka sklepa o priznanju sposobnosti, spreminja pa njegovo obrazložitev na način in v obsegu, kot je razviden iz" ["] "obrazložitve tega sklepa".

Čeprav je v sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti naročnik zapisal, da z njim "ne spreminja vsebine izreka sklepa o priznanju sposobnosti, spreminja pa njegovo obrazložitev", sklep o priznanju sposobnosti ni upravni akt oziroma akt oblasti, temveč je akt poslovanja. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je tako že na primer v sklepu številka I Up 339/99, z dne 14. 10. 1999, odločilo, da oddaja javnega naročila ni upravni akt, temveč akt poslovanja, kar je razvidno tudi že na primer iz odločbe številka U-I-169/00-33, z dne 14. 11. 2002, točka 10, kjer se je Ustavno sodišče Republike Slovenije sklicevalo na stališče, da kljub temu, da lahko pri javnih naročilih nastopajo kot pogodbene stranke tudi država in njeni organi, ne gre za izvajanje oblastne funkcije. Odločitve naročnika v postopku oddaje javnega naročila zato nimajo narave posamičnega upravnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah ali pravnih koristih ponudnikov (v zvezi s tem primerjati tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, številka I Up 74/2009, z dne 18. 11. 2009). Sklep o priznanju sposobnosti, sprejet v prvi fazi postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, sicer ne predstavlja oddaje naročila, vendar pa zapisano smiselno velja tudi zanj.

Ker ZJN-2 za sklep o priznanju sposobnosti ne določa oblike (forme) oziroma njegove delitve na izrek in obrazložitev, v konkretnem primeru tudi ni bistveno, ali je naročnik s sklepom o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti spremenil vsebino "izreka" sklepa o priznanju sposobnosti ali pa je z njim spremenil vsebino "obrazložitve" sklepa o priznanju sposobnosti. Bistveno je namreč, ali je naročnik s sklepom o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti spremenil vsebino sklepa o priznanju sposobnosti.

V posledici vpogleda v sklep o priznanju sposobnosti in sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s sklepom o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti naročnik spremenil vsebino sklepa o priznanju sposobnosti. Naročnik je namreč v sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti eno od ugotovitev, ki jo je v sklepu o priznanju sposobnosti napravil v navezavi na vlagateljevo prijavo (to je ugotovitev, da se dve predloženi referenci "ne nanašata na dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013 in sta zato neustrezni"), črtal in jo nadomestil s spremenjeno ugotovitvijo (to je z ugotovitvijo, da se isti dve referenci "sicer nanašata na dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013, vendar" ["] "ne gre za projekta katera bi potrdila Evropska komisija, kot je bilo zahtevano za izpolnjevanje 11. pogoja pod točko g)"). Na zaključek, da je s sklepom o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti naročnik spremenil vsebino sklepa o priznanju sposobnosti, ne vpliva dejstvo, da je naročnik tako v sklepu o priznanju sposobnosti kot tudi v sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti ugotovil, da kandidat (vlagatelj) "ni predložil nobene ustrezne reference s katero bi izkazoval izpolnjevanje 11. pogoja za priznanje sposobnosti pod točko g), zato je njegova ponudba nepravilna in posledično nepopolna". Naročnik je namreč s sklepom o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti spremenil ugotovitev v navezavi na vlagateljevo prijavo, kot izhaja iz sklepa o priznanju sposobnosti, oziroma je spremenil razlog, zaradi katerega je ugotovil, da kandidat (vlagatelj) "ni predložil nobene ustrezne reference s katero bi izkazoval izpolnjevanje 11. pogoja za priznanje sposobnosti pod točko g)" in je zato "njegova ponudba nepravilna in posledično nepopolna". V posledici navedenega je torej naročnik spremenil svoj sklep o priznanju sposobnosti in sprejel nov sklep (to je sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti), s katerim je nadomestil prejšnjega.

Upoštevaje doslej navedeno je imel naročnik v konkretnem primeru za spremembo svojega sklepa o priznanju sposobnosti in sprejem novega sklepa (to je sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti), s katerim je nadomestil prejšnjega, ustrezno pravno podlago v petem odstavku 79. člena ZJN-2. Omenjena določba je namreč uvrščena med skupne določbe ravnanj v postopkih javnega naročanja, pri čemer
" posebne določbe za postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ne določajo drugače (točka 1.2. drugega poglavja drugega dela ZJN-2),
" je naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svoj sklep o priznanju sposobnosti spremenil in sprejel nov sklep (to je sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti), s katerim je nadomestil prejšnjega.

Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v zadevi, v kateri je sprejela sklep številka 018-239/2012-6, z dne 11. 09. 2012, bistveno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi. V postopku oddaje javnega naročila, o zakonitosti katerega je Državna revizijska komisija odločila s sklepom številka 018-239/2012-6, je namreč naročnik (najprej) sprejel sklep, ki ga ni šlo šteti za meritorno (vsebinsko) odločitev, temveč ga je šlo šteti za procesno (postopkovno) odločitev, procesna (postopkovna) odločitev pa, kot je Državna revizijska komisija zapisala že v sklepu številka 018-239/2012-6, ne predstavlja spremembe in sprejema nove odločitve, s katero se nadomesti prejšnja (odločitev o oddaji naročila oziroma meritorna odločitev). Ker v konkretnem primeru sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti po vsebini ne predstavlja procesne (postopkovne) odločitve o priznanju sposobnosti, pač pa predstavlja vsebinsko odločitev o priznanju sposobnosti, odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz sklepa številka 018-239/2012-6, na rešitev tokratne zadeve (upoštevaje bistveno različno takratno dejansko stanje v razmerju do tokratnega dejanskega stanja) nima pravno relevantnega vpliva.

Glede na doslej navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo, kot izhaja iz njegove prve dopolnitve, in v njegovih mejah vlagatelj ni dokazal, da je naročnik sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti sprejel nezakonito, ker "niti v določbah, na katere se sklicuje " peti odstavek 79. člena ZJN-2 ", niti v drugih določbah upoštevne zakonodaje nima pravne podlage in zato ne more imeti nobenega pravnega učinka na odločitev o priznanju sposobnosti". Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je v konkretnem primeru vsebina sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti jasna do te mere, da bi jo vlagatelj, kot razumno obveščen in običajno skrben kandidat, v navezavi na sklep o priznanju sposobnosti, lahko ustrezno razumel in moral ustrezno razumeti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k odločanju o delu vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerem ta zatrjuje, da je prijava, v kateri nastopa kot vodilni partner, popolna (oziroma da izpolnjuje vse zahteve in pogoje za priznanje sposobnosti), naročnik pa bi moral, če bi ravnal v skladu z zakonom, "vlagatelju oziroma navedenemu kandidatu" priznati sposobnost in ga povabiti k oddaji ponudbe. Vlagatelj ob tem zatrjuje, da naročnikova ugotovitev glede spornih referenc, kot izhajajo iz prijave kandidata PNZ, d. o. o., in SAVAPROJEKT, d. d., temelji na nesprejemljivi razlagi besedila "11. pogoja pod točko g)".

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik tako v sklepu o priznanju sposobnosti kot tudi v sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti ugotovil, da kandidat (PNZ, d. o. o., in SAVAPROJEKT, d. d.) "ni predložil nobene ustrezne reference s katero bi izkazoval izpolnjevanje 11. pogoja za priznanje sposobnosti pod točko g), zato je njegova ponudba nepravilna in posledično nepopolna". V sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti je naročnik še zapisal, da se referenca "Srednja šola Črnomelj: Energetska sanacija stavbe Srednje šole Črnomelj" in referenca "JZ Psihiatrična bolnišnica Vojnik: Energetska sanacija objektov znotraj kompleksa Psihiatrične bolnišnice Vojnik" ["] "sicer nanašata na dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013, vendar" ["] "ne gre za projekta katera bi potrdila Evropska komisija, kot je bilo zahtevano za izpolnjevanje 11. pogoja pod točko g)". Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne nasprotuje naročnikovi odločitvi (prvi odstavek na strani 2 sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti), da kandidat PNZ, d. o. o., in SAVAPROJEKT, d. d., v prijavi "ni predložil nobene reference, ki bi se nanašala na izdano odločbo o dodelitvi sredstev s strani Evropske komisije", pač pa zatrjuje, da naročnikova ugotovitev glede spornih referenc, kot izhajajo iz prijave kandidata PNZ, d. o. o., in SAVAPROJEKT, d. d., temelji na nesprejemljivi razlagi besedila "11. pogoja pod točko g)". Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločala o tem, kako je razumeti vsebino "11. pogoja pod točko g)" Navodil za izdelavo prijave, oziroma, ali je navedeni pogoj razumeti tako, da se nanaša zgolj na tiste vloge, za katere je bila izdana odločba (s strani) Evropske komisije o dodelitvi sredstev (naročnik v tej zvezi govori o "projektih, katere je potrdila Evropska komisija").

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da je naročnik v 6. točki Navodil za izdelavo prijave določil, da bo v prvi fazi postopka vsem kandidatom, ki bodo oddali prijave in bodo izpolnjevali vse postavljene pogoje za priznanje sposobnosti, priznal sposobnost in jih povabil, da se udeležijo druge faze postopka, v drugi fazi postopka pa bo vse ponudnike, ki jim bo v prvi fazi priznana sposobnost za izvedbo javnega naročila, pozval k oddaji končne pisne ponudbe. Naročnik je v 17. točki Navodil za izdelavo prijave dodal, da je v točki II. Navodil za izdelavo prijave določeno, ali mora v primeru skupne prijave posamezen pogoj izpolnjevati vsak izmed partnerjev ali pa morajo pogoj izpolnjevati vsi partnerji skupaj.

V točki II. Navodil za izdelavo prijave je naročnik določil pogoje za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti kandidatov. V alinei g) 11. pogoja Navodil za izdelavo prijave, v navezavi na uvodno poved 11. pogoja, je naročnik določil naslednji (referenčni) pogoj: "Kandidat ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Za izpolnjevanje navedenega pogoja mora kandidat izkazati, da je v obdobju zadnjih petih (5) let pred rokom za oddajo prijav:" ["] "pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh (2) vlog za kateri sta bili izdani odločbi o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013 s strani Evropske komisije, od tega mora vrednost vsaj enega projekta znašati najmanj 50 mio EUR brez DDV.". Za dokazovanje izpolnjevanja omenjenega (referenčnega) pogoja so morali kandidati v obrazcu PRIJAVA izpolniti tabelo v točki številka 6.1. " SEZNAM REFERENC PONUDNIKA (izpolnjevanje pogoja iz točke 11), za vsako prijavljeno referenco pa so morali predložiti tudi s strani naročnikov posla podpisano referenčno potrdilo, skladno z vsebino referenčnega potrdila za reference ponudnika iz točke 6.2 v obrazcu PRIJAVA. Enaka vsebina pogoja in vsebinsko enaka zahtevana dokazila izhajajo tudi iz točke III.2.3) obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil. V primeru partnerske prijave so lahko pogoj izpolnili vsi partnerji skupaj ali katerikoli izmed partnerjev posamično (rubrika "Način izpolnjevanja" 11. pogoja Navodil za izdelavo prijave, v povezavi s 17. točko Navodil za izdelavo prijave).

Naročnik je z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil ("Pojasnilo št. 2, Datum objave: 6.7.2012, 14:56"; v nadaljevanju: pojasnilo številka 2), ki je na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 postal sestavni del razpisne dokumentacije (Navodil za izdelavo prijave), 11. pogoj v alinei g) spremenil tako, da se je odtlej naprej glasil: "Kandidat ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Za izpolnjevanje navedenega pogoja mora kandidat izkazati, da je v obdobju zadnjih petih (5) let pred rokom za oddajo prijav:" ["] "pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh (2) vlog za kateri sta bili izdani odločbi o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013 s strani Evropske komisije ali drugega enakovrednega okvirja , kot je OP ROPI v kakšni drugi državi članici EU." (v nadaljevanju: sporni pogoj).

Upoštevaje doslej navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da
" naročnik vsebine spornega pogoja ni spremenil v delu, ki se glasi "Kandidat ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Za izpolnjevanje navedenega pogoja mora kandidat izkazati, da je v obdobju zadnjih petih (5) let pred rokom za oddajo prijav:" ["] "pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh (2) vlog za kateri sta bili izdani odločbi o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013 s strani Evropske komisije",
" je naročnik vsebino spornega pogoja spremenil tako, da je besedilo ", od tega mora vrednost vsaj enega projekta znašati najmanj 50 mio EUR brez DDV" nadomestil z besedilom "ali drugega enakovrednega okvirja , kot je OP ROPI v kakšni drugi državi članici EU".
Navedeno pomeni, da je naročnik s pojasnilom številka 2 vsebino spornega pogoja spremenil tako, da je dopustil tudi uspešne reference pri izdelavi vlog, za katere so bile izdane odločbe o dodelitvi sredstev v okviru "drugega enakovrednega okvirja , kot je OP ROPI v kakšni drugi državi članici EU".

Iz navedenih (citiranih) jasnih določb razpisne dokumentacije (Navodil za izdelavo prijave), ki po presoji Državne revizijske komisije ne potrebujejo posebne razlage, nedvoumno izhaja, da je naročnik v spornem pogoju od vsakega kandidata zahteval, da mora v prijavi izkazati, da je v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo prijav pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh vlog, za kateri sta bili izdani odločbi (s strani) Evropske komisije o dodelitvi sredstev v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (v nadaljevanju: OP ROPI) za obdobje 2007-2013, ali drugega enakovrednega okvirja, kot je OP ROPI v kakšni drugi državi članici Evropske unije. V spornem pogoju je kot edina institucija, s strani katere je morala biti izdana odločba o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013, omenjena Evropska komisija, ni pa v njem zapisano, da se "reference nanašajo na vloge, v zvezi s katerimi je (kateri koli) organ z ustreznimi pooblastili potrdil oziroma izdal odločbo o tem, da je projekt upravičen do kohezijskih sredstev, predvidenih v okviru OP ROPI, (dodeljenih) s strani Evropske komisije", kot to v zahtevku za revizijo (na strani 5) zatrjuje vlagatelj. Ker naročnik spornega pogoja ni zapisal na način, kot ga v zahtevku za revizijo v citirani vsebini izpostavlja vlagatelj, ga na omenjeni način tudi ni mogoče razlagati, saj citirana vsebina iz njega ne izhaja. Res je sicer, da naročnik v vsebini pogoja ni zapisal, da "bi morala vlogi/projekta potrditi Evropska komisija", vendar pa omenjeno dejstvo ne spreminja zaključka, da je naročnik v spornem pogoju od vsakega kandidata zahteval, da mora v prijavi izkazati, da je pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh vlog, "za kateri sta bili izdani odločbi" ["] "s strani Evropske komisije" (o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013). Zgolj uporaba (druge) terminologije, ki jo v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj, v konkretnem primeru ne vodi do zaključka, da sporni pogoj ni bil določen jasno. Glede na navedeno je torej smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 3) ugotavlja, da "je dikcija 11. pogoja za priznanje sposobnosti pod točko g)" ["] "jasna in nedvoumna ter" ["] "referenčnemu pogoju ustrezajo izključno projekti "katere je potrdila Evropska komisija"", ni pa mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (na strani 5) "trdi, da je razpisna dokumentacija v tem delu vsaj nejasna in da je prepričljivejša ali vsaj možna" tudi njegova (v tem odstavku predstavljena) razlaga.

Izpostavljenih zaključkov Državne revizijske komisije ne spreminja nobena od podlag, na katerih vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazuje in utemeljuje svoje razumevanje spornega pogoja.

Vlagatelj svoje razumevanje spornega pogoja v zahtevku za revizijo najprej dokazuje in utemeljuje s sklicevanjem na določbe Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS, št. 17/2009 in sprem.) ter določbe Uredbe Sveta (ES) številka 1083/2006, z dne 11. julija 2006, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (Uradni list EU, št. L 210/2006 in sprem.; v nadaljevanju: Uredba številka 1083/2006).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsebina spornega pogoja v delu, ki se glasi, da mora za izpolnjevanje spornega pogoja "kandidat izkazati, da je v obdobju zadnjih petih (5) let pred rokom za oddajo prijav:" ["] "pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh (2) vlog za kateri sta bili izdani odločbi o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013 s strani Evropske komisije", tudi po pojasnilu številka 2 ostala nespremenjena. Na omenjeno dejstvo upravičeno v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 5) opozarja tudi naročnik. Kljub temu torej, da je naročnik s pojasnilom številka 2 spremenil (umaknil) zahtevo po tem, da "mora vrednost vsaj enega projekta znašati najmanj 50 mio EUR brez DDV", z omenjenim pojasnilom ni umaknil zahteve po uspešnih referencah pri izdelavi najmanj dveh vlog, za kateri sta bili izdani odločbi (s strani) Evropske komisije o dodelitvi sredstev. Evropska komisija pa na podlagi Uredbe številka 1083/2006 sprejme odločitev glede tako imenovanih velikih projektov. Upoštevaje navedeno je smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 5) ugotavlja, da
" si je vlagatelj napačno razlagal pomen pojasnila številka 2, saj "je napačno zaključil, da je naročnik s tem, ko je izpustil, kot pravi vlagatelj "investicijsko vrednostjo projekta" 50 milijonov EUR, tudi spremenil zahtevo, da mora biti odločba izdana s strani Evropske komisije",
" "s podanim pojasnilom ni spremenil zahteve v delu, da mora biti odločba izdana s strani Evropske komisije".

Glede zatrjevanja vlagatelja, da "se je naročnik pri svoji razlagi, ki se nanaša na možnost dveh projektov v vrednosti nad 25 milijonov EUR, opiral na določbe pravnega reda EU, ki so prenehale veljati pred dobrima dvema letoma", Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi s tem v odločitvi o zahtevku za revizijo prepričljivo pojasnil, zakaj se je v konkretnem primeru "opiral na določbe pravnega reda EU, ki so prenehale veljati pred dobrima dvema letoma". Naročnik namreč opozarja, da se referenčno obdobje (v spornem pogoju) nanaša tudi na obdobje, ko je še veljala "Uredba, po kateri so se kot t.i. veliki projekti šteli tudi projekti katerih skupni stroški presegajo 25 milijonov EUR v primeru okolja, zato naročnik ni napačno citiral Uredbe", temveč "je želel zgolj pojasniti, da bi se kot ustrezni t.i. veliki projekti za katere izda odločbo Evropska komisija šteli tudi projekti katerih skupni stroški presegajo 25 milijonov EUR v primeru okolja in so bili izvedeni po" ["] "Uredbi pred njeno spremembo". Ker je vlagatelj pri razlagi razpisne dokumentacije (torej tudi pri razlagi spornega pogoja), kot to v zahtevku za revizijo (alinea a) na strani 7) zatrjuje sam, izhajal iz veljavne zakonodaje, ne pa tudi iz določb Uredbe številka 1083/2006 pred njeno spremembo, čeprav so te za postopek oddaje zadevnega javnega naročila v smislu, ki je bil pojasnjen že doslej, prav tako relevantne, je pri razumevanju spornega pogoja izhajal iz napačne predpostavke. Navedeno pa je tudi eden od razlogov, zaradi katerih je vlagatelj sporni pogoj, ki je sicer jasen, razumel na način, kakršen iz njega sicer ne izhaja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi v konkretnem primeru vlagatelj, če bi izhajal iz prave predpostavke, kot razumno obveščen in običajno skrben kandidat lahko razumel in moral razumeti vsebino spornega pogoja na način, kot je (v pravno relevantnem delu) zapisana, torej na način, da mora izkazati, da je v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo prijav pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh vlog, za kateri sta bili izdani odločbi (s strani) Evropske komisije o dodelitvi sredstev.

Vlagatelj svoje razumevanje spornega pogoja v zahtevku za revizijo nadalje dokazuje in utemeljuje s sklicevanjem na jezikovno razlago "pravopisno in skladenjsko dokaj nerodno oblikovanega spornega pogoja".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne glede na odgovor na vprašanje, ali bi bil morebiti sporni pogoj v konkretnem primeru lahko "pravopisno in skladenjsko" zapisan tudi drugače, to ne vpliva na zaključek, da je sporni pogoj zapisan jasno, torej tako, da bi ga razumno obveščen in običajno skrben kandidat lahko razumel in moral razumeti na ustrezen doslej predstavljen način (na način, da zahteva uspešne reference pri izdelavi najmanj dveh vlog, za kateri sta bili izdani odločbi (s strani) Evropske komisije o dodelitvi sredstev). V konkretnem primeru je namen naročnika, da pridobi kandidate z uspešnimi referencami pri izdelavi najmanj dveh vlog, za kateri sta bili izdani odločbi (s strani) Evropske komisije o dodelitvi sredstev, jasno razbrati tudi iz dejstva, da je v pojasnilu številka 2 ohranil sporni pogoj v izpostavljenem delu nespremenjen. Upoštevaje doslej navedeno ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (alinea b) na strani 7) zatrjuje, da je že okoliščina jezikovne razlage "pravopisno in skladenjsko dokaj nerodno oblikovanega spornega pogoja" sama po sebi dejavnik, zaradi katerega je treba dopustiti možnost več razlag (in posledično upoštevati širšo razlago).

V spornem pogoju je prav tako kot edina institucija, s strani katere je morala biti izdana odločba o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013, omenjena Evropska komisija, ni pa v njem zapisano, da "gre za vlogo, v zvezi s katero je organ z ustreznimi pooblastili (običajno je to organ upravljanja) izdal odločbo o tem, da je projekt upravičen do dodelitve sredstev s strani/od Evropske komisije", kot to v zahtevku za revizijo (na strani 8) zatrjuje vlagatelj. Ker naročnik spornega pogoja ni zapisal na način, kot ga v zahtevku za revizijo v citirani vsebini izpostavlja vlagatelj, ga na omenjeni način (z razlagami, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj) tudi ni mogoče razlagati, saj citirana vsebina iz njega ne izhaja. Na doslej predstavljene zaključke (zlasti na zaključek, da je sporni pogoj zapisan jasno) iz doslej predstavljenih razlogov ne vpliva niti sklicevanje vlagatelja na točko 2.4. Projektne naloge.

Vlagatelj svoje razumevanje spornega pogoja v zahtevku za revizijo prav tako dokazuje in utemeljuje s sklicevanjem na dejstvo, da bi bil sporni pogoj, kot ga razlaga naročnik, očitno nesorazmeren s predmetom naročila, saj izdelava vloge sploh ni predmet naročila.

V navezavi na navedena vlagateljeva zatrjevanja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsebina spornega pogoja jasna, zaradi česar ne potrebuje posebne razlage. Ne glede na odgovor na vprašanje torej, ali bi se ob upoštevanju primerjav vrednosti, ki jih v zahtevku za revizijo (na strani 10) izpostavlja vlagatelj, oziroma ob upoštevanju primerjave Prilog 15a in 15b, obeh dosegljivih na spletni strani http://www.eu-skladi.si/predpisi/navodila/navodila-za-izvajanje-kohezijske-politike-2007-2013, izkazalo, da sta omenjena obrazca vsebinsko zelo podobna (za izpolnjevanje), bi bilo namreč v posledici domnevno morebiti zaključiti zgolj to, da je vsebina spornega pogoja jasna, ni pa sorazmerna s predmetom zadevnega javnega naročila, ne bi pa bilo mogoče zaključiti ne tega, da je zaradi vsebine spornega pogoja, ki je domnevno morebiti nesorazmerna predmetu javnega naročanja, sporni pogoj (postal) nejasen, ne tega, da bi bilo vsebino spornega pogoja potrebno razumeti na način, kot ga v zahtevku za revizijo predstavlja vlagatelj.

Državna revizijska komisija ob tem v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da izdelava vloge sploh ni predmet naročila, zgolj še pripominja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo (podalinea i alinee c) na strani 9) že sam upravičeno ugotavlja in izpostavlja, da je v ključni aktivnosti operacije številka 4, kot izhaja iz točke 2.4. Projektne naloge, navedeno, da mora biti vključen tudi predlog možne priprave in sofinanciranja projektov s strani "EU skladov", obenem pa z navedbo, da "tega ni mogoče opredeliti kot izdelavo vloge (ali pa vsaj ne nujno)", dopušča razumevanje razpisne dokumentacije (točke 2.4. Projektne naloge) na način, da ta vključuje tudi izdelavo vloge. Dejstvu, da je Projektno nalogo v tem delu razumeti na način, da lahko vključuje tudi izdelavo vloge (in ne le zagotavljanja podpore kandidata oziroma ponudnika naročniku pri izdelavi vloge), Državna revizijska komisija pritrjuje. Omenjenega zaključka ne spreminjajo (sicer zgolj zatrjevane) drugačne izkušnje vlagatelja, po katerih naročniki vse pogosteje vlogo (ob podpori strokovnjakov) izdelajo sami. Identifikacija potreb oziroma oblikovanje predmeta javnega naročila je namreč v domeni naročnika (in ne v domeni potencialnih ponudnikov), v konkretnem primeru pa se je naročnik očitno odločil, da bo v Projektno nalogo vključil tudi določbo, po kateri bo ključna aktivnost operacije številka 4 lahko vključevala tudi izdelavo vloge.

Vlagatelj svoje razumevanje spornega pogoja v zahtevku za revizijo dokazuje in utemeljuje tudi s sklicevanjem na okoliščino, ki po njegovem mnenju dokazuje, da naročnikova razlaga nima potrebne avtoritete, saj naročnik (po prepričanju vlagatelja) specifičnega področja, na katerega spada sporni pogoj, ne obvlada najbolje.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da
" ne morebitno dejstvo, da sporni pogoj "izpolnjuje le en, morda dva subjekta v Sloveniji",
" ne morebitno dejstvo, da je naročnik "v sklepu o priznanju sposobnosti naredil vsaj dve napaki, ki kažeta na njegovo slabo poznavanje tega specifičnega področja",
tudi v primeru, če bi bili dokazani, ne spreminjata zaključka, da je vsebina spornega pogoja jasna (zaradi česar ne potrebuje posebne razlage). V konkretnem primeru je poleg tega kot upoštevni trg šteti svetovni trg, ne pa zgolj trga Republike Slovenije, zgolj (nedokazano) zatrjevanje vlagatelja o naročnikovem slabem poznavanju "tega specifičnega področja" pa prav tako ne dopušča zaključka, da vsebina spornega pogoja ni jasna, niti zaključka, da bi bilo vsebino spornega pogoja zaradi tega potrebno razumeti na način, kot ga v zahtevku za revizijo predstavlja vlagatelj.

Ker je sporni pogoj (11. pogoj v alinei g) Navodil za izdelavo prijave) v konkretnem primeru določen jasno in po presoji Državne revizijske komisije ne potrebuje posebne razlage, je Državna revizijska komisija zaključila, da v konkretnem primeru ni mogoče slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo
" (na strani 5) zatrjuje, da "[n]aročnikovo vztrajanje pri tolmačenju "pogoja oziroma razpisne dokumentacije, ki ji daje le en pomen", pomeni "poseg v razpisno dokumentacijo po roku za predložitev ponudb in s tem kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2"",
" (na strani 2) zatrjuje, da naročnikova razlaga "kaže na hujšo kršitev več temeljnih načel javnega naročanja, zlasti načela enakopravne obravnave (9. člen ZJN-2) in načela sorazmernosti (10. člen ZJN-2)".

Upoštevaje vse doslej navedeno in upoštevaje dejstvo, da vlagatelj
" v zahtevku za revizijo sicer zatrjuje, da je prijava, v kateri nastopa kot vodilni partner (prijava kandidata PNZ, d. o. o., in SAVAPROJEKT, d. d.,), popolna (oziroma da izpolnjuje vse zahteve in pogoje za priznanje sposobnosti), naročnik pa bi moral, če bi ravnal v skladu z zakonom, "vlagatelju oziroma navedenemu kandidatu" priznati sposobnost in ga povabiti k oddaji ponudbe,
" pri zatrjevanju, povzetem v prejšnji alinei, izhaja iz napačnega izhodišča, da naročnikova ugotovitev glede spornih referenc, kot izhajajo iz prijave omenjenega kandidata, temelji na nesprejemljivi razlagi besedila "11. pogoja pod točko g)",
" v zahtevku za revizijo ne zatrjuje (in ne dokazuje), da bi moral naročnik ob upoštevanju vsebine spornega pogoja, kot je bila ugotovljena doslej (in je enaka, kot jo razume naročnik), napraviti zaključek, kot izhaja iz prve alinee, pač pa zatrjuje, da bi moral naročnik zaključek, kot izhaja iz prve alinee, napraviti ob razumevanju vsebine spornega pogoja, kot ga v zahtevku za revizijo predstavlja vlagatelj (v zahtevku za revizijo vlagatelj namreč zatrjuje, da "Tako zahtevo pa vlagatelj v celoti izpolnjuje in bi mu morala biti sposobnost priznana"),
" v zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 5) sam zatrjuje, da naročnik "vztraja, da je treba besedilo" spornega pogoja (11. pogoja v alinei g) Navodil za izdelavo prijave) "razumeti (izključno) v smislu, da je zahteval projekte, "katere [je] potrdila Evropska komisija", česar reference vlagatelja ne izpolnjujejo in to ni sporno",
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel dokazati, da naročnik "ni pravilno ugotovil dejanskega stanja in ni pravilno uporabil oziroma je kršil upoštevne določbe" ZJN-2, niti vlagatelj ni uspel dokazati, da bi naročnik, če bi "ravnal v skladu z zakonom", moral "vlagatelju oziroma navedenemu kandidatu" priznati sposobnost in ga povabiti k oddaji ponudbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija, kljub pomisleku kandidata OMEGA consult, d. o. o., glede aktivne legitimacije, kot izhaja iz njegove izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v skladu s svojo ustaljeno prakso, upoštevaje "Stališče 2. občne seje v letu 2007", objavljeno na spletni strani http://www.dkom.si/, ter upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov), pristopila k obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v delu, kot izhaja iz njegove druge dopolnitve, v katerem vlagatelj zatrjuje istovrstne kršitve naročnika v povezavi s prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o. Kot izhaja iz Zapisnika o opravljenem vpogledu z dne 27. 9. 2012 (v nadaljevanju: zapisnik o opravljenem vpogledu) je namreč naročnik v omenjenem zapisniku vlagatelja opozoril, da lahko v roku treh delovnih dni od izvedbe vpogleda dopolni svoj zahtevek za revizijo "v delu, ki se nanaša na nova dejstva in dokaze s katerimi je bil seznanjen na tem vpogledu", vlagatelj pa je drugo dopolnitev zahtevka za revizijo priporočeno na pošto oddal dne 2. 10. 2012, torej v treh delovnih dneh od izvedbe vpogleda (111. in 112. člen ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je v posledici navedenega najprej pristopila k presoji tistega dela zahtevka za revizijo, vključno z njegovo drugo dopolnitvijo, v katerem vlagatelj zatrjuje, da svojih sumov, da je naročnik "kršil zakon", ni mogel potrditi, ker mu naročnik ni omogočil vpogleda, ki ga je zahteval z dopisom z dne 4. 9. 2012, obenem pa dodaja, da mu je naročnik preprečil "dostop do instituta, ki bi mu omogočil, da uspešno uresničuje pravico do pravnega varstva", s čimer je kršil pravico vlagatelja do vpogleda v prijavo konkurenta (kandidata OMEGA consult, d. o. o.).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelju sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da je vpogled v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., "zahteval z dopisom z dne 4. 9. 2012" (zadnji odstavek na strani 3 zahtevka za revizijo), vendar pa iz zapisnika o opravljenem vpogledu jasno izhaja, da je bil vlagatelju vpogled v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., omogočen dne 27. 9. 2012. O navedenem dejstvu med vlagateljem in naročnikom ni (več) spora, saj vlagatelj v drugi dopolnitvi zahtevka za revizijo (zadnji odstavek na strani 2) sam navaja: "Naročnik je vlagatelju vpogled omogočil 27. 9. 2012". Upoštevaje navedeno vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal svojega zatrjevanja, da mu naročnik ni omogočil vpogleda, ki ga je zahteval z dopisom z dne 4. 9. 2012.

Vlagatelj v drugi dopolnitvi zahtevka za revizijo sicer zatrjuje, da mu vpogled ni bil omogočen v roku, ki ga določa zakon (22. člen ZJN-2), vendar pa vlagatelj v navezavi na navedeno ni dokazal, da mu je naročnik "[s] takim ravnanjem" ["] "bistveno otežil uveljavljanje pravnega varstva, škodo pa mu povzroča tudi z nepotrebnim zavlačevanjem postopka". Neodvisno od vprašanja, ali je naročnik v konkretnem primeru vlagatelju zagotovil vpogled ob upoštevanju določb (sedmega odstavka) 22. člena ZJN-2, namreč kot ključnih ne gre prezreti dejstev, da
" je naročnik v zapisniku o opravljenem vpogledu vlagatelja opozoril, da lahko v roku treh delovnih dni od izvedbe vpogleda dopolni svoj zahtevek za revizijo "v delu, ki se nanaša na nova dejstva in dokaze s katerimi je bil seznanjen na tem vpogledu",
" je vlagatelj svoj zahtevek za revizijo z drugo dopolnitvijo zahtevka za revizijo v roku, omenjenem v prejšnji alinei, dopolnil,
" je o vsebini druge dopolnitve zahtevka za revizijo naročnik odločil (naročnik je drugo dopolnitev zahtevka za revizijo zavrnil kot neupravičeno in neutemeljeno), svojo odločitev pa je obrazložil (na strani 7 oziroma 8 odločitve o zahtevku za revizijo),
" se Državna revizijska komisija je oziroma se bo v nadaljevanju opredelila tudi do vsebine druge dopolnitve zahtevka za revizijo,
" vlagatelj v delih zahtevka za revizijo, ki so bili izpostavljeni doslej, in v mejah zahtevka za revizijo ni uspel izkazati oziroma dokazati, da bi naročnik, če bi "ravnal v skladu z zakonom", moral "vlagatelju oziroma navedenemu kandidatu" priznati sposobnost in ga povabiti k oddaji ponudbe.

Vlagatelju tudi ni mogoče slediti v njegovem zatrjevanju (zadnji odstavek točke I. na strani 3 druge dopolnitve zahtevka za revizijo), da je naročnik njegovemu "predlogu iz točke 1 zahtevka za revizijo dejansko ugodil". Iz (utemeljitve) odločitve o zahtevku za revizijo namreč izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo, vključno z njeno drugo dopolnitvijo, tudi v delih, v katerih vlagatelj zatrjuje kršitve naročnika glede vpogleda v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., zavrnil kot neupravičeno in neutemeljeno.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja (v drugi dopolnitvi zahtevka za revizijo), da je naročnik, kljub temu, da je vpogled (v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o.) organiziral, kršil vlagateljevo pravico do vpogleda in mu s tem onemogočil učinkovito pravno varstvo, ker mu ni omogočil dostopa do vseh informacij, ki jih vlagatelj lahko upravičeno zahteva, je Državna revizijska komisija vpogledala v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o. V posledici omenjenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da iz prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o., izhaja, da so v njej kot poslovna skrivnost označeni celoten izpolnjen obrazec "6.1.SEZNAM REFERENC PONUDNIKA (izpolnjevanje pogoja iz točke 11.)" in celotni izpolnjeni obrazci "6.2. REFERENČNA POTRDILA ZA REFERENCE PONUDNIKA", s tem pa tudi vsi podatki v njih. V posledici navedenega je naročnik vlagatelju, kot to izhaja tudi iz zapisnika o opravljenem vpogledu, omogočil vpogled v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., razen "v delu, kjer je ta glede na prakso Državne revizijske komisije upravičeno označena kot poslovna skrivnost". Kot izhaja iz omenjenega zapisnika, je naročnik "glede na prakso Državne revizijske komisije", po kateri "naročniki niso upravičeni varovati kot poslovno skrivnost tistih delov prijavne dokumentacije oz. ponudb, ki se nanašajo na izpolnjene prijavne obrazce, ki so bili del razpisne dokumentacije", vlagatelju omogočil vpogled (brez osebnih podatkov) v obrazce "referenc pridobljenih na javnih projektih", ki se nahajajo v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o. Naročnik je vlagatelju, kot izhaja iz alinee (6) 1. točke zapisnika o opravljenem vpogledu, v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., v smislu pravne relevantnosti za odločitev o izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (oziroma njegove druge dopolnitve) omogočil vpogled (brez osebnih podatkov) v "reference, pridobljene pri javnih naročnikih in pri gospodarskih družbah, ki so naročniki po Zakonu o javnem naročanju", obenem pa mu je predal fotokopije "prijavne dokumentacije kandidata Omega consult, d.o.o.," ["] "v delu, ki je javen" (prvi odstavek na tretji strani omenjenega zapisnika). Kot izhaja iz 5. točke zapisnika o opravljenem vpogledu se je naročnik odločil, da vlagatelju (kljub njegovi izrecni zahtevi) ne bo omogočil vpogleda v "reference, ki so jih potrdili zasebni naročniki oz. investitorji in se nanašajo na gradbena dela oz. projektiranje, v katerih so pdoatki, ki so po ZGO javno objavljeni na gradbiščni tabli".

Državna revizijska komisija je že v svojem sklepu številka 018-205/2012-7, z dne 1. 8. 2012 (v nadaljevanju: sklep številka 018-205/2012-7), ki ga upravičeno v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) izpostavlja tudi vlagatelj, zapisala, da so nekateri podatki "o izvedbi gradnje oz. investitorju, izvajalcu že na podlagi 82. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1) javni". Na podlagi navedene določbe mora namreč investitor poskrbeti za označitev gradbišča s tablo, na kateri so navedeni vsi udeleženci pri graditvi objekta, imena, priimki, nazivi in funkcija odgovornih oseb ter podatki o gradbenem dovoljenju. Udeleženci pri graditvi objektov so investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident (4. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Kot je prav tako Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-205/2012-7, omenjeno napeljuje na zaključek, da v primeru, če so ti podatki morali biti razkriti že na podlagi ZGO-1, takšen podatek ne more več predstavljati poslovne skrivnosti, saj je postal znan širšemu krogu ljudi.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru, kljub dejstvu, da so v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., kot poslovna skrivnost označeni celoten izpolnjen obrazec "6.1.SEZNAM REFERENC PONUDNIKA (izpolnjevanje pogoja iz točke 11.)" in celotni izpolnjeni obrazci "6.2. REFERENČNA POTRDILA ZA REFERENCE PONUDNIKA", s tem pa tudi vsi podatki v njih, ugotavlja, da bi moral naročnik vlagatelju v konkretnem primeru omogočiti vpogled tudi v "reference, ki so jih potrdili zasebni naročniki oz. investitorji" (oziroma v vsebino podatkov v omenjenih obrazcih), in sicer v tistih delih, ki vsebujejo podatke, kot izhajajo iz tretjega odstavka 82. člena ZGO-1 (in so bili navedeni na gradbiščnih tablah referenčnih poslov), upoštevaje pri tem četrti in peti odstavek istega člena ZGO-1. Sodeč po podatkih, kot izhajajo iz omenjenih obrazcev, (nekateri) referenčni posli, upoštevaje podatke, ki so navedeni v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., tudi ne zapadejo pod določbo četrtega oziroma petega odstavka 82. člena ZGO-1.

V posledici dosedanjih ugotovitev je vlagatelj v zahtevku za revizijo (oziroma v njegovi drugi dopolnitvi) uspel izkazati, da je naročnik s tem, ko mu na vpogledu v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., opravljenem dne 27. 9. 2012, ni dopustil vpogleda v opisani del omenjene prijave, kršil njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo, s tem pa določbo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 (v povezavi s prvim odstavkom istega člena) in določbo prvega odstavka 8. člena ZJN-2. Naročnik namreč s svojim ravnanjem tudi ni zagotovil, da bo kandidat (ponudnik) izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Kot to upravičeno v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) zatrjuje vlagatelj, to še zlasti velja glede vpogleda v "reference oziroma referenčna potrdila iz točke (a) seznama referenc ponudnika" (in referenčnih potrdil). Ob tem namreč ne gre prezreti niti dejstva, da ima gospodarski subjekt, ki je na obrazcu "6.1.SEZNAM REFERENC PONUDNIKA (izpolnjevanje pogoja iz točke 11.)" (stran 9) in na obrazcih "6.2. REFERENČNA POTRDILA ZA REFERENCE PONUDNIKA" naveden kot izvajalec projekta (izvajalec referenčnega posla), na svoji uradni spletni strani predstavljene razne podatke, ki se nanašajo na referenčna dela, navedena v omenjenih obrazcih prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o. (na primer podatek o investitorju, nazivu posla, odgovornem projektantu, odgovornem vodji projekta in nekatere druge podatke).

Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je njegovo prijavo označil za nepopolno, v posledici pa vlagatelju ni priznal sposobnosti za izvedbo zadevnega javnega naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o tem, ali je naročnik kršil katero od določb ZJN-2 s tem, ko vlagatelju (kot to zatrjuje vlagatelj) ni dopustil vpogleda v "bonitetne ocene in potrdila bank" oziroma v "terminski plan v delu, ki dokazuje, da je konkurent upošteval naročnikove zahteve, vezane na predmet naročila", niti ni "v navedene dele prijave" kandidata OMEGA consult, d. o. o., Državna revizijska komisija vpogledala sama "in preveri[la] izpolnjevanje zahtev naročnika" (kot to v pravovarstvenem predlogu druge dopolnitve zahtevka za revizijo predlaga vlagatelj). V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, upoštevaje "Stališče 2. občne seje v letu 2007", bo vlagatelj namreč lahko (upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov) v svoji dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo zatrjeval zgolj enake oziroma istovrstne kršitve naročnika v povezavi s prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., kot jih je naročnik ugotovil v navezavi na prijavo vlagatelja. Morebitne kršitve naročnika pri ugotavljanju, ali prijava kandidata OMEGA consult, d. o. o., izpolnjuje njegove zahteve, vezane na "bonitetne ocene in potrdila bank" oziroma na "terminski plan", pa v konkretnem primeru ne predstavljajo enakih oziroma istovrstnih kršitev naročnika v navezavi na prijavo vlagatelja. Naročnik je namreč (v sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o priznanju sposobnosti) ugotovil, da vlagatelj (v prijavi) "ni predložil nobene ustrezne reference s katero bi izkazoval izpolnjevanje 11. pogoja za priznanje sposobnosti pod točko g)".

Ob upoštevanju ugotovitve, da
" je naročnik vlagatelju, kot izhaja iz alinee (6) 1. točke zapisnika o opravljenem vpogledu, v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., omogočil vpogled (brez osebnih podatkov) v "reference, pridobljene pri javnih naročnikih in pri gospodarskih družbah, ki so naročniki po Zakonu o javnem naročanju", in mu predal tudi fotokopije "prijavne dokumentacije kandidata Omega consult, d.o.o.," ["] "v delu, ki je javen" (prvi odstavek na tretji strani omenjenega zapisnika),
" vlagatelj v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) zatrjuje kršitve naročnika, ki se navezujejo na vprašanje, ali prijava kandidata OMEGA consult, d. o. o., izpolnjuje 11. pogoj Navodil za izdelavo prijave v alineah a), e) in g),
" dokazil v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., s katerimi se dokazuje izpolnjevanje 11. pogoja Navodil za izdelavo prijave v alineah e) in g), niso "potrdili zasebni naročniki oz. investitorji",
" je iz vsebine zahtevka za revizijo (njegove druge dopolnitve) razbrati, da je vlagatelj v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., vpogledal v dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje 11. pogoja Navodil za izdelavo prijave v alineah e) in g),
je Državna revizijska komisija v nadaljevanju odločala o vlagateljevem zahtevku za revizijo, kot izhaja iz druge dopolnitve zahtevka za revizijo v 1), 3) in 4) alinei točke III., ni pa odločala o vlagateljevem zahtevku za revizijo, kot izhaja iz druge dopolnitve zahtevka za revizijo v 2) alinei točke III. V slednje navedeni 2) alinei točke III. se namreč vlagateljev zahtevek za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) neločljivo navezuje na tisti del prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o., v katerega je naročnik dolžan vlagatelju ob upoštevanju drugega odstavka 3. točke izreka tega sklepa (upoštevaje dosedanjo obrazložitev) omogočiti vpogled.

V drugi dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v 1) alinei točke III. zatrjuje, da kljub na prvi pogled skoraj popolnemu ujemanju besedila zahteve naročnika in naziva pogodbe reference, v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., predložene z namenom dokazovanja izpolnjevanja alinee e) 11. pogoja Navodil za izdelavo prijave, niso ustrezne, saj iz njihovega opisa nikakor ni mogoče sklepati o posameznih poslih, ki bi izpolnjevali "tri kumulativne zahteve" alinee e) 11. pogoja Navodil za izdelavo prijave. Kot ugotavlja vlagatelj, tri "navedene pogodbene vrednosti zahtevo v zvezi z zneskom sicer izpolnjujejo po višini, vendar ne po vsebini".

V alinei e) 11. pogoja Navodil za izdelavo prijave, v navezavi na uvodno poved 11. pogoja, je naročnik določil naslednji (referenčni) pogoj: "Kandidat ima ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih nalog. Za izpolnjevanje navedenega pogoja mora kandidat izkazati, da je v obdobju zadnjih petih (5) let pred rokom za oddajo prijav:" ["] "pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj treh (3) strokovnih podlag s področja javne prometne infrastrukture in njihovega družbeno " ekonomskega vrednotenja, od tega najmanj dve referenci, katerih investicijska vrednost je bila višja od 600.000 z vključenim DDV" (v nadaljevanju: pogoj e) 11). Za dokazovanje izpolnjevanja omenjenega (referenčnega) pogoja so morali kandidati v obrazcu PRIJAVA izpolniti tabelo v točki številka 6.1. " SEZNAM REFERENC PONUDNIKA (izpolnjevanje pogoja iz točke 11), za vsako prijavljeno referenco pa so morali predložiti tudi s strani naročnikov posla podpisano referenčno potrdilo, skladno z vsebino referenčnega potrdila za reference ponudnika iz točke 6.2 v obrazcu PRIJAVA. Enaka vsebina pogoja in vsebinsko enaka zahtevana dokazila izhajajo tudi iz točke III.2.3) obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil. V primeru partnerske prijave so lahko pogoj izpolnili vsi partnerji skupaj ali katerikoli izmed partnerjev posamično (rubrika "Način izpolnjevanja" 11. pogoja Navodil za izdelavo prijave, v povezavi s 17. točko Navodil za izdelavo prijave).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v citiranem pogoju od kandidatov zahteval, da morajo izkazati, da so v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo prijav pridobili uspešne reference pri izdelavi najmanj treh strokovnih podlag s področja javne prometne infrastrukture in njihovega družbeno " ekonomskega vrednotenja, pri čemer je morala biti investicijska vrednost najmanj dveh referenc, skupaj z vključenim davkom na dodano vrednost, višja od 600.000,00 (EUR). V izpostavljenem pogoju e) 11 je torej naročnik zahtevo po vrednosti 600.000,00 (EUR), skupaj z vključenim davkom na dodano vrednost, vezal na investicijsko vrednost reference, v okviru katere so se izdelale strokovne podlage s področja javne prometne infrastrukture in njihovega družbeno " ekonomskega vrednotenja (torej na vrednost reference kot posla), ne pa zgolj na vrednost izdelave strokovnih podlag s področja javne prometne infrastrukture in njihovega družbeno " ekonomskega vrednotenja, ločeno od vrednosti reference (posla), katere sestavni del (lahko) so. Takšno razumevanje omenjenega pogoja e) 11
" potrjuje dejstvo, da je naročnik v njem (v uvodni povedi) od kandidatov zahteval, da imajo ustrezno znanje in izkušnje z izvajanjem podobnih, ne pa enakih nalog,
" potrjuje dejstvo, da je naročnik v njem med drugim zapisal "od tega najmanj dve referenci, katerih investicijska vrednost je bila višja od 600.000 z vključenim DDV", ne pa na primer "od tega najmanj dve referenci, pri katerih je bila vrednost izdelave strokovnih podlag višja od 600.000 z vključenim DDV" ali vsebinsko primerljivo (kot bi odgovarjalo vlagateljevemu razumevanju izpostavljenega pogoja),
" potrjuje dejstvo, da je naročnik v njem uporabil besedno zvezo "investicijska vrednost", ne pa (na primer) besedne zveze "vrednost izdelave strokovnih podlag". Zaključek, da se besedna zveza "investicijska vrednost" veže na posel kot celoto del oziroma opravil v zvezi z nalogami (obveznostmi), za katere je bil kandidat zadolžen (in ne zgolj na vrednost izdelave strokovnih podlag, ločeno od vrednosti posla, katerega sestavni del (lahko) so), potrjujejo tudi
a) rubrike obrazca "6.1.SEZNAM REFERENC PONUDNIKA (izpolnjevanje pogoja iz točke 11.)", ki se glasijo: "Podroben opis posla, iz katerega je razvidna vsebina reference", "Naziv naročnika posla", "Datum začetka / datum konca posla" oziroma "Vrednost posla v EUR z DDV" (ne pa na primer "Vrednost izdelave strokovnih podlag v EUR z DDV"),
b) rubrike obrazca "6.2. REFERENČNA POTRDILA ZA REFERENCE PONUDNIKA", ki se glasijo: "IZVAJALEC REFERENČNEGA POSLA", "NAZIV POSLA", "CELOTNA POGODBENA VREDNOST BREZ DDV" (ne pa na primer "VREDNOST IZDELAVE STROKOVNIH PODLAG"), "OPIS POSLA" (ne pa na primer "OPIS IZDELAVE STROKOVNIH PODLAG") ter "ZAKONITI ZASTOPNIK NAROČNIKA, KI LAHKO POTRDI REFERENČNI POSEL",
" je tudi sorazmerno predmetu zadevnega javnega naročila, saj je naročnik v izpostavljenem pogoju zahteval (kar) tri uspešne reference pri izdelavi strokovnih podlag (zapis: "pridobil uspešne reference pri izdelavi najmanj treh (3) strokovnih podlag").

Upoštevaje doslej navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., in ugotovila, da so v njej z namenom dokazovanja izpolnjevanja pogoja e) 11 v obrazcu "6.1.SEZNAM REFERENC PONUDNIKA (izpolnjevanje pogoja iz točke 11.)" navedeni trije referenčni posli, za vse tri omenjene posle pa so predložena tudi potrjena referenčna potrdila (potrjeni obrazci "6.2. REFERENČNA POTRDILA ZA REFERENCE PONUDNIKA"). Vrednost posla vsakega od omenjenih treh referenčnih poslov presega v razpisni dokumentaciji zahtevani znesek "600.000 z vključenim DDV". Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) zatrjuje, da "navedene pogodbene vrednosti zahtev[e] v zvezi z zneskom" ["] "izpolnjujejo po višini, vendar ne po vsebini", je vlagateljevo zatrjevanje razumeti v navezavi na njegovo razumevanje vsebine pogoja e) 11, ne pa v navezavi na razumevanje vsebine pogoja e) 11, kot izhaja iz Navodil za izdelavo prijave in je bilo v tem sklepu predstavljeno že doslej. Po drugi strani vlagatelj v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) na strani 5 navaja, da so bile pogodbe, na katerih temeljijo referenčna potrdila, med drugim sklenjene "za pripravo strokovnih podlag in za vrednotenje strokovnih podlag", (na strani 6) pa tudi, da tri "navedene pogodbene vrednosti zahtevo v zvezi z zneskom" ["] "izpolnjujejo po višini".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) in v njegovih mejah tudi ni dokazal, da referenčni posli v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., namenjeni dokazovanju izpolnjevanja pogoja e) 11, po vsebini ne ustrezajo naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije (Navodil za izdelavo prijave). Vlagatelj v zahtevku za revizijo tako sam zatrjuje, da bi na podlagi opisov v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., lahko "sklepali ali domnevali, da gre v določenih primerih za strokovne podlage, da gre v drugih primerih (a ne hkrati) za vrednotenje strokovnih podlag in da gre v nekaterih primerih za smiselno zaključeno nalogo, ki ji je mogoče določiti investicijsko vrednost", vendar pa svojega zaključka, da "ti pogoji niso nikoli izpolnjeni vsi hkrati", ni z ničemer dokazal. Vlagatelj je tisti, ki je na podlagi 7. in 212. člena ZPP (v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) v zahtevku za revizijo dolžan podati trditveno podlago, navesti vsa dejstva, s katerimi zatrjuje protipravnost naročnikovega ravnanja, prav tako pa predložiti (ustrezne pravno relevantne) dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. V konkretnem primeru vlagatelj v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) in v njegovih mejah ni dokazal, da vsak od treh (s strani referenčnih naročnikov potrjenih) referenčnih poslov morebiti ne vključuje izdelave strokovnih podlag (s področja javne prometne infrastrukture) in njihovega družbeno " ekonomskega vrednotenja. Vlagatelj v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) in v njegovih mejah ni dokazal niti svojega zatrjevanja, da gre pri referenčnih delih v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., namenjenih dokazovanju izpolnjevanja pogoja e) 11, za "dobave (in torej ne za strokovne podlage) ali kvečjemu" ["] "za opredelitev in določitev vrednosti rednih vzdrževalnih del, pri katerih torej ne gre za investicije in posledično investicijske vrednosti". Ob upoštevanju navedenega je smiselno razumeti naročnika, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (na strani 8) upravičeno ugotavlja, da "na podlagi pavšalnih navedb vlagatelja, brez predložitve konkretnih dokazil, da so navedbe iz predloženih referenčnih potrdil napačne ali zavajajoče ne more potrditi očitkov vlagatelja".

Ker naročnik v razpisni dokumentaciji (v Navodilih za izdelavo prijave) ni podal definicije pojma "investicijska vrednost", je omenjeno vrednost v konkretnem primeru (ob upoštevanju preostale vsebine razpisne dokumentacije, ki je bila v nekaterih delih že predstavljena) razumeti kot vrednost posla kot celote del oziroma opravil v zvezi z nalogami (obveznostmi), za katere je bil kandidat pri referenčnem poslu zadolžen. V posledici navedenega in v posledici razumevanja vsebine pogoja e) 11, kot izhaja iz Navodil za izdelavo prijave in je bilo v tem sklepu predstavljeno že doslej, vlagatelj v zahtevku za revizijo (v njegovi drugi dopolnitvi) in v njegovih mejah tudi ni dokazal, da referenčnim delom v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., namenjenim dokazovanju izpolnjevanja pogoja e) 11, ni mogoče določiti investicijske vrednosti.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (v delu njegove druge dopolnitve) in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) vlagatelj ni dokazal, da
" "kandidat, ki mu je bila priznana sposobnost, ni dokazal, da izpolnjuje pogoj iz točke (e), in torej ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, zaradi česar je njegova prijava neprimerna in posledično nepopolna",
" bi bila, tudi če bi se ugotovilo, da gre za formalno nepopolnost prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o., ta bistvena.
V posledici vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (v delu njegove druge dopolnitve) in v njegovih mejah ni dokazal niti, da je naročnik s svojim ravnanjem, s katerim je ugotovil, da je prijava kandidata OMEGA consult, d. o. o., v omenjenem delu skladna z zahtevami razpisne dokumentacije (Navodili za izdelavo prijave) in kot takšna popolna, kršil katero od določb ZJN-2.

V drugi dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v 3) alinei točke III. ugotavlja, da mu ni bil omogočen vpogled v ponudbo oziroma sporazum, sklenjen med partnerji, čemur ni ugovarjal, vendar pa meni, da je treba (ob obstoju sumov, da je naročnik kršil zakon) preveriti tudi tiste dele "ponudbe/prijave" kandidata OMEGA consult, d. o. o., ki so "zakriti[i] s poslovno skrivnostjo, in da to lahko naredi Državna revizijska komisija". Vlagatelj zato "Državni revizijski komisiji predlaga še, naj z vpogledom v sporazum med partnerji preveri, katere posle prevzemajo posamezni partnerji in ali so ti za prevzeta dela tudi predložili ustrezne reference".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo (v delu njegove druge dopolnitve) kršitev naročnika ne zatrjuje konkretizirano, pač pa že sam navaja, da dejstvu, da mu vpogled v ponudbo (prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o.) oziroma sporazum, sklenjen med partnerji, ni bil omogočen, ni ugovarjal. Ker vlagatelj v navezavi na svoj predlog Državni revizijski komisiji, naj z vpogledom v sporazum med partnerji preveri, katere posle prevzemajo posamezni partnerji in ali so ti za prevzeta dela tudi predložili ustrezne reference, kršitev naročnika ne zatrjuje konkretizirano, Državna revizijska komisija izpostavljenemu vlagateljevemu predlogu ni sledila. Vlagatelj tako v tem delu zahtevka za revizijo (v tem delu njegove druge dopolnitve) določno ne navaja določb razpisne dokumentacije, ki naj bi jih naročnik pri pregledu prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o., v navezavi na navedbe v tem delu zahtevka za revizijo kršil. Zgolj sklicevanje vlagatelja na "dela, ki jih obsega ključna aktivnost 4", in (ne) naloge, ki "spadajo v ključno aktivnost 2", namreč v konkretnem primeru ne predstavlja določnega navajanja določb razpisne dokumentacije, ki naj bi jih naročnik pri pregledu prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o., v navezavi na navedbe v tem delu zahtevka za revizijo kršil.

V navezavi na vlagateljev predlog Državni revizijski komisiji, da "naj ugotovi, da je prijava" kandidata OMEGA consult, d. o. o., "nepravilna, neprimerna in s tem nepopolna", Državna revizijska komisija ugotavlja, da postopek oddaje zadevnega javnega naročila izvaja in v njem odloča naročnik, kar pomeni, da tudi odločitev o tem, ali je prijava kandidata nepravilna, neprimerna in s tem nepopolna, v postopku oddaje javnega naročila sprejme naročnik (v zvezi s tem pogledati zlasti prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZJN-2 in 7. oziroma 8. točko prvega odstavka 70. člena ZJN-2). V posledici navedenega in v posledici dejstva, da Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 60. člena ZPVPJN v postopku pravnega varstva odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil (v vseh stopnjah postopka javnega naročanja), ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija omenjenemu vlagateljevemu predlogu ni sledila.

V drugi dopolnitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v 4) alinei točke III. navaja, da dvomi, da je "SL consult d.o.o.", kot partner v skupni prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o., za projekt Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini samostojno izdelal vlogo. Kot zatrjuje vlagatelj, je namreč velika verjetnost, da je vlogo za navedeni projekt (ob podpori in na podlagi investicijskega programa, ki ga je izdelalo "podjetje SL consult d.o.o.") izdelalo Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. Svoja zatrjevanja v izpostavljenem delu vlagatelj podrobneje podaja tudi v tretji dopolnitvi zahtevka za revizijo.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN), vključno s predloženimi dokazi, ni uspel dokazati, da "podjetje SL consult d.o.o." ni izdelalo vloge za projekt Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Kljub pomislekom, ki jih v navezavi na pogodbo številka KPV-58-2007/XI/SII-105810-SŠ, sklenjeno dne 27. 11. 2007, oziroma pogodbo številka KPV-7-2010/IV/SII-105810-TP, sklenjeno dne 12. 5. 2012, izpostavlja vlagatelj (zlasti glede datumov sklenitve pogodbe v navezavi na dan pošiljanja vloge "v Bruselj"), kot ključnih še vedno ne gre prezreti naslednjih dejstev:
" v konkretnem primeru je bistveno, kateri gospodarski subjekt je v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo prijav dejansko izdelal vlogo za projekt Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini (točni datumi v konkretnem primeru niti niso bistveni, če izpolnjujejo zahtevo naročnika "v obdobju zadnjih petih (5) let pred rokom za oddajo prijav"),
" v konkretnem primeru iz prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o., jasno izhaja obrazec "6.2 REFERENČNA POTRDILA ZA REFERENCE PONUDNIKA", v katerem Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., potrjuje, da je izvajalec referenčnega posla izdelave vloge za pridobitev sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013 za projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini gospodarski subjekt "SL CONSULT, projektno svetovanje, d.o.o.",
" vlagatelj tudi v primeru, če bi se morebiti ugotovilo, da je kateri od pomislekov, ki jih izpostavlja v navezavi na pogodbo številka KPV-58-2007/XI/SII-105810-SŠ, sklenjeno dne 27. 11. 2007, oziroma pogodbo številka KPV-7-2010/IV/SII-105810-TP, sklenjeno dne 12. 5. 2012, na mestu, vseeno s predloženimi dokazi ni dokazal, da "podjetje SL consult d.o.o." v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo prijav dejansko ni izdelalo vloge za projekt Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini. Zgolj pomisleki v navezavi na omenjeni pogodbi, kot izhajajo iz vlagateljevih zatrjevanj (in dokazov), ob odsotnosti dokazov, ki bi prepričljivo dokazovali vlagateljeva zatrjevanja, da "podjetje SL consult d.o.o." v obdobju zadnjih petih let pred rokom za oddajo prijav dejansko ni izdelalo vloge za projekt Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, zaključka, ki ga zatrjuje vlagatelj, ne omogočajo. Vlagatelj v svoji tretji dopolnitvi zahtevka za revizijo (na strani 3) tudi sicer kot sklepno ugotavlja, da vse okoliščine "potrjujejo vlagateljeva sklepanja, da je vlogo, ki jo je potrdil pristojni organ, najverjetneje izdelalo Komunalno podjetje Velenje d.o.o." (podčrtala Državna revizijska komisija), svojega zatrjevanja, da omenjene vloge "prav gotovo" ni izdelalo "podjetje SL consult d.o.o.", pa s predloženimi dokazi ni dokazal. Vlagatelj v posledici dopuščanja možnosti, da tudi Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., ni izdelalo omenjene vloge, ne navede niti tega, kdo naj bi omenjeno vlogo po njegovem stališču izdelal.

Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da
" je v 1. členu pogodbe številka KPV-58-2007/XI/SII-105810-SŠ, sklenjene dne 27. 11. 2007, jasno zapisano, da "[s] to pogodbo naročnik naroča, izvajalec pa prevzame v izdelavo pripravo vloge za dodelitev pomoči iz kohezijskega sklada in pripravo investicijskega programa za vodooskrbni sistem Šaleške doline". V omenjeni pogodbi je naročnik Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., izvajalec pa "SL CONSULT d.o.o.",
" je v 1. členu pogodbe številka KPV-7-2010/IV/SII-105810-TP, sklenjene dne 12. 5. 2012, jasno zapisano, da "[s] to pogodbo naročnik naroča, izvajalec pa prevzame v izdelavo NOVELACIJO INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN VLOGE ZA PROJEKT "VODOOSKRBA ŠALEŠKE DOLINE"". V omenjeni pogodbi je naročnik Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., izvajalec pa "SI CONSULT, d.o.o.".

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da "znesek, naveden v razpredelnici 6.1, ni enak tistemu, ki je naveden v referenčnem potrdilu (102.500 eur brez DDV)", Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru odstopanje zneskov, ki jih izpostavlja vlagatelj, ni pravno relevantno za odločitev o tem, ali je kandidat OMEGA consult, d. o. o., v svoji prijavi izkazal izpolnjevanje spornega pogoja (pogoja g) 11). Naročnik namreč v spornem pogoju ni določil (pogodbene) vrednosti uspešnega referenčnega posla izdelave najmanj dveh vlog, "za kateri sta bili izdani odločbi o dodelitvi sredstev v okviru OP ROPI 2007-2013 s strani Evropske komisije ali drugega enakovrednega okvirja , kot je OP ROPI v kakšni drugi državi članici EU". Poleg tega iz preostale dokumentacije v prijavi kandidata OMEGA consult, d. o. o. (zlasti iz referenčnega potrdila Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o.), in preostale dokumentacije spisa predmetnega postopka pravnega varstva (zlasti kopije pogodbe številka KPV-58-2007/XI/SII-105810-SŠ, sklenjene dne 27. 11. 2007, oziroma kopije pogodbe številka KPV-7-2010/IV/SII-105810-TP, sklenjene dne 12. 5. 2012) izhaja skupna pogodbena vrednost referenčnih del (brez davka na dodano vrednost) 102.500,00 EUR. Glede na navedeno je mogoče prepričljivo zaključiti, da je pri vpisu drugačnega zneska v rubriki "Vrednost posla v EUR z DDV" obrazca "6.1.SEZNAM REFERENC PONUDNIKA (izpolnjevanje pogoja iz točke 11.)" prišlo do pomote oziroma napake, ki pa, kot je bilo to zapisano že doslej, ni pravno relevantna za odločitev o tem, ali je kandidat OMEGA consult, d. o. o., v svoji prijavi izkazal izpolnjevanje spornega pogoja (pogoja g) 11).

Ob upoštevanju vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku za revizijo, vključno z njegovo drugo dopolnitvijo vred, ugodila v delu, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je v posledici, na podlagi petega odstavka 31. člena ZPVPJN, odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju (upoštevaje obrazložitev tega sklepa) omogočiti vpogled v prijavo kandidata OMEGA consult, d. o. o., in sicer v podatke o referenčnih delih, "ki so jih potrdili zasebni naročniki oz. investitorji", ti podatki pa so bili navedeni na gradbiščnih tablah referenčnih poslov. Vlagatelj lahko (v mejah obrazložitve tega sklepa) v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni svoj zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v del prijave kandidata OMEGA consult, d. o. o. O dopolnitvi ali spremembi zahtevka za revizijo mora vlagatelj obvestiti Državno revizijsko komisijo in naročnika, ki se lahko o tem izjasni v treh delovnih dneh od prejema vlagateljeve dopolnitve ali spremembe zahtevka za revizijo.

V preostalih delih (razen v delu druge dopolnitve zahtevka za revizijo, o kateri s predmetno odločitvijo Državna revizijska komisija še ni odločala, to je v 2) alinei točke III.) je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo, vključno z vsemi njegovimi dopolnitvami vred, zavrnila kot neutemeljen.

Ob upoštevanju dosedanje obrazložitve tega sklepa Državna revizijska komisija tudi ni sledila podrednemu pravovarstvenemu predlogu, kot izhaja iz zahtevka za revizijo (in je podan za primer, da bi Državna revizijska komisija morebiti ugotovila, da je "naročnikova razlaga razpisne dokumentacije res edina možna"), ter postopka oddaje zadevnega javnega naročila ni razveljavila v celoti.

Če vlagatelj v skladu s tem sklepom Državne revizijske komisije zahtevka za revizijo morebiti ne bo dopolnil ali spremenil, bo Državna revizijska komisija o preostalem delu vlagateljevega zahtevka za revizijo (v delu druge dopolnitve zahtevka za revizijo), o katerem s predmetno odločitvijo Državna revizijska komisija še ni odločala, odločila na podlagi dokumentacije, ki se nahaja v (odstopljenem) spisu zadeve.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. oziroma 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji mora v roku enega meseca od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok enega meseca za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera (zlasti 3. točko izreka tega sklepa), primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in sprem.).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, naj se mu povrnejo vsi stroški postopka.

Državna revizijska komisija je na podlagi 75. člena ZPVPJN, ob uporabi 164. člena ZPP oziroma četrtega odstavka 165. člena ZPP, odločila, da se odločitev o stroških vlagateljevega pridrži za poznejšo oziroma končno odločitev o zahtevku za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 14. 1. 2013


Predsednica senata
mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.,
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
" REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA - LJUBLJANSKE URBANE REGIJE, Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana
" PNZ, d. o. o., Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana
" OMEGA consult, d. o. o., Ljubljana, Gregorčičeva ulica 7, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu

Natisni stran