018-349/2012 Pošta Slovenije, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija, kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Neodvisno merjenje rokov prenosa v notranjem poštnem prometu", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Maksimilijan, d.o.o., Ljubljanska cesta 5, Celje, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Zoran Korenčan, Komenskega 36, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 11. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Odločitve, št. 0056/2012/JNS/6/0056, izdane dne 6. 9. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.860,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Neodvisno merjenje rokov prenosa v notranjem poštnem prometu". Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 28. 5. 2012, pod št. objave JN5637/2012. Naročnik je dne 6. 9. 2012 izdal Odločitev št. 0056/2012/JNS/6/0056 o izboru najugodnejšega ponudnika Ipsos GmbH, Sachsenstrasse 6, 20097 Hamburg (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejeti dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (izdane dne 21. 9. 2012, pod št. 6/33-8316) z vlogo z dne 4. 10. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga ugotovitev popolnosti njegove ponudbe ter razveljavitev odločitve o oddaji naročila, naročniku pa naj se naloži ponovno oceno ponudb in izdajo odločitve o oddaji naročila na podlagi ocene ponudb, oziroma podredno, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila, naročniku pa naloži ponovno izvedbo javnega naročila, saj meni, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil. Vlagatelj izpostavlja kršitve načela transparentnosti javnega naročanja, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da bo izvedel en krog pogajanj (o znižanju ponudbene cene), na javnem odpiranju ponudb pa je bilo vsem ponudnikom, ki so oddali pravočasne ponudbe, povedano, da bodo vsi pozvani k pogajanjem (vlagatelj kot dokaz predlaga zaslišanje predstavnika vlagatelja, osebe A.J., ki se je udeležila odpiranja ponudb), vendar vlagatelj na pogajanja ni bil nikoli povabljen. Vlagatelj glede vsebine izločitvenega razloga pojasni, da je v ponudbi navedel tri reference, za katere je priložil posebne izjave revizorja, ki je potrdil, da so bile meritve opravljene po pravilih standarda EN 13850, vse tri revizije pa je opravila družba, ki je za to ustrezno strokovno usposobljena in je neodvisna od ponudnika in izvajalca poštnih storitev. Vlagatelj meni, da je s tem izpolnil zahtevani pogoj, navedbe naročnika v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pa ne zdržijo resne pravne presoje in za samo pravilnost ponudbe vlagatelja niso relevantne (vlagatelj kot odgovor naročnikovim navedbam prilaga pojasnila družbe, ki je opravila revizijo). Vlagatelj še pripominja, da je ista družba izvedla revizijo po enakem standardu v enakem roku (v enem dnevu) tudi za enega od obeh ponudnikov, ki sta predložila ponudbo v tem postopku javnega naročanja (kot dokaz vlagatelj predlaga zaslišanje direktorja družbe). Vlagatelj glede na navedeno meni, da je naročnik kršil načelo enake obravnave ponudnikov, saj je ponudbo vlagatelja izločil in se spustil v ocenjevanje opravljenih revizij, medtem ko se je pri drugih ponudnikih zadovoljil s prejetimi ponudbami, čeprav so bile revizije po standardu EN 13850 opravljene s strani iste družbe. Vlagatelj v zvezi z izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi še pripominja, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da bo naročnik postopek izvedel v dveh fazah (to je naročnik potrdil tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila), hkrati pa je v dodatni obrazložitvi navedel, da je postopek izvedel v eni fazi. To po mnenju vlagatelja predstavlja nedopustno spremembo po roku za oddajo ponudb in kršitev zakonskih določb (vlagatelja pri tem čudi tudi sklicevanje naročnika v dodatni obrazložitvi na zakonsko določbo, ki ureja postopek s pogajanji). Vlagatelj še opozarja na pomanjkljiv pravni pouk naročnika v odločitvi o oddaji naročila, ker ne določa višine takse za postopek pravnega varstva.

Naročnik je dne 22. 10. 2012, pod št. 6/33-8316/2012, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Glede očitka o kršitvi načela transparentnosti javnega naročanja pojasni, da je v razpisni dokumentaciji določil protokol pogajanj, iz katerega izhaja, da se bo pogajal le o znižanju ponudbene cene, ne pa tudi o pogojih ali tehničnih zahtevah. Zato je po pregledu ponudb k pogajanjem povabil le ponudnike, ki so izpolnili pogoje. Naročnik še pripominja, da je javno odpiranje ponudb namenjeno zgolj seznanitvi s prejetimi ponudbami, ne pa razjasnitvi določb razpisne dokumentacije ali postopka javnega naročanja (naročnik ob tem v zvezi z dokaznim predlogom vlagatelja opozarja, da na prvem odpiranju ponudb oseba A.J. sploh ni bila prisotna). Naročnik dalje glede vsebine izločitvenega razloga ponudbe vlagatelja pojasni, da se mu je pri pregledu referenc vlagatelja pojavil dvom glede vsebinske ustreznosti, zato je pridobil uradno mnenje glede ustreznosti referenc pri Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje. Naročnik je nato na podlagi vseh preveritev ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev, ker reference zlasti zaradi pomanjkanja podatkov o razlikovalnih značilnostih in izračunov za posamezne značilnosti ne morejo prikazati usposobljenosti vlagatelja za izračunavanje parametrov za kompleksne modele, kjer so razlikovalne značilnosti upoštevane. Naročnik v nadaljevanju pojasni natančnejše razloge za neustreznost posamezne reference in poudarja, da vlagatelj nepravilnosti svoje ponudbe ne bi mogel odpraviti v okviru pogajanj. Glede načina izvedbe postopka javnega naročanja naročnik pojasni, da ni izbral postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi v dveh fazah, ampak v eni fazi, na način, da je izmed prejetih ponudb izbral najugodnejšo ponudbo ob upoštevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, v postopek pa je vključil tudi pogajanja. V zvezi z očitkom vlagatelja o pomanjkljivem pravnem pouku v odločitvi o oddaji naročila naročnik odgovori, da je pravni pouk vseboval določilo skladno z 71. členom ZPVPJN, vlagatelj pa je bil s prejemom odločitve seznanjen s ponudbeno vrednostjo izbranega ponudnika, sicer pa je vlagatelj plačal takso v pravilni višini.

Naročnik je z vlogo z dne 25. 10. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku, v katero je v dokazne namene pri odločanju o zahtevku za revizijo vpogledala Državna revizijska komisija. Dokazni predlog vlagatelja z zaslišanjem predstavnika vlagatelja, osebe A.J., je Državna revizijska komisija zavrnila, saj navedena oseba, ki naj bi pojasnila dogodke na javnem odpiranju ponudb, ni bila udeležena na javnem odpiranju ponudb dne 13. 6. 2012 (kar izhaja iz Zapisnika o odpiranju ponudb z dne 13. 6. 2012). Dokazni predlog vlagatelja z vpogledom v poslovni register za družbo A. in z zaslišanjem direktorja navedene družbe, osebe R.H. je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebnega, saj je ocenila, da je dejansko stanje za potrebe te odločitve dovolj razjasnjeno z ostalimi listinskimi dokazi.

Državna revizijska komisija je najprej presodila revizijske očitke, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve naročnika, storjene pri (formalni) izvedbi postopka javnega naročanja. Vlagatelj naročniku očita netransparentnost, ker ga pred izdajo odločitve o oddaji naročila ni povabil k pogajanjem, ker ni izvedel postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi skladno z zakonom in ker v odločitvi o oddaji naročila ni navedel popolnega pravnega pouka.

Iz prejete dokumentacije izhaja, da naročnik konkretno javno naročilo izvaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi je postopek javnega naročanja, v katerem ponudniki predložijo svoje ponudbe na podlagi obvestila o javnem naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil (29. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Skladno s prvim odstavkom 36. člena ZJNVETPS lahko naročnik postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi izvede na enega od naslednjih načinov: a) izmed prejetih ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ob upoštevanju pogojev in meril, določenih v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji, b) postopek razdeli v dve fazi: 1. v prvi fazi na podlagi prejetih prijav ugotovi, ali gospodarski subjekti, ki so predložili prijave za sodelovanje, izpolnjujejo pogoje, opredeljene v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb in razpisni dokumentaciji in v drugi fazi te povabi k oddaji ponudbe, ali 2. v prvi fazi na podlagi prejetih prijav opravi dialog s prijavitelji, z namenom oblikovanja dokončne razpisne dokumentacije in ugotovi, kateri od njih izpolnjuje zahtevane pogoje, v drugi fazi pa te povabi k oddaji ponudbe na podlagi končne razpisne dokumentacije, c) po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ali ponudnike, s katerimi bo sklenil okvirni sporazum. Naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi vključi tudi pogajanja, če jih je napovedal v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali razpisni dokumentaciji (drugi odstavek 36. člena ZJNVETPS). ZJNVETPS v okviru posebnih določb za postopek s pogajanji po predhodni objavi in postopek s pogajanji brez predhodne objave v 90. členu (povabilo k pogajanjem) določa, da naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije in tega zakona, po pregledu ponudb v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona povabi k pogajanjem, po zaključenih pogajanjih pa od ponudnikov zahteva predložitev končne ponudbe v skladu z doseženim na pogajanjih.

Naročnik je v obvestilu o javnem naročilu (z dne 28. 5. 2012, št. objave JN5637/2012) označil, da bo postopek izvedel v dveh fazah (točka IV.1.6.a) in da bo v postopek vključil pogajanja (točka IV.1.7). V razpisni dokumentaciji, v točki 1. Splošne določbe naročila je naročnik navedel, da na podlagi 36. člena ZJNVETPS ponudnike vabi k predložitvi pisne ponudbe skladno z razpisno dokumentacijo na osnovi javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi in da morajo biti ponudbe v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo ter izpolnjevati vse pogoje za udeležbo na tem javnem razpisu (Povabilo k oddaji ponudbe, stran 2), da bo izvedel en krog pogajanj, in sicer se bo pogajal o znižanju ponudbene cene, kolikor pa bo prejel same nesprejemljive ponudbe (nima dovolj zagotovljenih sredstev), si pridržuje pravico, da bo dodatno izvedel še en krog pogajanj o znižanju ponudbenih cen in da bo po izvedenih pogajanjih ocenjeval ponudbe v skladu z merili iz te razpisne dokumentacije in sklenil pogodbo z enim izvajalcem, s prvo uvrščenim ponudnikom v skladu z merili iz razpisne dokumentacije (podtočka 1.1 Način izvajanja javnega naročila, stran 3). V točki 2. Pogoji za udeležbo je naročnik zapisal, da se bodo ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale (izkazovale) vseh v nadaljevanju opisanih pogojev, štele kot nesprejemljive ponudbe in bodo izločene iz postopka.

Naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 13. 6. 2012). Po opravljenem preverjanju ponudb je izvedel pogajanja s ponudnikoma Quotas Gmbh, Gasstrasse 6b, Kontor N, 22761 Hamburg in izbranim ponudnikom, nato pa dne 6. 9. 2012 izdal odločitev, da kot najugodnejšega ponudnika izbere izbranega ponudnika. Vlagatelja na pogajanja ni povabil, ker je ugotovil, da ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev (ni dokazal tehnične sposobnosti) in je zato njegovo ponudbo izločil (o čemer je vlagatelja obvestil z odločitvijo z dne 6. 9. 2012).

Državna revizijska komisija na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ne najde razlogov, ki bi potrjevali vlagateljeve očitke o kršitvi načela transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS) in kršitvi 36. člena ZJNVETPS. Naročnik je postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi dejansko izvedel v eni fazi. V objavi obvestila o javnem naročilu je naročnik najverjetneje pomotoma označil, da bo postopek izvedel v dveh fazah (ker je v postopek vključil tudi pogajanja), vendar iz razpisne dokumentacije in nadaljnjih ravnanj naročnika jasno izhaja, da gre za enofazni postopek, v smislu a) točke prvega odstavka 36. člena ZJNVETPS (naročnik izmed prejetih ponudb izbere najugodnejšo ponudbo ob upoštevanju pogojev in meril, določenih v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb ali v razpisni dokumentaciji). Naročnik je v postopek vključil tudi pogajanja (kar mu omogoča drugi odstavek 36. člena ZJNVETPS), kar je jasno in nedvoumno navedel tako v objavi obvestila o javnem naročilu kot v razpisni dokumentaciji. Naročnik je način izvedbe pogajanj vnaprej jasno opisal v razpisni dokumentaciji, v kateri je navedel, da bo izvedel en krog pogajanj o znižanju ponudbenih cen (razen v primeru, da bi prejel same nesprejemljive ponudbe, pa ne bi imel dovolj zagotovljenih sredstev, ko bi izvedel še dodatni krog pogajanj o znižanju ponudbenih cen). Naročnik je torej predvidel pogajanja le o znižanju ponudbene cene. Ker ZJNVETPS v prvem odstavku 90. člena določa, da naročnik ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije in tega zakona, po pregledu ponudb v skladu s prvim odstavkom 87. člena tega zakona povabi k pogajanjem, naročniku ni mogoče očitati, da ni sledil načelu transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS), ker je pogajanja izvedel le s ponudnikoma, za katera je ugotovil, da izpolnjujeta vse pogoje iz razpisne dokumentacije. Naročnik je pogajanja izvedel ter sprejel odločitev o oddaji naročila na pregleden način in po predpisanem postopku. Kot to poudarja tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, se naročnik z vlagateljem (čigar ponudbo je ugotovil za nepopolno in jo je zato izločil iz postopka javnega naročanja skladno s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS) ne bi mogel pogajati o drugih elementih ponudbe oziroma pogojih za izvedbo naročila, kot le o znižanju ponudbene cene, kar posledično pomeni, da pogajanja z vlagateljem ne bi bila (več) smiselna, oziroma glede na ugotovljeno nepopolnost njegove ponudbe ne bi pripeljala do drugačne odločitve naročnika o oddaji naročila. Državna revizijska komisija zato revizijske očitke vlagatelja v tem delu kot neutemeljene zavrača.

Navedba vlagatelja, da naj bi bilo na javnem odpiranju ponudb vsem ponudnikom, ki so oddali pravočasne ponudbe, povedano, da bodo vsi pozvani k pogajanjem, katere vlagatelj ni dokazal (kot že ugotovljeno, je vlagatelj predlagal izvedbo dokaza z zaslišanjem predstavnika vlagatelja, ki na javnem odpiranju sploh ni bil prisoten, navedbe vlagatelja pa tudi ne potrjuje Zapisnik o odpiranju ponudb z dne 13. 6. 2012), po mnenju Državne revizijske komisije za presojo očitanih kršitev ne more biti upoštevna, saj kot to pojasni tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, javno odpiranje ponudb ni namenjeno razjasnjevanju (spreminjanju) vsebine razpisne dokumentacije.

V zvezi z navedbo vlagatelja, da je pravni pouk naročnika v odločitvi o oddaji naročila pomanjkljiv, ker ne vsebuje višine takse, ki jo je treba plačati za postopek pravnega varstva, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe vlagatelja sicer utemeljene, saj naročnik niti v odločitvi o oddaji naročila z dne 6. 9. 2012 niti v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 21. 9. 2012 v okviru pravnega pouka ni navedel konkretne višine takse, ki jo je treba plačati za vložitev zahtevka za revizijo (naročnik je le povzel določbe prvih dveh odstavkov 71. člena ZPVPJN). Naročnik je z navedeno opustitvijo kršil določbo prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS, ki naročniku nalaga, da v odločitvi o oddaji naročila ponudnike opozori o možnem pravnem varstvu ter v tem okviru navede tudi višino takse za postopek pravnega varstva ter določbo tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki naročniku nalaga, da v posameznem primeru določi višino takse (upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena). Vendar gre hkrati ugotoviti, da navedena kršitev naročnika ni vplivala na uveljavljanje pravnega varstva vlagatelja, saj je vlagatelj za vloženi zahtevek za revizijo plačal takso v pravilni višini 2.900,00 EUR (en odstotek od vrednosti (z DDV) izbranega ponudnika), pravno varstvo pa mu je bilo omogočeno tako v predrevizijskem kot v revizijskem postopku. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da ugotovljene kršitve ne dajejo podlage za razveljavitev odločitve o oddaji naročila, saj vlagatelju zaradi storjenih kršitev ni nastala nobena škoda, kršitve pa niso vplivale na njegov položaj v postopku oddaje javnega naročila oziroma v postopku pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavi kršitev, ki se nanašajo na domnevno nezakonito izločitev ponudbe vlagatelja. Kot izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila z dne 21. 9. 2012, pod št. 6/33-8316, je naročnik ugotovil, da vlagatelj s predloženo ponudbo ni izpolnil pogoja za dokazovanje tehnične sposobnosti.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki naročniku nalaga, da v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izloči ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz tega zakona, je nepravilna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS) in jo mora naročnik izločiti iz postopka. Naročnik mora pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil ponudnike izločiti iz postopka v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 48. člena tega zakona (prvi odstavek 45. člena ZJNVETPS). ZJNVETPS podrobnejših pravil za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov ne določa, zato je za presojo naročnikove ugotovitve o pravilnosti (popolnosti) ponudb treba upoštevati vsebino pogojev, ki jih naročnik določi v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v točki 2. Pogoji za udeležbo, v Posebnih pogojih, v podtočki P 10, zapisal naslednji pogoj:

"Reference: Ponudnik mora predložiti najmanj eno referenco, potrjeno s strani naročnika, da je v zadnjih petih letih opravljal meritve rokov prenosa v skladu s standardom EN 13850 v najmanj eni izmed držav članic ali nečlanic EU pod pogojem, da so meritve, opravljene v državah nečlanicah EU, revidirane s strani neodvisne institucije in v celoti ustrezajo pravilom, kot izhajajo iz standarda EN 13850. Kadar ponudnik predloži referenco iz države nečlanice EU, mora referenci priložiti posebno izjavo revizorja, kjer ta potrdi, da so meritve iz reference opravljene po pravilih standarda EN 13850. Revizijo lahko opravi institucija, ki je za to ustrezno strokovno usposobljena, neodvisna od ponudnika " izvajalca in izvajalca poštnih storitev."

Dejansko stanje glede ponudbene vsebine je med strankama nesporno. Vlagatelj je za dokazovanje navedenega pogoja v ponudbi predložil tri izpolnjene in s strani naročnikov poslov (Makedonska pošta, Maksmail, d.o.o. in General Logistic Systems, d.o.o.) potrjene (podpisane in žigosane) obrazce Vzorec referenčnega potrdila, v katerem naročnik posla pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da je vlagatelj izvedel storitve merjenja rokov prenosa v skladu s standardom EN 13850, dela pa so bila opravljena strokovno in v skladu z določili pogodbe. Izbrani ponudnik je vsem navedenim potrdilom priložil revizijsko poročilo, podpisano s strani osebe, R.V., direktorja subjekta A.

Naročnik neustreznost predloženih referenc v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila utemeljuje s pomanjkanjem določenih podatkov v predloženih revizijskih poročil, kar v celoti povzema iz mnenja Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, ki ga je pridobil v postopku preverjanja ponudbe. Naročnik meni, da revizor izjave o verodostojnosti rezultatov ne bi smel zapisati, ker zlasti manjkajo podatki o razlikovalnih značilnostih in izračunih za posamezne značilnosti in zato ne prikazujejo usposobljenosti vlagatelja za izračunavanje parametrov za kompleksne modele, kjer so razlikovalne značilnosti upoštevane. V nadaljevanju naročnik konkretneje pojasni, kateri podatki naj bi manjkali (naročnik tako navede, da je v revizijskem poročilu za notranji poštni promet Republike Makedonije pričakoval podatke o značilnostih izmerjenega dejanskega prometa, vsaj o vrstah poslanih pošiljk glede na format in maso in nekatere druge razlikovalne parametre, ob sklicevanju na podobnost s Slovenijo bi moral revizor po mnenju naročnika navesti nekaj konkretnih podatkov o Sloveniji, po navedbah naročnika tudi ni primerjave med karakteristikami dejanskega toka in karakteristikami poslanih testnih pošiljk, prav tako ni podatkov o hitrosti prenosa za različne razlikovalne značilnosti). Poleg tega je naročnik še ugotovil, da so bile vse tri revizije opravljene le v treh dneh, na podlagi česar sklepa, da revidiranje ni bilo izvedeno v obsegu, kot je predpisan. Za referenco General Logistic Systems, d.o.o. je naročnik še navedel, da navedena družba ni izvajalec zamenljivih poštnih storitev pisemskih pošiljk, ampak poštnih pošiljk " paketov (kjer se uporablja drug standard), zaradi česar ni jasno, zakaj je sploh bilo izvedeno merjenje po standardu EN 13850.
Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja še dodatne razloge za neustreznost referenc (da opravljena revizija ni neodvisna od izvajalca in zato ne ustreza zahtevam standarda EN 13850, da morajo biti poročila skladno s sedmo točko standarda EN 13850 izdana najkasneje tri mesece po koncu obdobja merjenja in morajo vsebovati napotilo na vir, kje je mogoče dobiti revizijsko potrdilo, ki mora natančno navajati, ali so rezultati preverjanj skladni z zahtevami tega standarda, da osma točka standarda EN 13850 določa, da merilni sistem nadzoruje neodvisen organ najmanj enkrat letno v skladu z ISO 10011-1 in s prilogo C, deseta točka standarda EN 13850 pa določa, da bo presojo za analize dejanske pošte in sistem merjenja kakovosti izvajalo neodvisno telo, ki ga bo odobril državni regulativni organ, da bi preverilo, ali so zahteve tega evropskega standarda izpolnjene, ali so rezultati zanesljivi, spremembe v vzorčnem modelu "). Glede navedenih (novih, dodatnih) razlogov za neustreznost predloženih referenc vlagatelja Državna revizijska komisija poudarja, da jih skladno z ustaljeno prakso pri odločitvi v tem revizijskem postopku ni upoštevala. Vlagatelj s temi razlogi v postopku oddaje javnega naročila ni bil seznanjen in jih ni mogel upoštevati niti pri odločitvi o tem, ali bo uveljavljal pravno varstvo, niti jih ni mogel izpodbijati v vloženem zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je zato pri presoji zatrjevanih kršitev upoštevala le razloge, ki jih je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, v povezavi z zahtevami, ki jih je navedel v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik neustreznost vseh treh referenc oprl na vsebino predloženega revizijskega poročila, pri čemer ni jasno, zakaj je naročnik poročilo upošteval tudi pri ugotavljanju ustreznosti referenc naročnikov Maksmail, d.o.o. in General Logistic Systems, d.o.o., saj je bila revizija opravljenih meritev in posebna izjava revizorja v razpisni dokumentaciji zahtevana le za reference iz držav nečlanic Evropske Unije (v nadaljevanju: EU). Iz odločitve naročnika ne izhaja, ali gre tudi pri teh referencah za storitve, opravljene v državah nečlanicah EU, zato je po oceni Državne revizijske komisije naročnik dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovil, odločitve o izločitvi ponudbe pa zato, ne da bi predhodno razjasnil navedeno vprašanje, ni mogel opreti na ugotovitev, da so zaradi neustreznih revizijskih poročil reference neustrezne.

V zvezi z referenco naročnika Makedonska pošta (ki ima sedež v državi nečlanici EU) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v okviru pogoja v razpisni dokumentaciji v primeru, da so bile storitve opravljene v državah nečlanicah EU, zahteval, da so bile storitve (meritve rokov prenosa) revidirane s strani neodvisne institucije (ki je za to ustrezno strokovno usposobljena, neodvisna od ponudnika " izvajalca in izvajalca poštnih storitev) in da v celoti ustrezajo pravilom, kot izhajajo iz standarda EN 13850. Naročnik je za te reference poleg obrazca Vzorec referenčnega potrdila zahteval še predložitev "posebne izjave revizorja, kjer ta potrdi, da so meritve iz reference opravljene po pravilih standarda EN 13850". Naročnik ni zahteval, da ponudniki predložijo revizijsko poročilo, ki bi moralo vsebovati točno določeno (minimalno) vsebino oziroma podatke, ali da bi moralo biti pripravljeno po pravilih posebnega zakona ali standarda zato, da bi naročnik priznal ustreznost reference. Kot gre razumeti naročnikove zahteve, ki so namenjene preverjanju tehnične sposobnosti ponudnika (da je ponudnik že uspešno opravil istovrstno storitev), je bistvena vsebina opravljenih storitev, torej, da so bile storitve merjenja rokov prenosa v državah nečlanicah EU opravljene po pravilih standarda EN 13850 (kar se v državah članicah EU predpostavlja), revizor pa naj bi predložil (zgolj) izjavo, ki bi to potrjevala.

Državna revizijska komisija glede na vsebino zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije pritrjuje vlagatelju v tem, da je za (formalno in vsebinsko) ustreznost ponudbe v delu dokazovanja tehnične sposobnosti zadostovala predložitev posebne izjave revizorja, v kateri je ta potrdil, da so bile storitve opravljene po pravilih standarda EN 13850. Naročnik je zato pri presoji izpolnjevanja pogoja lahko ugotavljal le, ali je revizor podal takšno izjavo, ne pa širil zapisani pogoj na način, da bi moralo revizijsko poročilo vsebovati določene (minimalne) podatke in da bi moralo biti pripravljeno v določenem (minimalnem) časovnem obdobju. Kot izhaja iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, pa naročnik nikjer ni navedel, da so reference neustrezne zato, ker revizor ni podal izjave, da so bile storitve merjenja rokov prenosa za Makedonsko pošto opravljene po pravilih standarda EN 13850.

Kolikor je naročnik ocenil, da bi določeni podatki morali biti vsebovani tudi v izjavi revizorja in je pomanjkanje teh podatkov oziroma izvedba vseh treh revizij v (zgolj) treh dneh morebiti pri naročniku vzbudila dvom v to, ali je izjava revizorja verodostojna, oziroma ali so bile storitve opravljene po pravilih standarda EN 13850, pa bi to po mnenju Državne revizijske komisije lahko kvečjemu predstavljalo podlago za to, da bi naročnik od vlagatelja ali naročnika posla zahteval dodatna pojasnila (podatke, dokazila), da bi se tako prepričal, ali so bile storitve ustrezno opravljene, ne pa, da je zaradi (formalnega) pomanjkanja podatkov (ki jih ni vnaprej jasno in določno zahteval) ocenil, da referenca Makedonske pošte ni ustrezna, vlagatelj pa ni sposoben izvesti javnega naročila. Ob tem tudi ne gre prezreti dejstva, da se je naročnik pri presoji ustreznosti referenc v celoti (nekritično) oprl na mnenje Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, pri tem pa prezrl lastne zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da je vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik pri presoji ustreznosti reference Makedonske pošte kršil oziroma presegel zahteve iz razpisne dokumentacije, s tem pa ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, ker je ponudbo vlagatelja izločil. Ker je naročnik v okviru pogoja P 10 za priznanje sposobnosti ponudnika zahteval najmanj eno referenco, kršitve naročnika pa so bile ugotovljene že pri presoji reference Makedonske pošte in reference Maksmail, d.o.o. (delno pa tudi pri referenci General Logistic Systems, d.o.o.), to po oceni Državne revizijske komisije terja razveljavitev odločitve o oddaji naročila ne da bi bila potrebna presoja ostalih revizijskih očitkov (ki se nanašajo na dodaten razlog neustreznosti reference General Logistic Systems, d.o.o.). Presoja teh očitkov namreč ne bi vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku oziroma na položaj vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila tako, da je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Odločitve, št. 0056/2012/JNS/6/0056, izdane dne 6. 9. 2012. Ob tem Državna revizijska komisija vlagatelja v zvezi z njegovim predlogom, da se v revizijskem postopku ugotovi popolnost njegove ponudbe, opozarja, da ima Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da lahko le razveljavi naročnikova ravnanja (odločitve) v postopku javnega naročanja, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku javnega naročanja ali izvesti določenih ravnanj, niti ne more naročniku naložiti, kakšno odločitev mora sprejeti.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponudbo vlagatelja v izpostavljenem delu ponovno preveri, nato pa sprejme ustrezno odločitev, ob upoštevanju določil ZJNVETPS in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 2.900,00 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/09) s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in 20 % DDV na odvetniško nagrado v višini 160,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v višini 3.860,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni. Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh po vročitvi tega sklepa (in ne v 8 dneh po pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo).

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.860,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 14. 11. 2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
- Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- Odvetnik Zoran Korenčan, Komenskega 36, Ljubljana
- Ipsos GmbH, Sachsenstrasse 6, 20097 Hamburg
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran