018-365/2012 Psihiatrična klinika

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata, in Vide Kostanjevec in Boruta Smrdela kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Odstranitev objektov: Objekt F, paviljon, pralnica in kotlarna", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Dolinšek transport d.o.o., Ižanska cesta 412, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Miha Velkavrh, Trg OF 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Psihiatrična klinika, Studenec 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.12.2012

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 24.10.2012 se ugodi tako, da se razveljavi Odločitev o izidu naročila št. JN-OP-8/2012-G-SS z dne 19.9.2012 in Obvestilo o izidu naročila št. JN-OP-8/2012-G-SS z dne 19.9.2012.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.172,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 24.7.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN8041/2012 objavil javno naročilo "Odstranitev objektov: Objekt F, paviljon, pralnica in kotlarna". Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Dne 19.9.2012 je naročnik sprejel Odločitev o izidu javnega naročila št. JN-OP-8/2012-G-SS, s katero je odločil, da se predmetno naročilo odda ponudniku Leka d.o.o., Videm 22, Dol pri Ljubljani, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev je vlagatelj dne 24.10.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugovarja naročnikovi odločitvi o izbiri. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik napačno ocenil, da je njegova ponudba nesprejemljiva. Naročnik bi moral po vlagateljevih trditvah pojasniti, zakaj je ocenil, da gre pri ponudbeni ceni vlagatelja za bistveno odstopanje v smislu 21. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Na drugi strani vlagatelj ugovarja tudi nepopolnost in nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Po vlagateljevih navedbah izbrani ponudnik ni sledil naročnikovim navodilom iz razpisne dokumentacije, in sicer v delu, kjer je le ta v točki 7. PREVERJANJE SPOSOBNOSTI, 7.1 Pogoji, 8 točke zahteval, da mora imeti ponudnik zavarovano odgovornost za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, skladno s 33. členom ZGO-. Izbrani ponudnik je po vlagateljevih navedbah sicer predložil zavarovalno polico Zavarovalnice Tilia d.d., vendar pa te ne izkazuje, da ima ponudnik zavarovano odgovornost za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, to je dejavnost rušenja objektov. V nadaljevanju vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik tudi ni sledil navodilom naročnika v točki 7. PREVERJANJE SPOSOBNOSTI, 7.1 Pogoji, 9 točke, kjer je od ponudnika zahteval, da je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel vsaj tri rušitve objektov nizke ali visoke gradnje, pri čemer mora biti neto površina vsaj enega rušenega objekta 1500 m2. Izbrani ponudnik je po vlagateljevih navedbah v svoji ponudbi predložil pet izpolnjenih obrazcev, od katerih je le eden potrjen s strani naročnika referenčnega posla, medtem ko je pri ostalih predložil sklenjene pogodbe ali potrdila o opravljenem poslu, ki so jih potrdili naročniki posla v preteklosti na drugačnih obrazcih za potrebe preteklih javnih naročil. Pri tem pa iz vse te dodatne dokumentacije po vlagateljevih navedbah ni razvidno izkazovanje rušenje objekta z zahtevano neto površino 1500 m2. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se naj razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila in mu povrne stroške postopka.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, ki jo je naročnik prejel dne 29.10.2012, izrekel o vlagateljevih navedbah.

Naročnik je dne 5.11.2012 sprejel odločitev, št. JN-OP-8/2012-G-SS, s katero je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik glede vlagateljevih očitkov pojasnjuje, da je ne glede na ocenjeno vrednost na podlagi analize trga, ki jo je naredil na podlagi prejetih ponudb, ugotovil, da vlagateljeva ponudba bistveno presega cene, ki veljajo za predmetno javno naročilo na trgu. Vlagateljeva ponudba je bila po naročnikovih navedbah 5. po vrsti glede na merilo najnižja skupna ponudbena cena in za 73 % dražja od najnižje ponudbene cene, ter za 22 % dražja od ponudbe izbranega ponudnika. Glede vlagateljevih očitkov o neustrezni zavarovalni polici, pa naročnik navaja, da gre pri posredovani zavarovalni polici za zavarovanje splošne civilne odgovornosti za vse registrirane dejavnosti izbranega ponudnika. Pri zavarovalni polici se po naročnikovih navedbah v rubriki dejavnost zavarovanja navede zgolj osnova za obračun zavarovalne premije, kar pa ne pomeni, da polica ne bi pokrivala tudi vseh registriranih dejavnosti zavarovanca, kritja pa so podana po pogojih SC-odg-11. Glede vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenc, naročnik pojasnjuje, da čeprav izbrani ponudnik ni predložil potrjenih vseh referenčnih potrdil na naročnikovih obrazcih P-2a, to še ne pomeni, da ponudba ni popolna. V najslabšem primeru bi po naročnikovih navedbah šlo za formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti. Ker pa je ponudnik predložil dokazila na drugih obrazcih in naročnik ni podvomil v njihovo resničnost, po naročnikovih trditvah o formalni nepopolnosti ni mogoče govoriti. Naročnik glede na navedene kršitve in glede na navedene odgovore izbranega ponudnika, kot tudi predložena dokazila ocenjuje, da so vlagateljeve navedbe popolnoma neupravičene in napačne. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil.

Naročnik je dne 8.11.2012 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 14.11.2012 izjasnil o naročnikovih navedbah.
Državna revizijska komisija je dne 5.12.2012, na podlagi 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.
V obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija presojala utemeljenost vlagateljevih navedb o nezakonitosti naročnikovega ravnanja pri pregledovanju in ocenjevanju njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v dokazne namene vpogledala v celotno spisovno dokumentacijo. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Določba prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, z nadaljnjimi spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo najprej ugotavlja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo kot nesprejemljivo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, in sicer iz razloga, ker je ponujena cena vlagateljeve ponudbe višja od cen, ki veljajo za obravnavani predmet javnega naročila na trgu. Pri tem je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil revizijski zahtevek pojasnil, da je vlagateljeva ponudba peta po vrsti glede na merilo najnižje skupne ponudbene cene in je za 73% dražja od najnižje ponudbene cene, ter za 22% dražja od cene ponudbe izbranega ponudnika. Takšnemu stališču na drugi strani ugovarja vlagatelj, ki poudarja, da je njegova ponudbena cena še vedno za 20% nižja od ocenjene vrednosti predmeta obravnavanega javnega naročila in da je moral naročnik že pri določitvi ocenjene vrednosti javnega naročila opraviti predhodno analizo trga.

Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru z namenom razrešitve spora vpogledala v spisovno dokumentacijo in ugotovila, da iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila (z dne 18.7.2012) izhaja, da je naročnik predmetno naročilo ocenil na 170.000,00 EUR brez DDV, medtem ko vrednost vlagateljeve ponudbe znaša 121.190,00 EUR brez DDV. Navedeno pomeni, da je vlagateljeva ponudbena cena za 28% nižja od ocenjene vrednosti obravnavanega javnega naročila. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ne v odločitvi o oddaji naročila z dne 19.9.2012 ne v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnil, da bi se od trenutka, ko je na podlagi tržnih cen določil ocenjeno vrednost, do sprejema odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive, cene na trgu tako spremenile, da je mogoče tudi ponudbo, katere cena je nižja od ocenjene vrednosti, označiti za nesprejemljivo. Ob tem gre opozoriti tudi na drugi odstavek 14. člena ZJN-2, ki določa, da mora biti način izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, vključno z vsemi količinskimi in cenovnimi parametri, na podlagi katerih je naročnik izračunal ocenjeno vrednost naročila, razviden iz dokumentacije, ki jo o javnem naročilu vodi naročnik. Državna revizijska komisija poudarja, da naročnikovo ravnanje, ko je med postopkom oddaje javnega naročila, ne da bi opravil analizo trga, zgolj ugotovil, da je vlagateljeva ponudba po merilu najnižje cene uvrščena na peto mesto, ne more predstavljati podlage za ugotovitev o nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe. Ob tem je treba upoštevati zlasti dejstvo, da vlagateljeva ponudba ne presega ocenjene vrednosti, ki jo je bil naročnik dolžan v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 določiti na podlagi primerjave cen na trgu. Naročnik je primerjavo cen na trgu namreč že moral opraviti s tem, ko je določil ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila, zato je nesprejemljivo, da naročnik naknadno, zgolj na podlagi prejetih ponudb v predmetnem postopku javnega naročanja postavlja vrednostno mejo, do katere šteje, da so cene ponudb še sprejemljive oz. skladne s cenami na trgu in od kod več niso. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so bile prve tri ponudbe, ki so bile cenovno ugodnejše od vlagateljeve ponudbe, izločene kot nepopolne zaradi neizpolnjevanja pogojev, za ugotavljanje osnovne sposobnosti ponudnikov, zato je po oceni državne revizijske komisije tudi vprašljivo, ali jih je pri primerjavi cen na trgu sploh smiselno upoštevati oz. vzeti za primerjavo. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da naročnik ni izkazal obstoja razlogov nesprejemljivosti vlagateljeve ponudbe, kot jih določa 21. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar je zahtevku za revizijo ugodila in vlagateljev zahtevek v nadaljevanju tudi meritorno obravnavala, saj je vlagatelj v konkretnem primeru uspel izkazati možnost nastanka škode zaradi naročnikovega ravnanja. Vlagateljeva ponudba je bila namreč po merilu najnižje skupne ponudbene cene uvrščena takoj za ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je zato v nadaljevanju presojala vlagateljeve očitke, in sicer da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, ker ne izpolnjuje pogoja iz 8. točke razpisne dokumentacije, da mora imeti ponudnik zavarovano odgovornost za dejavnost, ki je predmet javnega naročila. Po vlagateljevih trditvah s strani izbranega ponudnika predložena zavarovalna polica ne izkazuje, da ima izbrani ponudnik zavarovano zahtevno odgovornost za dejavnost rušenje objektov, ampak da ima zavarovano le odgovornost za dejavnosti gradnje cest, železniških prog, letališč in športnih objektov, s čimer pa se na drugi strani ne strinja naročnik.

Iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik v 7. Poglavju Preverjanje sposobnosti pod Tehnična in/ali kadrovska sposobnost v točki 8 določil: "Ponudnik mora imeti zavarovano odgovornost za dejavnost, ki je predmet javnega naročila skladno s 33. členom ZGO-1." Ponudniki so morali v dokaz izpolnjevanja navedene zahteve predložiti fotokopijo zavarovalne police za obravnavani predmet javnega naročila, kar je v obravnavanem primeru po ugotovitvah Državne revizijske komisije izbrani ponudnik tudi storil. Iz predložene zavarovalne police št. PR0041920690 tako izhaja, da je predmet zavarovanja Splošna civilna odgovornost po pogojih Sc-odg-11. Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru sicer vlagatelju pritrjuje, da so v rubriki "Dejavnosti" omenjene zavarovalne police naštete gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov, vendar slednje še ne pomeni, da izbrani ponudnik nima zavarovane odgovornosti tudi za izvedbo predmetnega javnega naročila. Iz zavarovalne police namreč izhaja, da je izbrani ponudnik zavarovan za 01 Splošno civilno odgovornost iz dejavnosti in 01.01 Odgovornost za škode na obstoječem objektu; vrsta del: ostala gradbena in montažna dela. Prav tako iz dopisa Zavarovalnice Tilia d.d. z dne 26.10.2012, ki je omenjeno zavarovalno polico tudi izdala, izhaja, da na polici ni navedenih vseh registriranih dejavnosti zavarovanca, ker to program oz. izpis police ne dopušča, da pa so s predmetno polico št. PR0041920690 zavarovane vse registrirane dejavnosti izbranega ponudnika. Pri tem Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda na spletno stran Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) ugotavlja, da iz 5. člena Družbene pogodbe družbe Leka d.o.o. izhaja, da je izbrani ponudnik registriran za dejavnost rušenje objektov in zemeljska dela, kar pomeni, da ima po zavarovalni polici zavarovano tudi odgovornost za omenjeno sporno dejavnost. Pri tem Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da mu podatki o tem, za katere dejavnosti je izbrani ponudnik registriran, v javnopravnih evidencah niso dostopni, saj je slednje iz evidence AJPES jasno razvidno. Glede na dejstvo, da iz javnopravnih evidenc izhaja, da je izbrani ponudnik registriran za opravljanje predmetnega javnega naročila in da ima tudi zavarovano odgovornost za vse dejavnosti, za katere je registriran (tudi za obravnavano, ki je predmet javnega naročila), je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke v obravnavanem delu revizijskega zahtevka zavrnila.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala tudi vlagateljeve očitke, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje referenčnih pogojev, in sicer iz razloga, ker je izbrani ponudnik v svoji ponudbi predložil pet izpolnjenih obrazcev za dokazovanje referenčnih del, od katerih je samo eden obrazec potrjen s strani naročnika referenčnega posla, med tem ko je pri ostalih potrdilih referenčnih del predložil pogodbe ali potrdila o opravljenem poslu. Iz te dodatne dokumentacije pa po vlagateljevih navedbah tudi ni razvidno izkazovanje rušenja objekta z zahtevno neto površino 1.500 m2.

Državna revizijska komisija v povezavi z vlagateljevimi očitki ugotavlja, da naročnik glede tehnične in kadrovske sposobnosti v 9. točki 7 Poglavja Preverjanje sposobnosti določil: "Ponudnik je v zadnjih 5. letih pred rokom za prejem ponudb, uspešno izvedel vsaj tri rušitve objektov nizke ali visoke gradnje, pri čemer mora biti neto površina vsaj enega rušenega objekta 1.500 m2. Pod listinami za dokazovanja pogojev pa je pod 9. točko določeno: " Razvidno iz obrazca P-2a "Reference". Reference morajo biti potrjene s strani naročnika posla."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da je izbrani ponudnik predložil pet izpolnjenih obrazcev P-2a, pri čemer je le eden potrjen s strani naročnika posla. K dvema obrazcema je podano potrdilo, s katerima naročnika posla Immorent Ljubljana d.o.o. in Stanovanjski sklad RS potrjujeta, da je izbrani ponudnik opravil dela, ki so predmet obravnavanega javnega naročila, med tem ko so k dvema obrazcema, ki se glasita na referenčna naročnika posla GPG d.d. in GRADIS SKUPINA D d.d., predložene le pogodbe o izvedbi predmeta naročila, navedenega v obrazcu. Državna revizijska komisija glede predloženih in nepotrjenih obrazcev P-2a s strani referenčnih naročnikov naročniku pritrjuje, da slednje še ne pomeni, da izbrani ponudnik v obrazu P-2a navedenih poslov ni opravil, na podlagi česar naj bi bila njegova ponudba nepopolna. Takšnemu naročnikovemu stališču pritrjuje tudi vlagatelj, ki v opredelitvi do navedb naročnika, priznava, da so iz priložene dokumentacije razvidne potrebne karakteristike za referenčni posel rušenja objektov, zato nepredložitev potrjenih naročnikovih obrazcev P-2a s strani referenčnih naročnikov predstavlja zgolj nebistveno formalno pomanjkljivost. Vendar pa na drugi strani vlagatelj vztraja, da iz k obrazcu P-2a predložene dokumentacije ni razvidno, da bi rušitvena dela zaobsegala tudi neto površino 1.500 m2 rušenega objekta, kakor je bilo to z razpisno dokumentacijo tudi zahtevano in čemur na drugi strani tudi naročnik ne ugovarja.

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik glede izpolnjevanja pogoja, da mora biti neto površina vsaj enega rušenega objekta 1.500 m2, predložil dve referenci dveh referenčnih naročnikov, in sicer referenco referenčnega naročnika Immorent Ljubljana d.o.o. in GRADIS SKUPINA D d.d. Glede predloženega obrazca P-2a izbranega ponudnika, kjer je naveden referenčni naročnik Immorent Ljubljana d.o.o., Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v rubriki pod "Opis posla iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev" navedeno: "Rušenje objekta površine 1.545 m2", vendar pa omenjeni obrazec, kot je bilo že navedeno, ni potrjen s strani omenjenega referenčnega naročnika. Omenjeni referenčni naročnik je le na na svojem obrazcu zapisal, da so bila dela opravljena strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe. Vendar pa pogodba k omenjenemu obrazcu P-2a, na podlagi katere bi se dalo ugotoviti, da je izbrani ponudnik opravil rušenje objekta zahtevane površine, ni bila priložena, referenčni naročnik pa zgoraj navedene vsebine obrazca ni potrdil. Na podlagi česar je potrebno vlagatelju pritrditi, da velikosti rušenega objekta, navedene v obrazcu P-2a, na podlagi predložene dokumentacije ni mogoče ugotoviti. Omenjenega dejstva tudi ni mogoče ugotoviti na podlagi s strani izbranega ponudnika predloženega izpiska iz registra stavb, kjer je navedena le površina zemljišča pod stavbo, ne pa tudi tlorisna površina stavbe, kot je navedena v obrazcu P-2a. Enako Državna revizijska komisija ugotavlja za predloženi obrazec P-2a za referenčnega naročnika GRADIS SKUPINA D d.d., ki prav tako ni potrjen s strani referenčnega naročnika. Izbrani ponudnik je k obrazcu predložil fotografije rušenega objekta, Zapisnik o končnem obračunu izvršenih del, Zapisnik o primopredaji z dne 9.10.2008, iz katerega je razvidno, da referenčni naročnik delo izbranega ponudnika ocenjuje kot ustrezno in skladno s pogodbeno in projektno dokumentacijo in Gradbeno pogodbo z dne 19.5.2012, ne pa tudi v gradbeni pogodbi navedenih prilog. Državna revizijska komisija tudi v navedenem primeru ugotavlja, da iz predloženih listin ni razvidna neto površina rušenega objekta, kot je zapisna v obrazcu P-2a, in sicer 1.657,58 m2. Na podlagi česar Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da iz predložene dokumentacije ni razvidno izkazovanja pogoja, in sicer da mora biti neto površina vsaj enega rušenega objekta 1.500 m2, kakor je to v referenčnih obrazcih obeh referenčnih naročnikov navedel izbrani ponudnik. Kljub temu pa ugotovljena pomanjkljivost predložene dokumentacije po oceni Državne revizijske komisije ni takšne narave, da bi pomenila takšno pomanjkljivost, ki bi imela za posledico nepopolnost ponudbe. Glede na to, da omenjena referenčna naročnika s potrdili nista potrdila v obrazih navedenih dejstev o neto površini rušenega objekta in da slednje iz predložene dokumentacije prav tako ni mogoče ugotoviti, bi to moral na podlagi 78. člena ZJN-2 preveriti naročnik. Ker naročnik slednjega ni preveril in ker Državna revizijska komisija nima pooblastil za postopanje v postopku javnega naročanja je vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu ugodila in odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da naj preveri podatke navedene v obrazcih P-2a in po potrebi od izbranega ponudnika zahteva dopolnitev ponudbene dokumentacije in na podlagi tako zbranih informacij opravi nov pregled in ocenjevanje ponudb ter bodisi sprejme odločitev o oddaji javnega naročila ali drugo odločitev, ki mu jo omogoča ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR z 20 % DDV, materialni stroški 20,00 EUR in takso v višini 1.188,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: ZOdvT) po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR, za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT " pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV, takso za revizijski zahtevek stroške v višini 1.188,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 2.172,00 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do vlagateljevih navedb, navedel tudi stroške, ki jih je imel z revizijskim postopkom. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami) v povezavi s 13. členom ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 19.12.2012


Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:

- odvetnik Miha Velkavrh, Trg OF 14, Ljubljana,
- Psihiatrična klinika, Studenec 48, Ljubljana,
- mag. Franci Kodela, Ravbarjeva ulica 13, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran