018-405/2012 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "dobavo električne energije za potrebe Zavoda za obdobje enega leta" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj E3, energetika, ekologija, ekonomija, d. o. o., Erjavčeva ulica 24, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 28. 12. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz obvestila št. 430-18/2012 (2820) z dne 5. 11. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.880,07 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 7. 9. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN9715/2012) z obvestilom št. 430-18/2012 (2820) z dne 5. 11. 2012 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Elektro energija, d. o. o., Slovenska cesta 58, Ljubljana. Naročnik je ugotovil, da je v vlagateljevi ponudbi računska napaka zaradi zaokroževanja zneskov, vendar vlagatelja ni pozval na njeno dopolnitev, saj jo je kot nepopolno izločil, ker je vlagatelj ni pripravil skladno z zahtevami, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil original bančne garancije za resnost ponudbe, ki je vložen v plastično mapico, ki je sicer notranje pečatena, vendar dokument ni zvezan z vrvico, saj je z vrvico zvezana mapica.

Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in predlagal njeno razveljavitev, uveljavljal pa je tudi povrnitev takse. Vlagatelj navaja, da strokovna komisija na javnem odpiranju ponudb ni ugotovila nepravilnosti ali pomanjkljivosti, čeprav bi morali biti že na odpiranju ponudb očitno, da je bila bančna garancija predložena na način, ki ga je naročnik šele v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb štel za neskladnega z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da razpisna dokumentacija ne zahteva, da morajo biti posamezni dokumenti preluknjani, ampak da morajo biti vsi dokumenti, predloženi v ponudbi, zvezani z vrvico v celoto in notranje pečateni tako, da posameznih listov oziroma prilog ni možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe listov oziroma pečata, kar pomeni, da zahteva nezamenljivost predloženih dokumentov, kar je vlagatelj upošteval. Vlagatelj priznava, da bančna garancija ni bila preluknjana in samostojno vpeta, saj mu je banka priporočila, da se prepreči poškodba dokumenta in jo je zato predložil v popolnoma zaprti plastični mapi, mapa pa je skupaj z drugimi dokumenti zvezana z vrvico in notranje pečatena, na edini odprtini pa je mapa zlepljena in pečatena na način, da bi bilo nemogoče vloženi dokument kakorkoli spreminjati brez vidnih posledic. Vlagatelj primerja to situacijo s predložitvijo zgoščenke v ponudbo, odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-012/2010 pa šteje za neprimerljivo, ker v tisti zadevi mape niso bile zlepljene ali spete in je bilo mogoče dokumente zamenjati. Vlagatelj naročniku daje tudi soglasje za popravo ugotovljene računske napake.

Naročnik je s sklepom št. 43018/2012-02820 z dne 5. 12. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik izpostavlja, da je v točki 4.4 razpisne dokumentacije določil obličnostne zahteve ("vsi dokumenti zvezani z vrvico v celoto" in "notranje pečateni") in s tem tem formalnostim pripisal poseben pomen, izrecno pa je tudi določil posledice za neustrezno vezavo in notranje pečatenje ponudbene dokumentacije. Naročnik navaja, da je že v razpisni dokumentaciji predvidel možnost, da lahko ponudbo, če ne izpolnjuje izrecnih obličnostnih zahtev, kot nepopolno izloči tudi v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb, ne pa le na odpiranju ponudb. Naročnik ugotavlja, da vlagatelj potrjuje, da predložena bančna garancija "ni bila samostojno vpeta", zato vlagatelj ni izpolnil izrecne naročnikove zahteve po obličnosti, tega pa ne more spremeniti okoliščina, da je plastična mapa, v kateri je bančna garancija, na zgornjem odprtem robu zlepljena z dvema nalepkama in pečatena, ker s tem nista izpolnjena kumulativna pogoja, plastična mapa pa tudi ni dokument. Naročnik še navaja, da so vlagateljeve navedbe o namenu naročnikove zahteve, da se zadosti "nezamenljivosti predloženih dokumentov" irelevantne, saj bi se sicer besedilo glasilo drugače. Naročnik tudi navaja, da ne more slediti vlagateljevim navedbam, da bančne garancije ni preluknjal in samostojno zvezal na priporočilo banke, saj naročnik v praksi prejme številne ponudbe, v njih pa so bančne garancije, ki jih izda ista banka, kot jo je izdala vlagatelju, ter so preluknjane, vpete, zvezane z vrvico in notranje pečatene, ponudniki pa nimajo težav pri vračanju teh "preluknjanih" bančnih garancij bankam, naročnik pa ne pri njihovem vnovčevanju.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-18/2012 (2820) z dne 6. 12. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v obvestilo o javnem naročilu, razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo, zapisnik o odpiranju ponudb, "Seznam predloženih dokumentov", ki se nanaša na pregled vlagateljeve ponudbe, podpisan 2. 10. 2012, in odločitev o oddaji javnega naročila. Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obvestilu št. 430-18/2012 (2820) z dne 5. 11. 2012 navedel, da je osem pravočasnih ponudb najprej razvrstil po razpisanem merilu ekonomsko najugodnejša ponudba. Naročnik je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba uvrščena na prvo mesto (torej je bila najugodnejša), vendar jo je skladno s prvim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) izločil, saj je ugotovil, da je vlagatelj "v svoji ponudbi predložil original bančne garancije za resnost ponudbe, ki je vložen v plastično mapico, ki je sicer notranje pečatena, vendar dokument ni zvezan z vrvico (z vrvico je zvezana le mapica), kar ni v skladu z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije". Naročnik se sklicuje na zadevo št. 018-012/2010. Naročnik je še navedel, da je v obrazcu 4 Predračun ugotovil računsko napako, vendar vlagatelja ni pozival na dopolnitev ponudbe, saj jo je moral zaradi nepopolnosti po prvem odstavku 80. člena ZJN-2 izločiti. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik vlagateljeve ponudbe ni izločil zaradi ugotovljene računske napake (in vlagatelja tudi ni pozival v tem delu na dopolnitev ponudbe po prvem odstavku 78. člena ZJN-2), temveč jo je izločil zaradi neupoštevanja zahtev iz Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, točka 4.4. Oblika ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije):
"["]

Vsi dokumenti, predloženi v ponudbi, morajo biti zvezani z vrvico v celoto in notranje pečateni tako, da posameznih listov oziroma prilog ni možno naknadno vložiti, odstraniti ali zamenjati brez vidne poškodbe listov oziroma pečata. V kolikor navedena zahteva ni izpolnjena, bo ponudba že na javnem odpiranju ponudb oz. kasneje v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb izločena iz nadaljnjega postopka.

Ne glede na prejšnji odstavek, ima predstavnik ponudnika, ki je prisoten na javnem odpiranju ponudb, možnost, da v navzočnosti strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila in ostalih prisotnih na licu mesta izpolni zahtevo naročnika in ponudbe zveže z vrvico v celoto ter jo notranje pečati na način, kot je naveden v prejšnjem odstavku. V kolikor to ni možno, se takšna ponudba že na javnem odpiranju izloči iz nadaljnjega postopka.

["]"

Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom treba razrešiti spor, ali je bil naročnik upravičen izločiti vlagateljevo ponudbo kot nepopolno zaradi edinega razloga, ki ga je naročnik uveljavljal v obvestilu št. 430-18/2012 (2820) z dne 5. 11. 2012, nanaša pa se na vezavo in pečatenje dokumentov v ponudbi.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 4.4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije) določil, kar tudi izhaja iz poimenovanja te točke, navodila, ki se nanašajo na obliko ponudbe. V točki 4.4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije) je naročnik vezavo in pečatenje določil kot zahtevo, ki se nanaša na vse dokumente, predložene v ponudbi. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik v točki 3 Seznam dokumentov, s katerimi ponudnik dokazuje izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti (str. 7"10 razpisne dokumentacije) naštel dokumente, ki jih morajo ponudniki predložiti v ponudbi, med njimi pa je tudi naštel garancijo za resnost ponudbe (točka 3.4.1.). Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da zahteva po vezavi in pečatenju iz točke 4.4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije) obsega tudi bančno garancijo za resnost ponudbe. To pomeni, da mora biti tudi bančna garancija za resnost ponudbe, ki jo ponudnik predloži v ponudbi, z drugimi dokumenti zvezana z vrvico.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da med naročnikom in vlagateljem ni sporno, da je vlagatelj v ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, ostaja pa sporno, ali je vlagatelj, ki je bančno garancijo za resnost ponudbe (ta je izdana na enem listu formata A4; besedilo bančne garancije, podpisa bančnih uslužbencev in žig banke so le na prednji strani tega lista formata A4), ki jo je vložil v prozorno plastično mapo, to mapo pa na vrhu zapečatil, jo zvezal z vrvico z drugimi dokumenti in to celoto zapečatil, izpolnil zahtevo iz točke 4.4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije). Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da vlagatelj te zahteve ni izpolnil v celoti na način, kot ga je določil naročnik v razpisni dokumentaciji, saj plastična mapa ni dokument v pomenu, ki ga določa razpisna dokumentacija. Vendar ostaja nadalje vprašanje, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo smel izločiti kot nepopolno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik zakonske podlage ni imel, saj ni upošteval pravil iz ZJN-2, ki urejajo vprašanje naročnikovih ravnanj s formalno nepopolnimi ponudbami.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Zahteva po vezavi ponudbene dokumentacije in njenem pečatenju je obličnostna zahteva (ki ne vpliva na razvrstitev ponudbe po merilih), zato ponudnikova neizpolnitev teh naročnikovih zahtev pomeni, da ponudnikova ponudba vsebuje formalno pomanjkljivost. Nadaljnje vprašanje pa je, ali je ta formalna pomanjkljivost ponudbe takšne narave, da mora naročnik izvesti postopek po prvem odstavku 78. člena ZJN-2, ker je pomanjkljivost ponudbe bistvena, ali pa pomanjkljivost ponudbe lahko spregleda, ker je ta pomanjkljivost nebistvena (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ugotovitev formalne pomanjkljivosti ponudbe je torej ugotovitev, ki od naročnika terja razmislek, ali se lahko uporabi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 izogne le zato, ker so izpolnjeni pogoji za označitev formalne pomanjkljivosti ponudbe za nebistveno po 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ne more pa ugotovitev formalne pomanjkljivosti ponudbe naročniku dati pravne podlage, da ponudbo neposredno izloči, in sicer ne glede na to, da je naročnik že v razpisni dokumentaciji zapisal "v kolikor navedena zahteva ni izpolnjena, bo ponudba že na javnem odpiranju ponudb oz. kasneje v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb izločena iz nadaljnjega postopka" (četrti odstavek točke 4.4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe). To naročnikovo opozorilo je mogoče uporabiti le za utemeljevanje, da je obličnostna zahteva, ki jo je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, tako pomembna, da je z naročnikovega stališča bistvena, zato v primeru, da ponudnik obličnostne zahteve pri pripravi ponudbe ni upošteval, naročnik ne more formalne pomanjkljivosti ponudnikove ponudbe spregledati kot nebistvene (gl. 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), temveč bi moral ravnati po prvem odstavku 78. člena ZJN-2. Vendar bi se še v takšnem primeru lahko postavilo vprašanje, ali zaradi kakšnih konkretnih okoliščin tega primera (upoštevaje tudi načelo sorazmernosti iz 10. člena ZJN-2) ugotovljena formalna pomanjkljivost ponudnikove ponudbe naročniku še vedno omogoča tudi njen spregled in uporabo 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 (npr. neznatna neizpolnitev naročnikove obličnostne zahteve ali pa drugačen, vendar enakovreden način izpolnitve naročnikove obličnostne zahteve).

Naročnikovo opozorilo v nadaljevanju točke 4.4. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 11 razpisne dokumentacije) ne spremeni podanih zaključkov Državne revizijske komisije, temveč jih potrjuje. Možnost, da predstavnik ponudnika na odpiranju ponudb zveže nezvezane dokumente v celoto z drugimi dokumenti in jih pečati, pomeni ravnanje po prvem odstavku 78. člena ZJN-2, saj s tem naročnik dopušča in omogoča dopolnitev formalno nepopolne ponudbe. Res je sicer, da je naročnik zapisal tudi, da "v kolikor to ni možno, se takšna ponudba že na javnem odpiranju izloči iz nadaljnjega postopka", vendar to opozorilo ne more pomeniti absolutnega pravila za vse primere, ker ne more izključiti uporabe prvega odstavka 78. člena ZJN-2. Uporabljiv bi bil npr. v primeru, ko bi na javnem odpiranju ponudb prisoten pooblaščeni predstavnik ponudnika, ki bi imel (zaradi svojega položaja ali poooblastila) možnost ravnati tako, da listine zveže in zapečati, to izrecno zavrnil. Pa še v tem primeru bi lahko bilo vprašanje, ali je mogoče glede na konkretne okoliščine primera spregledati formalno pomanjkljivost ponudbe zaradi uporabe 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.

Državna revizijska komisija je vpogledala v zapisnik o odpiranju ponudb in ugotovila, da se javnega odpiranja ponudb ni udeležil noben vlagateljev predstavnik, zato naročnik na javnem odpiranju ponudb tudi ni mogel pozvati vlagatelja (oziroma vlagateljevega predstavnika), da ravna na način, da zveže bančno garancijo za resnost ponudbe v celoto z drugimi dokumenti. To pa pomeni, da bi moral naročnik v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila bodisi ravnati po prvem odstavku 78. člena ZJN-2 bodisi formalno pomanjkljivost ponudbe glede na vse relevantne okoliščine primera označiti kot nebistveno (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Ker v zadevi ni sporno, da je naročnik ravnal po prvem odstavku 80. člena ZJN-2, ne da bi upošteval postopek iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 (očitno je, da formalne pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe ni štel za nebistveno po 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni bil upravičen izločiti vlagateljeve ponudbe kot nepopolne na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2.

Naročnik se sklicuje na zadevo št. 018-012/2010. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se zadeva št. 018-012/2010 sklicuje na zadevo št. 018-148/2009 in povzema nekatere dele obrazložitve, med drugim naslednjo obrazložitev: "V skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila, pri čemer v primeru, kadar je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna. Ker se v skladu z določbo prvega odstavka 78. člena ZJN-2 odpravljajo tiste pomanjkljivosti ponudbe, ki jih je mogoče označiti za formalne, navedeno v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 pomeni, da vse tiste formalne pomanjkljivosti, ki niso bistvene, niso več upoštevne - ponudniku jih ni treba odpravljati, naročnik pa jih lahko v celoti prezre. ZJN-2 sicer ne definira, katere pomanjkljivosti je mogoče uvrstiti med nebistvene, zato je treba (ne)bistvenost ugotavljati v vsakem postopku posebej, upoštevajoč konkretne okoliščine posameznega primera. Kot nebistvene pomanjkljivosti je mogoče obravnavati predvsem posamezne napake v zvezi z obličnostjo ponudbe, parafami, pomanjkljivo označenimi stranmi, vpisi ponudbenih besedil nad ali pod za to predvidenim mestom itd., razen v primeru, če naročnik sam kakšni takšni formalnosti izrecno pripiše poseben pomen v razpisni dokumentaciji ali če izrecno določi, da gre za bistveno sestavino ponudbe, zaradi neupoštevanja katere bo ponudba izločena." Iz besedila je razvidno, da se je s tem Državna revizijska komisija opredeljevala do razmejitve, ali je neko formalno pomanjkljivost ponudbe mogoče obravnavati kot nebistveno ali pa ne. To je tudi bistvena sporočilnost tega besedila. Nebistvenost formalne pomanjkljivosti ponudbe je težje (vendar, kot pojasnjeno v tokratnem sklepu, ne nemogoče) zagovarjati v primeru, ko naročnik določi, da bo ponudbo izločil, če ponudnik ne bo izpolnil neke obličnostne zahteve. Vendar to ne vpliva na upoštevanje postopka iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2, ker naročnik po prvem odstavku 80. člena ZJN-2 ne more neposredno izločiti formalno nepopolne ponudbe. Upoštevajoč vse relevantne okoliščine nekega konkretnega primera bi bila ob hkratnem upoštevanju kavtel, ki jih ima ponudnik na podlagi ZJN-2, izvedba postopka po prvem odstavku 78. člena ZJN-2 v primeru nekaterih formalnih pomanjkljivosti ponudbe mogoča že na javnem odpiranju ponudb (npr. naročnik na zapisnik zavede, da je prisotnega ponudnikovega direktorja, ki je podpisal ponudbo, pozval, da parafira neparafirani obrazec in da je ta to storil).

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz obvestila št. 430-18/2012 (2820) z dne 5. 11. 2012.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Če se naročnik odloči, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora v zvezi z vprašanjem vezave in pečatenja ponudbene dokumentacije iz ponudbe, ki jo je predložil vlagatelj (pa tudi drugih ponudnikov, če bo pregledal tudi njihove ponudbe), bodisi upoštevati postopek po prvem odstavku 78. člena ZJN-2 bodisi pretehtati, ali so glede na vse relevantne okoliščine primera podani razlogi za označitev formalne pomanjkljivosti ponudbe za nebistveno v smislu iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Ker je vlagatelj v zahtevku za revizijo dal "soglasje, da popravi ugotovljeno računsko napako, ki je nstala pri zaokroževanju, in sicer, da je prava skupna ponudbena vrednost 156.212,88 EUR brez DDV", lahko naročnik to dejstvo upošteva pri sprejemu odločitve (s tem se Državna revizijska komisija ne spušča v ugotavljanje, ali je v vlagateljevem primeru šlo za računsko napako).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v priglašeni višini 1.880,07 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 28. 12. 2012

Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
" Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana,
" E3, energetika, ekologija, ekonomija, d. o. o., Erjavčeva ulica 24, 5000 Nova Gorica,
" Elektro energija, d. o. o., Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran