Na vsebino
EN

018-404/2012 Zavod za turizem in šport v občini Kamnik

Številka: 018-404/2012-4
Datum sprejema: 10. 12. 2012

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici mag. Nataši Jeršič v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "tehnično podporo na prireditvi: Kamnik. Decembra. Čas veselja. 2012" in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj Turbolenzza, d. o. o., Ljubljanska cesta 19a, Kamnik, ki ga zastopa Odvetniška družba Ježek & Snoj, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Glavni trg 2, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), 10. 12. 2012

odločila:

1. Pritožba se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov za odvetniško nagrado za "vloženo pritožbo" se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je po elektronski pošti s povabili k oddaji ponudbe št. 01-10-2012-KM z dne 29. 10. 2012 pozval ponudnike, naj predložijo ponudbo za tehnično podporo na prireditvi. Na to povabilo so se odzvali trije ponudniki s svojimi ponudbami. Naročnik je 7. 11. 2012 po elektronski pošti sodelujoče ponudnike obvestil, da "je bil izbran cenejši ponudnik", ne da bi navedel, kdo je to. Vlagatelj je 7. 11. 2012 po elektronski pošti zahteval "ogled vseh prispelih ponudb", naročnik pa je na prejeto elektronsko sporočilo odgovoril 9. 11. 2012 po elektronski pošti in sklical sestanek za 12. 11. 2012, ki ga je dokumentiral z "Zapisnikom o sestanku" št. 12-11-2012-KM1 z dne 12. 11. 2012. Tega sestanka se je udeležil tudi izbrani ponudnik Akustika Jan Primožič, s. p., Kajakaška cesta 54, Ljubljana oziroma njegov predstavnik. Vlagatelj je (po pooblaščencu) 12. 11. 2012 po pošti in elektronski pošti naročniku poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila.

Vlagatelj je (po pooblaščencu) 19. 11. 2012 priporočeno po pošti vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 11. 2012, predlagal, da "naročnik odločitev razveljavi in razpis ponovi", uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov za takso in nagrado za odvetniško zastopanje po specifikaciji.

Naročnik je 20. 11. 2012 sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom za vrednost 17.446,19 eurov (brez DDV), kolikor znaša seštevek vrednosti postavk iz ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom št. 23-11-2012-KM-1 z dne 23. 11. 2012, ki je bil vlagateljevemu pooblaščencu vročen 26. 11. 2012 (razvidno iz podpisane vročilnice), zahtevek za revizijo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZUP) in prvega odstavka 4. člena ZPVPJN v zvezi s petim odstavkom petega odstavka 24 člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) zavrgel, "zahtevo za povrnitev stroškov nastalih v upravnem postopku" pa "v celoti" zavrnil. Naročnik navaja, da vlagatelj na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ne more biti stranka v postopku. Naročnik se sklicuje na peti odstavek 24. člena ZJN-2 in prvi odstavek 4. člena ZPVPJN in navaja, da je vlagatelj "sam v svoji vlogi navedel, da gre v konkretnem primeru za vrednost naročila 21.600,00 EUR z vključenim DDV oziroma za 18.000,00 EUR brez vključenega DDV", zato "že a limine izhaja, da vlagatelj ne more biti stranka v postopku na podlagi citiranih zakonov". Naročnik še navaja, da "vlagatelj nima stvarne legitimacije, ker je bilo naročilo katerega razveljavitev vlagatelj zahteva izvedeno na podlagi t.i. evidenčnega postopka v skladu z določbo 5. odstavka 24. člena ZJN-2 in je bilo naročilo oddano ponudniku storitev po ceni, ki je nižja od vrednosti, ki jo določa navedeni zakon, pri tem pa ni bila storjena nobena očitana kršitev, drobljenje in popravljanje ponudb, ki jo očita vlagatelj". Naročnik je še navedel, da se "o drugih nerelevantnih in nepovezanih navedbah vlagatelja o vloženih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja in zahtevah o vpogledu v ponudbeno dokumentacijo po določbah ZJN-2" "v tem sklepu ni izrekal, ker so o tem v teku drugi upravni postopki pri naročniku. Prav tako pa ni smotrna niti pričakovano razumna združitev predmetnih spisov saj se pravne in dejanske podlage po navedenih postopkih bistveno razlikujejo". Naročnik je povrnitev "stroškov postopka, ki jih je priglasil vlagatelj", zavrnil s sklicevanjem na 113. člen ZUP.

Vlagatelj je (po pooblaščencu) 29. 11. 2012 priporočeno po pošti vložil pritožbo z dne 29. 11. 2012 in navaja, da je naročnik "kršil določila ZUP, ZJN, ZPVPJN in ZPP s tem, ko je" "postopek vodil po postopku določenem z ZUP in ne po ZPP", "ni spoštoval niti določila ZUP, saj je kršil obveznost, da bi mo moral vlagatelju, skladno z določilom 82. čl. ZUP dovoliti vpogled v dokumentacijo in pregled le te", "pravici do vpogleda" pa se "ne more izogniti, nit pod določili ZDIJZ kot informacije javnega značaja, niti pod določili 82. čl. ZUP na podlagi zatrjevanega pravnega interesa, niti na podlagi določil ZJN in ZPVPJN o zahtevi za vpogled v dokumentacijo ali zahtevi za dodatno obrazložitev odločbe". Vlagatelj "pripominja, da je prvo odločitev prejel po mailu in ne vročeno po pošti, šele sklep pa je naročnik vročal pooblaščencu in še to po ZUP in ne po pravilih ZPP". Vlagatelj nadaljuje, da je obrazložitev sklepa št. 23-11-2012-KM-1 z dne 23. 11. 2012 sama s seboj v nasprotju, saj naročnik "navaja, da o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja še ni odločil, niti ni odločil o zahtevi za dodatno obrazložitev, pri čemer pa se sklicuje na drugačno pravno in dejansko stanje", naročnik pa zahtevka za revizijo ne bi smel zavreči, preden ne odloči o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj "izpodbija odločbo tudi iz razloga pomanjkljive odločitve", saj naročnik "ni koherentno obrazložitve stroškovnega dela odločbe, niti ni odločil o stroških upravnega postopka, s čimer je storil absolutno bistveno kršitev postopka" in navaja, da "obrazložitve o stroških postopka pa ni, saj tudi člena izreka, ki bi o tem odločal naročnik ni vključil v sam izrek odločbe, tako kot ni vključil drugih sestavin skladno z določili ZUP in Uredbe o upravnem poslovanju". Vlagatelj "še vedno vztraja na svojem primarnem stališču, da je naročnik izoblikoval stališče, da gre za naročilo majhne vrednosti, oziroma ga je kot takega okvalificiral šele po (!) izbiri drugega ponudnika in po uvodnih pomislekih in pripombah vlagatelja " v razpisu omenjeno namreč ni razkrito, niti posredno (vrednost naročila), niti neposredno (opis naročila)". Vlagatelj "iz previdnosti ponovno navaja navedbe v celoti, ki so tudi sestavni del pritožbenih navedb". Vlagatelj ponavlja stroškovno zahtevo in dodatno zahteva še povrnitev stroškov za odvetniško nagrado za vložitev pritožbe.

Naročnik je s sklepom št. 05-12-2012-UK3 z dne 5. 12. 2012 zavrgel zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, z dopisom št. 05-12-2012-UK1 z dne 5. 12. 2012 pa je vlagatelju posredoval dokumentacijo po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZDIJZ).

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 06-12-2012-UK1 z dne 6. 12. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija je 10. 12. 2012 prejela dopis, brez datuma, vložen 7. 10. 2012 priporočeno po pošti, s katerim vlagateljev pooblaščenec sporoča, da se je preoblikoval v odvetniško družbo. Navedeno je Državna revizijska komisija upoštevala tudi pri vročanju.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 19. 11. 2012, v njem pa navaja, da je naročnik pri nabavi predmeta javnega naročila ravnal v nasprotju z internimi akti in s predpisi. Vlagatelj našteva številne kršitve, ki naj bi jih storil naročnik, zlasti pa navaja, da je naročnik oddajal javno naročilo brez izvedbe postopka oddaje javnega naročila in da ni upošteval pravil glede npr. priprave razpisne dokumentacije, objave obvestila o naročilu, odpiranja ponudb, izbire najugodnejše ponudbe, sprejema odločitve o oddaji javnega naročila, izdaje dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, vpogleda v dokumentacijo. Vlagatelj je še navedel, da naročnik ni v roku odgovoril niti na "zahtevo za informacije javnega značaja". Naročnik je zahtevek za revizijo zavrgel s sklepom št. 23-11-2012-KM-1 z dne 23. 11. 2012, svoje ravnanje pa je utemeljil na ZUP, ZJN-2 in ZPVPJN.

Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je vlagatelj vložil pravno sredstvo v zvezi z oddajo javnega naročila za "tehnično podporo na prireditvi: Kamnik. Decembra. Čas veselja. 2012". Čeprav se vlagatelj sklicuje na to, da naročnik ni v roku odgovoril na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, Državna revizijska komisija ni štela, da ima zahtevek za revizijo tudi naravo pravnega sredstva po ZDIJZ, temveč je štela, da vlagatelj z izpostavljanjem domnevne kršitve ZDIJZ le opisuje dejansko stanje v zadevi. Državna revizijska komisija zgolj dodaja, da sicer ni pristojni organ za odločanje o pravnem sredstvu po ZDIJZ (prvi in drugi odstavek 27. člen ZDIJZ), saj je zanj pristojen Informacijski pooblaščenec (tretji odstavek 27. člena ZDIJZ). Državna revizijska komisija je pristojna odločati v postopkih pravnega varstva v zvezi z javnim naročanjem (prim. prvi odstavek 60. člena ZPVPJN) in v primerih, ko se za sklenitev javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila o javnih naročilih ali koncesijah gradenj (62. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu; Uradni list RS, št. 127/2006).

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 29. 11. 2012 in zatrjuje, da je naročnik v postopku sprejema sklepa št. 23-11-2012-KM-1 z dne 23. 11. 2012 storil številne kršitve različnih predpisov. Vlagatelj tudi ponavlja očitke, ki jih je uveljavljal v zahtevku za revizijo z dne 19. 11. 2012.

V petem odstavku 24. člena ZJN-2 je določeno, da se določbe ZJN-2, razen določb 105.a do 107. člena ZJN-2, ne uporabljajo za javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 eurov brez DDV za blago in storitve in 40.000 eurov brez DDV za gradnje. Naročniki morajo za ta naročila voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. Iz petega odstavka 24. člena ZJN-2 je razvidno, da blago ali storitev do vrednosti 20.000 eurov brez DDV in gradnja do vrednosti 40.000 eurov brez DDV še vedno pomenijo javno naročilo, vendar za njihovo nabavo naročnik ni zavezan izvesti postopkov, ki jih določa prvi odstavek 24. člena ZJN-2, temveč je njegova obveznost omejena na (poleg upoštevanja določb ZJN-2 o statistiki) vodenje evidence o njihovi oddaji. Peti odstavek 24. člena ZJN-2 določa tudi obseg te evidence. Za javna naročila, ki jih naročnik oddaja po petem odstavku 24. člena ZJN-2, je treba upoštevati, da pravno varstvo po ZPVPJN ni zagotovljeno (prvi odstavek 4. člena ZPVPJN), saj ne ZJN-2 ne ZPVPJN ne določata drugače. Vlagatelj zato z izpodbijanjem naročnikovih odločitev v primeru oddaje takih javnih naročil ne more uspeti ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije, ki se nanaša na oddajo javnega naročila "tehnična podpora na prireditvi: Kamnik. Decembra. Čas veselja. 2012", izhaja, da naročnik ni izvedel postopkov iz prvega odstavka 24. člena ZJN-2 (in torej tudi ne "postopka oddaje naročila male vrednosti"; 6. točka prvega odstavka 24. člena ZJN-2), temveč je "zbiral ponudbe po enostavnem postopku" (gl. sklep št. 28-10-2012UK z dne 28. 10. 2012), sklicujoč se na svoj interni akt (Pravilnik o javnem naročanju z dne 4. 9. 2012). Iz odstopljene dokumentacije izhaja, da vrednost javnega naročila znaša manj kot 20.000 eurov brez DDV. V elektronskem sporočilu z dne 9. 11. 2012 (priloga 6), za katerega vlagatelj sicer navaja, da daje informacije napačno in zavajajoče, naročnik navaja, da je upošteval interni akt, saj vrednost javnega naročila ne dosega 20.000 eurov brez DDV. Enako izhaja iz "Zapisnika o sestanku" št. 12-11-2012-KM1 z dne 12. 11. 2012 (priloga 8), za katerega vlagatelj ravno tako navaja, da daje informacije napačno in zavajajoče. V teh dveh dokumentih naročnik tudi ne uporablja izraza "naročilo majhne vrednosti", ki ga uporablja vlagatelj. Čeprav vlagatelj trdi, da ta dokumenta dajeta informacije napačno in zavajajoče, pa je treba ugotoviti, da odstopljena dokumentacija potrjuje naročnikovo stališče, da gre za javno naročilo pod 20.000 eurov brez DDV. Čeprav vlagatelj izpostavlja, da ga naročnik ni seznanil z vrednostjo ponudbe izbranega ponudnika, pa že vrednost vlagateljeve ponudbe znaša manj kot 20.000 eurov brez DDV, namreč 17.920 eurov brez DDV. Naročnik je izbral ponudbo izbranega ponudnika in z njim sklenil pogodbo za nižjo vrednost, kot je vlagateljeva ponudba. Vrednost ponudbe izbranega ponudnika (in tudi pogodbena vrednost) znaša 17.446,19 eurov brez DDV. Tudi iz časopisnega članka, natisnjenega 19. 11. 2012, na katerega se vlagatelj sklicuje, ni mogoče ugotoviti drugače, saj je v njem navedena izjava vršilke dolžnosti direktorice naročnika, da je naročnik "za izvedbo decembrskih prireditev po pridobitvi ocene stroškov, ki se vrti med 17.000 in 18.000 evri, koncem oktobra zaprosil["] za ponudbe štiri ponudnike, četudi jim tega ne bilo treba". Vlagatelj izpostavlja tudi, da bo naročnik sklepal anekse k obstoječi pogodbi, vendar je ta očitek splošen in nekonkretiziran, saj vlagatelj niti ne navaja, v čem "razpisna dokumentacija ni popolna" oziroma kaj naj bi bili manjkajoči elementi iz "obsega del". Naročnik je pred potekom roka za predložitev ponudb, in sicer 29. 10. 2012 po elektronski pošti, ponudnike obvestil, da je treba pri pripravi ponudb upoštevati še dodatne zahteve pri "obsegu del", nanje pa naj bi ga opozoril vlagatelj. Ob taki ugotovitvi dejanskega stanja zato Državna revizijska komisija ni mogla šteti, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo, saj pravno varstvo v primeru javnega naročanja po petem odstavku 24. člena ZJN-2 glede na prvi odstavek 4. člena ZPVPJN ni zagotovljeno po ZPVPJN. Na ta zaključek ne morejo vplivati vlagateljevi pritožbeni razlogi o procesnih kršitvah ob sprejemu sklepa št. 23-11-2012-KM-1 z dne 23. 11. 2012, saj je v zadevi ključno, da je naročnik vlagatelja po pooblaščencu seznanil z odločitvijo (tj. s tem, da zavrže zahtevek za revizijo), ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilna. Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali so vse pravne podlage in vsi razlogi, s katerimi je naročnik utemeljeval sklep št. 23-11-2012-KM-1 z dne 23. 11. 2012, pravilni, saj je v zadevi ključno to, da je naročnik zahtevek za revizijo glede na ugotovljeno dejansko stanje zavrgel, pravilno pa se je skliceval na peti odstavek 24. člena ZJN-2 in prvi odstavek 4. člena ZPVPJN. Zato je Državna revizijska komisija pritožbo zoper zavrženje zahtevka za revizijo skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN zavrnila.

Državna revizijska komisija še spominja, da oddaja javnega naročila ni upravni akt, temveč akt poslovanja, o čemer se je izreklo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije npr. v sklepu št. I Up 339/99 z dne 14. 10. 1999, enako pa je razvidno tudi že npr. iz odločbe št. U-I-169/00-33 z dne 14. 11. 2002, točka 10, kjer se je Ustavno sodišče Republike Slovenije sklicevalo na stališče, da kljub temu da lahko pri javnih naročilih nastopajo kot pogodbene stranke tudi država in njeni organi, ne gre za izvajanje oblastne funkcije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija zavrnila pritožbo, ni odločala o stroških, ki jih je vlagatelj priglasil v zahtevku za revizijo in o katerih je naročnik že odločil, temveč je odločila le še o stroških, ki jih je vlagatelj na novo priglasil v pritožbi (tj. stroški za odvetniško nagrado za "vloženo pritožbo"). Državna revizijska komisija njihove povrnitve vlagatelju ni priznala, saj pritožba ni utemeljena (gl. tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 10. 12. 2012

mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
" Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Glavni trg 2, 1241 Kamnik,
" Odvetniška družba Ježek & Snoj, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana,
" Akustika Jan Primožič, s. p., Kajakaška cesta 54, 1000 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran