018-347/2012 Elektro Gorenjska, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter Sonje Drozdek-Šinko in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Dobava elektromateriala" (v sklopu številka 12) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELTIMA, d. o. o., Ljubljana-Črnuče, Ljubljana, Šlandrova ulica 8C, Ljubljana - Črnuče, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO GORENJSKA, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3A, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 20. 12. 2012

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 4. 10. 2012 se ugodi in se v delu, ki se nanaša na sklop številka 12, razveljavi "DELNO OBVESTILO o oddaji javnega naročila", številka JN-7/2012 671095, z dne 21. 9. 2012.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.338,73 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu številka 12.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek javnega naročanja, obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (s sklenitvijo okvirnega sporazuma) pa je bilo dne 14. 6. 2012 (pod številko objave JN6415/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 19. 6. 2012 (pod številko dokumenta 190540) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2012/S 115 (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je
" dne 21. 9. 2012 sprejel "DELNO OBVESTILO o oddaji javnega naročila", številka JN-7/2012 671095 (v nadaljevanju: delno obvestilo o oddaji javnega naročila),
" dne 28. 9. 2012 sprejel "POPRAVEK DELNEGA OBVESTILA o oddaji javnega naročila", številka JN-7/2012 673819,
" dne 3. 10. 2012 sprejel "SPREMEMBO DELNEGA OBVESTILA o oddaji javnega naročila", številka JN-7/2012 679781, "DELNO OBVESTILO II. o oddaji javnega naročila" ["] "(2. in 3. sklop)", številka JN-7/2012 674339, in "SPREMEMBO DELNEGA OBVESTILA o oddaji javnega naročila", številka JN-7/2012 674340,
" dne 4. 10. 2012 sprejel "SPREMEMBO DELNEGA OBVESTILA o oddaji javnega naročila", številka JN-7/2012 674410.

Z delnim obvestilom o oddaji javnega naročila je naročnik med drugim ugotovil, da je za sklop številka 12 "NN IN SN KABELSKE SPOJKE, KONČNIKI IN KONEKTORJI ZA 1 kV IN 20 kV KABLE" (v nadaljevanju: sklop številka 12) prejel štiri ponudbe, obenem pa je odločil, da bo okvirni sporazum za obdobje štirih let za sklop številka 12 sklenil z vlagateljem, s ponudnikom MR, d. o. o., Miklavčeva ulica 7, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), in s ponudnikom ELEKTRONABAVA, d. o. o., Cesta 24. junija 3, Ljubljana. Iz delnega obvestila o oddaji naročila med drugim izhaja tudi, da je vlagateljeva ponudba za sklop številka 12 popolna.

Delno obvestilo o oddaji javnega naročila je vlagatelj prejel dne 24. 9. 2012, dne 4. 10. 2012 pa je priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo z dne 4. 10. 2012, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), ki ga je naročnik prejel dan kasneje. V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in se delno obvestilo o oddaji javnega naročila razveljavi v delu, ki se nanaša na sklop številka 12, zahteva pa tudi, da se mu povrnejo stroški postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da bi bila njegova ponudba v primeru, če bi naročnik ravnal pravilno in zakonito, izbrana tudi za sklop številka 12, saj bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena kot nepopolna. Po zatrjevanju vlagatelja izbrani ponudnik tako na dan oddaje ponudbe oziroma na dan poteka roka za oddajo ponudb ne izpolnjuje pogoja iz navodil razpisne dokumentacije, po katerem ponudnik zagotavlja, da ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. Izbrani ponudnik namreč, kot to zatrjuje vlagatelj, na dan poteka roka za oddajo ponudb ni imel poravnane okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (za leta 2009, 2010 in 2011). Po prepričanju vlagatelja se izbrani ponudnik ni registriral kot zavezanec in plačnik za okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, čeprav bi moral to storiti že vse od leta 2009 dalje, izjava, ki jo je izbrani ponudnik podal "na prilogi prijava (obrazec P-2)" razpisne dokumentacije, pa je neresnična.

Naročnik je dne 15. 10. 2012 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 12. 10. 2012, znak izbranega ponudnika JN-7/2012, poimenovano "JN -7/2012 " odgovor na revizijo" (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi izbrani ponudnik zatrjuje, da je v svoji ponudbi zahtevano izjavo podal na obrazcu P-2, ter dodaja, da vlogi prilaga potrdilo Carinske uprave Republike Slovenije o tem, da je imel "do dne oddaje ponudbe, to je do 08.08.2012 poravnane vse obveznosti iz naslova obveznih dajatev, ki so v pristojnosti pobiranja Carinske uprave".

Naročnik je dne 19. 10. 2012 sprejel sklep številka JN-7/2012 677225 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, v celoti pa je zavrnil tudi vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik zatrjuje, da je (tudi) na podlagi potrdila Carinske uprave Republike Slovenije, ki ga je izbrani ponudnik priložil svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, sklenil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna. Naročnik poudarja, da je v postopku ravnal zakonito in da nima pristojnosti odločati o tem, ali ima gospodarski subjekt neporavnane zapadle obveznosti (še toliko manj pa ukrepati na podlagi nepotrjenih indicev), dokler ne bo obveščen o "uradnih zaključkih konkretne preiskave, ki jo je vlagatelj sprožil pred pristojnimi organi", pa ni v njegovi pristojnosti, da označi ponudbo izbranega ponudnika za nepopolno.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa številka JN-7/2012 677081, z dne 23. 10. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, v prilogi spremnega dopisa številka JN-7/2012 682137, z dne 8. 11. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, v prilogi spremnega dopisa številka JN-7/2012 685383, z dne 19. 11. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 21. 11. 2012, pa tudi v prilogi spremnega dopisa številka JN-7/2012 691607, z dne 13. 12. 2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka postopka oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je Republiko Slovenijo, Ministrstvo za finance, Carinsko upravo Republike Slovenije, Carinski urad Jesenice, Oddelek za trošarine in okoljske dajatve, Spodnji plavž 6 c, Jesenice (v nadaljevanju: Carinski urad Jesenice), z dopisom z dne 22. 11. 2012 zaprosila za posredovanje podatkov, dne 3. 12. 2012 pa je s strani Carinskega urada Jesenice prejela dopis številka 020-23/2012-2, z dne 3. 12. 2012 (v nadaljevanju: dopis z dne 3. 12. 2012).

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, proučitvi prejetih dodatnih podatkov (dopisa z dne 3. 12. 2012), predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39., 41. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz vsebine zahtevka za revizijo izhaja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo vlaga zoper postopek oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 12 ("NN IN SN KABELSKE SPOJKE, KONČNIKI IN KONEKTORJI ZA 1 kV IN 20 kV KABLE").

Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo v revizijskem postopku (31. člen ZPVPJN) pristopila k (vsebinski) obravnavi zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je med vlagateljem in naročnikom spor v tem, ali je izbrani ponudnik na dan poteka roka za oddajo ponudb (oziroma na dan oddaje ponudbe) izpolnjeval pogoj razpisne dokumentacije, da ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika. V navezavi na navedeno vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik omenjenega dne ni imel poravnane okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, naročnik pa nasprotno zatrjuje, da je (tudi) na podlagi potrdila Carinske uprave Republike Slovenije, ki ga je izbrani ponudnik priložil svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, sklenil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna.

Naročnikovo ravnanje je v izpostavljenem delu potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 82. členom ZJNVETPS), upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena ZJNVETPS, izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, nepravilna pa je v skladu z 20. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz ZJNVETPS. Če je ponudba nepravilna, je v posledici tudi nepopolna, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. in 20. točko 2. člena ZJNVETPS).

Naročnik je v 1. točki Navodil ponudnikom (v navezavi na "Pojasnilo 2", "[o]bjavljeno dne 22.06.2012 ob 12:22") določil, da bo sklenil okvirne sporazume z vsemi ponudniki, ki bodo oddali popolno ponudbo za posamezen sklop, v kolikor bo prejel vsaj tri popolne ponudbe v sklopu. Naročnik je v 4. točki Navodil ponudnikom (v navezavi na 12. alineo) nadalje določil, da mora ponudba vsebovati vse naštete ustrezno izpolnjene obrazce in ostale zahtevane dokumente, med drugim tudi listine iz točke 7.2 teh navodil (razen razpisnih obrazcev, ki so navedeni in jih ni potrebno ponovno prilagati). Ponudniki so morali v vseh zahtevanih obrazcih izpolniti prazna polja in vsebine, ki so bile predvidene za vnos podatkov s strani ponudnikov.

V 7. točki Navodil ponudnikom je naročnik določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki izpolnjujejo pogoje, določene v omenjeni točki Navodil ponudnikom, med drugim tudi pogoj, da ponudnik (zagotavlja, da) ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika (v nadaljevanju tudi: pogoj 7.3.). Kot dokazilo, s katerim ponudnik potrdi izpolnjevanje omenjenega pogoja, je naročnik določil podpis obrazca P-2 "Prijava". Vsebinsko enak pogoj in vsebinsko enako dokazilo izhajata tudi iz 3. alinee točke III.2.1) obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec P-2 "Prijava", v katerem izbrani ponudnik med drugim
" izjavlja, da so vsi podatki, ki jih je podal v ponudbi, resnični, za podane podatke in njihovo resničnost pa prevzema popolno odgovornost,
" zagotavlja, da "ima na dan ko se izteče rok za oddajo ponudb plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika".
Dejstvo, da se v ponudbi izbranega ponudnika nahaja izjava z omenjeno vsebino, med naročnikom, vlagateljem in izbranim ponudnikom v konkretnem primeru ni sporno.

Iz drugega odstavka 3. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2; Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.) izhaja, da je po tem zakonu davek vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.

Iz prvega odstavka 112. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o varstvu okolja) izhaja, da je povzročitelj onesnaževanja dolžan plačati okoljske dajatve, s katerimi se obdavčuje onesnaževanje okolja, okoljske dajatve pa so prihodek proračuna države ali občine v skladu z zakonom. Iz četrtega odstavka istega člena izhaja, da vlada podrobneje določi vrsto onesnaževanja, osnovo za obračun okoljske dajatve in zavezance za posamezno okoljsko dajatev, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojem sklepu številka 018-309/2012-5, z dne 20. 11. 2012, se posamezne okoljske dajatve plačujejo na osnovi uredb, ki so izdane za določeno področje. Na podlagi četrtega odstavka 112. člena Zakona o varstvu okolja je bila izdana Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže (Uradni list RS, št. 32/2006 in sprem.; v nadaljevanju: uredba), ki določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljevanju: okoljska dajatev), ki je posledica nastajanja odpadne embalaže, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja. Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja pristojni carinski organ (Carinska uprava Republike Slovenije), v sestavi Carinske uprave Republike Slovenije pa, kot izhaja iz 3. člena Uredbe o določitvi carinskih uradov v Republiki Sloveniji, njihovem sedežu in krajevni pristojnosti (Uradni list RS, št. 45/2004 in sprem.), Carinski urad Jesenice, ki je za celotno območje Republike Slovenije med drugim pristojen tudi za pobiranje ter vračanje okoljskih dajatev iz pristojnosti carinske službe. V tem smislu je pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (na tretji strani) zatrjuje, da je v "RS" ["] "organ zadolžen za nadzor nad izvajanjem uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže Carinska uprava Republike Slovenije, v sestavi CURS pa Carinski urad Jesenice".

Carinski organ na podlagi prvega odstavka 10. člena uredbe vzpostavi in vodi tudi posebno evidenco embalerjev, pridobiteljev embaliranega blaga in proizvajalcev oziroma pridobiteljev embalaže, ki ni namenjena embaliranju blaga, v posledici pa izdaja tudi potrdila o dejstvih, o katerih vodi evidenco (torej tudi o poravnanih obveznostih iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja, ki je posledica nastajanja odpadne embalaže). Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v svojem sklepu številka 018-309/2012-5, z dne 20. 11. 2012, potrdilo carinskega urada zajema trošarine, carine, davek na dodano vrednost v zvezi s carinami in okoljske dajatve, okoljska dajatev pa sodi med davčne obveznosti (takšno stališče je v sklepu številka III Cpg 659/2010, z dne 15. 06. 2010, zavzelo tudi Višje sodišče v Ljubljani).

V prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 9. člena uredbe je določeno, da je dolžan embaler, pridobitelj embaliranega blaga in proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, ki ni namenjena embaliranju blaga, carinskemu organu prijaviti, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, prične, spremeni ali preneha. Omenjena oseba, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pri carinskem organu vložiti prijavo dejavnosti, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti, carinskemu organu pa predložiti prijavo na obrazcu, ki je sestavni del uredbe. Glede na navedeno je smiselno slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (na tretji strani) ugotavlja, da je po uredbi zavezanec "dolžan sam prijaviti svojo obveznost" (glede plačila okoljske dajatve).

Kot izhaja iz dopisa Carinskega urada Jesenice z dne 3. 12. 2012 je bil izbrani ponudnik za leta 2009, 2010 in 2011 (pri omenjenem carinskem uradu) dolžan vložiti prijavo dejavnosti kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve. Predstavljena dejstva Carinskega urada Jesenice v izpostavljenem delu prepričljivo potrjujejo tudi dejstva in dokazi, ki jih je vlagatelj predstavil v predmetnem postopku pravnega varstva. Iz dopisa Carinskega urada Jesenice z dne 3. 12. 2012 nadalje izhaja, da je izbrani ponudnik prijavo dne 28. 9. 2012 pri Carinskemu uradu Jesenice tudi vložil in vlogi priložil obrazce za samoprijavo za leto 2011 ter prvi in drugi kvartal leta 2012. Sledeč podatkom, kot izhajajo iz dopisa z dne 3. 12. 2012, je izbrani ponudnik svojo obveznost iz naslova okoljske dajatve (za onesnaževanje okolja, ki je posledica nastajanja odpadne embalaže) za leto 2011 poravnal dne 28. 9. 2012, za prvo polovico leta 2012 pa dne 4. 10. 2012, torej po poteku roka za prejem oziroma predložitev ponudb. Slednji je bil namreč v konkretnem primeru določen na dan 8. 8. 2012 (točka VI.3.4) obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku).

Državna revizijska komisija je že v več svojih dosedanjih odločitvah zapisala, da morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari (ter glede na specifičnost postopka oddaje javnega naročila) vsebinsko izpolnjevati pogoje v trenutku poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb. Ker je
" Carinski urad Jesenice za celotno območje Republike Slovenije pristojen (tudi) za pobiranje ter vračanje okoljskih dajatev iz pristojnosti carinske službe,
" izbrani ponudnik na podlagi uredbe zavezanec za plačilo okoljske dajatve,
" bil izbrani ponudnik pri Carinskem uradu Jesenice (vsaj) za leta 2009, 2010 in 2011 dolžan vložiti prijavo dejavnosti kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve,
" izbrani ponudnik dne 28. 9. 2012 prijavo pri Carinskemu uradu Jesenice tudi vložil in vlogi priložil obrazce za samoprijavo za leto 2011 ter prvi in drugi kvartal leta 2012,
" moral izbrani ponudnik pogoj številka 7.3. vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb, torej dne 8. 8. 2012,
" izbrani ponudnik svojo obveznost iz naslova okoljske dajatve (za onesnaževanje okolja, ki je posledica nastajanja odpadne embalaže) za leto 2011 poravnal šele dne 28. 9. 2012,
je Državna revizijska komisija zaključila, da je izbrani ponudnik okoljsko dajatev (za onesnaževanje okolja, ki je posledica nastajanja odpadne embalaže) za leto 2011 plačal šele po poteku roka za prejem oziroma predložitev ponudb.

Omenjenega zaključka iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že doslej, strnjeni pa so v prejšnjem odstavku tega sklepa, ne spreminja niti potrdilo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Carinske uprave Republike Slovenije, Generalnega carinskega urada, Sektorja za finančne zadeve in nabave, Šmartinska cesta 55, Ljubljana, številka 406-142/2012-2, z dne 11. 10. 2012, ki ga izbrani ponudnik prilaga izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, naročnik pa ga prilaga odločitvi o zahtevku za revizijo.

V posledici navedenega je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz razloga, ker izbrani ponudnik v trenutku poteka roka za prejem oziroma predložitev ponudb ni izpolnjeval pogoja, da ima na dan, ko se izteče rok za oddajo ponudb, plačane zapadle obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, v kateri ima sedež, ali določbami države naročnika (torej pogoja 7.3.), kot nepravilne in nepopolne ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. in 20. točko 2. člena ZJNVETPS, pa tudi določbe lastne razpisne dokumentacije (zlasti še 1., 4., 7. oziroma 7.3. točko Navodil ponudnikom v delih, ki so bili izpostavljeni že doslej).

Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in v delu, ki se nanaša na sklop številka 12, razveljavila "DELNO OBVESTILO o oddaji javnega naročila", številka JN-7/2012 671095, z dne 21. 9. 2012.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva povračilo stroškov za (plačano) takso, pa tudi povračilo "stroškov odvetniškega zastopanja" ["] "v višini 1.400,00 EUR povečano 20 % DDV", skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku petnajstdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne (in opredeljeno navedene) stroške:
" takso (za zahtevek za revizijo) v znesku 378,73 EUR,
" nagrado za postopek pravnega varstva (predrevizijski in revizijski postopek) v znesku 800,00 EUR, ki jo je Državna revizijska komisija določila na podlagi 70. člena ZPVPJN, skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009 in sprem.) ter 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 in sprem.; v nadaljevanju: Zakon o odvetniški tarifi). Državna revizijska komisija je namreč po pravičnem preudarku in ob upoštevanju vseh okoliščin primera ocenila, da gre v konkretnem postopku za povprečen primer, zato nagrado za postopek pravnega varstva v priznanem znesku glede na vse okoliščine zadeve (zlasti še obseg in težavnost odvetniške storitve) ocenjuje kot primerno,
" 20 % davek na dodano vrednost v znesku 160,00 EUR, izračunan na podlagi tarifne številke 6007 Zakona o odvetniški tarifi glede na nagrado za postopek pravnega varstva (na podlagi "Seznam[a] davčnih zavezancev - pravne osebe" v stisnjeni obliki, dostopnega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, je namreč mogoče zaključiti, da je pooblaščena odvetniška pisarna, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec),
skupaj torej 1.338,73 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.338,73 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku " Uradni list RS, št. 73/2007 in sprem. " v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji mora v roku dveh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje predmetnega javnega naročila v sklopu številka 12. Odzivno poročilo o izvedbi postopka javnega naročanja v sklopu številka 12 mora vsebovati: 1. navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, 2. navedbo odločitve Državne revizijske komisije, 3. opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, 4. opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, ter 5. opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija po predložitvi odzivnega poročila ugotovila, da v njem ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov, oziroma, če ji naročnik odzivnega poročila (v postavljenem zakonitem roku) ne bo predložil, bo ravnala v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem določbe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 in sprem.).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 20. 12. 2012


Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije













Vročiti:
" ELEKTRO GORENJSKA, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj
" Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana
" MR, d. o. o., Miklavčeva ulica 7, 2000 Maribor
" ELEKTRONABAVA, d. o. o., Ljubljana, Cesta 24. junija 3, 1231 Ljubljana " Črnuče
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu

Natisni stran