018-297/2012 Elektro Maribor, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "informacijski sistem za podporo poslovanju" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Adacta, programska oprema, d. o. o., Leskoškova cesta 32, Ljubljana, ki ga zastopata Odvetniška pisarna Završek, o. p. d. o. o., Ljubljana in Odvetniška pisarna Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika in pooblaščenega naročnika Elektro Maribor, d. d., Podjetje za distribucijo električne energije, Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 21. 12. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavijo naročnikove odločitve iz dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 10.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je 15. 12. 2010 sprejel sklep o začetku postopka oddaje naročila št. 53/10, da za nabavo predmeta naročila izvede postopek s pogajanji po predhodni objavi (drugi odstavek 34. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJNVETPS)).

Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno 21. 12. 2010 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN12339/2010, in 23. 12. 2010 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2010/S 249-381864.

Naročnik je z "Obvestilom o priznanju sposobnosti v postopku javnega naročila" št. 06-33/2011 z dne 4. 2. 2011 sposobnost priznal trem kandidatom, med njimi vlagatelju.

Z dopisi št. 06-HB/K-37/11 z dne 9. 2. 2011 je naročnik kandidate povabil na uvodni skupni sestanek, na katerem jim je pojasnil način izvedbe naslednjega kroga pogajanj. Z dopisi št. 06-HB/K-48/11 z dne 21. 2. 2011 je naročnik kandidatom posredoval v podpis "Dogovor o nerazkritju podatkov naročnika", po njihovem prejemu pa jim je posredoval dokumentacijo za katero je ocenil, da bi lahko koristila v procesu priprave analize.

S povabili k oddaji ponudb št. 06-129/11 z dne 5. 7. 2011 je naročnik povabil kandidate k oddaji ponudbe.

Še pred potekom roka za predložitev ponudb (16. 8. 2011, do 10. ure) je naročnik prejel zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije. Po izvedenem postopku pravnega varstva, ki se je zaključil s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-273/2011-7 z dne 29. 12. 2011, je naročnik z novimi povabili k oddaji ponudbe povabil kandidate k predložitvi ponudb do novega roka za predložitev ponudb (20. 1. 2012, do 12. ure).

Naročnik je z dokumentom "Obvestilo o izidu javnega naročila" št. 01-SR/A-102-12 z dne 22. 2. 2012 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika S&T Slovenija, d. d., Leskoškova cesta 6, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik S & T Slovenija, d. o. o., Ljubljana). Zoper to odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 2. 3. 2012, ki ga je naročnik s sklepom št. 01-BS/A-159/2012 z dne 26. 3. 2012 zavrnil, Državna revizijska komisija pa mu je s sklepom št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012 ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila.

Naročnik je 20. 8. 2012 izdal dokument "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12, s katerim je sodelujoče ponudnike obvestil, da "so vse tri ponudbe, ki so prispele na predmetno javno naročilo, nepopolne" in da "v razpisni dokumentaciji si je naročnik v primeru, če bodo vse končne ponudbe nepopolne, pridržal pravico postopek vrniti v drugi ali zadnji krog pogajanj".

Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 8. 2012 zahteval vpogled v ponudbi konkurenčnih ponudnikov in da mu naročnik izda dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila.

Naročnik je izdal dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila (dokument št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 31. 8. 2012, predlagal, da se razveljavi odločitev o izidu naročila in da se izbere vlagateljevo ponudbo, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj "podredno" predlaga, da se razveljavi odločitev o izidu naročila in "vrne zadeve v nov postopek", uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj navaja, da:
" je predložil popolno ponudbo, naročnik pa bi jo moral sprejeti,
" naročnik z izpodbijano odločitvijo in vrnitvijo postopka v drugi ali zadnji krog pogajanj skuša znova pripeljati ponudbo ponudnika S & T Slovenija, d. o. o., Ljubljana v fazo ocenjevanja ponudb,
" mu naročnik ni omogočil vpogleda v ponudbe in dokumentacijo o vodenju postopka, zato ne more uveljavljati "svoje z ustavo zagotovljene pravice do pravnega sredstva",
" je z vpogledom želel preveriti, ali je naročnikova odločitev sprejeta soglasno ali pa obstajajo morebitna drugačna stališča,
" je naročnik ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo, ko je vlagateljevo ponudbo izločil, s tem pa je nepravilno in "iz razlogov transparentnosti, enakopravnosti ter gospodarnosti povsem nesprejemljiva naročnikova odločitev, po kateri ima le ta pravico postopek vrniti v drugi ali zadnji krog",
" je naročnik nepravilno zaključil, da iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da je vlagatelj za izdelavo sistema predvidel dela v obsegu, ki odstopa za več kot " 10 % od obsega, ki ga je vlagatelj že predvidel s študijo uvajanja sistema in njeno predstavitvijo, saj je vlagatelj upošteval največje dopustno odstopanje,
" naročnik napačno enači postavki, ki vsebujeta besedo "šolanje", saj predstavljata (tako dimenzijsko kot vsebinsko) različne storitve (tj. vlagatelj v študiji ocenjuje obseg postavke "Uvajanje " šolanje uporabnikov, pomoč pri zagonu" na 2.200 človek dni, v Navodilih ponudnikom pa naročnik zahteva ponudbo za "Ceno petindvajsetih izobraževanj (šolanje mentorjev, najmanj 3-dnevno šolanje skupine največ 12 oseb)"),
" je naročnik napačno zaključil, da vlagatelj ne izpolnjuje niti zahteve iz točke 6 poglavja 8 Navodil ponudnikom o 20 % nižji ceni za po enoti mere za nadgradnje sistema od cen po enoti mere za izdelavo sistema,
" so bili nekateri pogoji, ki vplivajo na obseg projekta, v času izdelave študije drugačni kot v času oddaje ponudb, bi naročnik ali ponudniki lahko utemeljevali, da je treba ocene iz študije zmanjšati iz razloga, da je iz naročila po oddaji študije izstopila Elektro Gorenjska, vendar je pri takšni interpretaciji treba upoštevati tudi dodatne naročnike zahteve, ki ponudnikom v času izdelave študije niso bile znane in je naročnik postavil prvič šele v zadnjem pozivu k oddaji ponudbe (tj. prednostna izdelava saldakontov v šestih mesecih od podpisa pogodbe in vzdrževanje sistema od predaje prednostno izdelanih saldakontov do primopredajnega zapisnika),
" je obseg povečanja potrebnih storitev primerljiv z zmanjšanjem obsega zaradi izstopa Elektra Gorenjska, skupna ocena obsega iz študije tudi z upoštevanjem spremenjenih pogojev ostaja relevantna, obseg človek dni, ki jih je vlagatelj predvidel z upoštevanjem vseh sprememb, pa je dimenzijsko primeren in v skladu s študijo.

Naročnik je organiziral vpogled 4. 9. 2012, ki ga je dokumentiral z "Zapisnikom o vpogledu v dokumentacijo o oddanem naročilu".

Vlagatelj je 7. 9. 2012 priporočeno po pošti vložil vlogo "Dopolnitev zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik po vložitvi zahtevka za revizijo omogočil vpogled v dokumentacijo, vendar v omejenem obsegu, saj mu ni želel omogočiti vpogleda v zapisnike komisij v zvezi z analizo ponudb. Vlagatelj se ne strinja, da bi bili ti zapisniki lahko poslovna skrivnost, "ker je prav preko njih mogoče preveriti postopek preverjanja in odločanja pri naročniku in če je slednji transparenten in pravilen, mora naročnik slediti ugotovitvam strokovnih komisij. Brez preveritve slednjega pa vlagatelju ni omogočeno izvajanje njegove pravice do preveritve razlogov za odločitev naročnika niti njegove pravice do pritožbe". Vlagatelj zatrjuje, da se je postopek oddaje naročila vodil netransparentno in da je naročnik sprejel odločitev v nasprotju s stališči komisije glede vlagateljeve ponudbe.

Naročnik je s sklepom št. 01-BS/A-418/2012 z dne 19. 9. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da:
" je kot pravočasno upošteval tudi dopolnitev zahtevka za revizijo,
" je zaradi odločitve Državne revizijske komisije št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012 z izpodbijano odločitvijo postopek oddaje naročila vrnil v fazo ocenjevanja ponudb, in sicer vseh, ne pa le ponudbe ponudnika S & T Slovenija, d. o. o., Ljubljana,
" vlagatelj zaradi omejitev iz 16. in 25. člena ZPVPJN ne more šele v tej fazi postopka oddaje naročila izpodbijati določbe razpisne dokumentacije o naročnikovi pravici vrniti postopek v drugi ali zadnji krog, o tem vprašanju pa se je tudi izrekla Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-273/2011-7 z dne 29. 12. 2011,
" je odločitev o izidu naročila vsebovala vse elemente, ki jih določa 83. člen ZJNVETPS, naročnik pa je izdal tudi dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila,
" je vlagatelju omogočil učinkovito pravno varstvo, kar potrjuje dejstvo, da je vlagatelj natančno ugovarjal naročnikovi odločitvi in vsebinsko podrobno nasprotoval ugotovitvam, očitki o nezadostni obrazloženosti pa so pavšalni in nekonkretizirani,
" vlagateljeva ponudba ni bila primerna, zato jo je izločil,
" besedilo o dopustnem odstopanju za 10 % predstavlja pogoj, o tem pa se je izrekla tudi Državna revizijska komisija (sklep št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012),
" ponudba, ki je bodisi neprimerna bodisi nesprejemljiva, je nepopolna in jo naročnik mora izločiti,
" je bila predhodna odločitev, kot izhaja iz dokumenta "Obvestilo o izidu javnega naročila" št. 01-SR/A-102-12 z dne 22. 2. 2012, razveljavljena, zato ne more biti relevantno, da je naročnik v njej ugotovil, da je vlagateljeva ponudba popolna,
" vlagatelj glede vsebinske in dimenzijske neskladnosti besedila razpisne dokumentacije šele v tokratnem zahtevku za revizijo prvič zatrjeval nejasnost in dvoumnost razpisne dokumentacije, v tej fazi postopka oddaje naročila pa vlagatelj zaradi omejitev iz 16. in 25. člena ZPVPJN ne more izpodbijati razpisne dokumentacije, sicer pa so vlagateljevi očitki tudi neutemeljeni,
" razpisna dokumentacija je v spornem delu jasna, zato ni mogoče slediti vlagateljevi interpretaciji, da naj bi postavka "Izdelava informacijskega sistema" vključevala tudi izobraževanje, ki ga vlagatelj opredeljuje z oznako "Uvajanje", postavka "Izobraževanje" pa naj bi predstavljala dodatna izobraževanja, ki niso nujno del "izdelave informacijskega sistema" in se izvajajo zgolj po potrebi, predstavljajo pa del celotne investicije in so t. i. šolanja v učilnici,
" je v okviru postavke "Izdelava informacijskega sistema" pričakoval zgolj navedbo obsega dela ponudnika za izdelavo sistema, ne pa tudi predvidenih izobraževanj ali uvajanj, kot jih poimenuje vlagatelj,
" vlagatelj meša pojma uvedba in izvedba, naročnik pa v okviru pojma izvedba ni imel v mislih nobenega uvajanja ali izobraževanja, kar izhaja tudi iz komentarja k 5. členu vzorca pogodbe (str. 3 obrazca P-3),
" je vlagatelj v okviru študije sporno postavko oblikoval na način "Uvajanje-šolanja uporabnikov, pomoč pri zagonu", kar gre razumeti (iz jezikovne in vsebinske razlage) kot postavko, ki obsega le storitev Uvajanja, ki pa zajema (pod)storitvi šolanje uporabnikov in pomoč pri zagonu, ne pa tudi drugih storitev ali (pod)storitev, saj vlagatelj ne bi v okviru študije ponudil tudi drugih storitev, zlasti "Prilagoditve in dodelave (analiza, design, razvoj, testiranje), Migracija podatkov, Integracije", ki jih je mogoče interpretirati (zlasti postavko "Integracije") kot takšne, ki obsegajo storitve, ki jih vlagatelj skuša podvreči postavki "Uvajanje",
" vlagatelj skuša z očitkom, da gre za vsebinsko neskladnost, le posredno (ker je zamudil ugovarjanje razpisni dokumentaciji) doseči, da bi bila njegova ponudba spoznana za popolno, čeprav to ni,
" vlagatelj ni pojasnil, v čem naj bi bila podana dimenzijska neskladnost, temveč je zgolj pojasnil dimenzijsko neskladnost, do katere prihaja ob primerjavi podatkov pri isti postavki iz vlagateljeve študije in razpisne dokumentacije,
" dimenzijske neskladnosti glede naročnikove zahteve ni mogoče pripisati s posledico nejasnosti zahteve,
" je postopek oddaje naročila vodil transparentno in je v skladu z ZJNVETPS pripravil tiste pisne listine kot del razpisne in postopkovne dokumentacije, ki mu jih zakon nalaga kot o obvezne, vlagatelju pa je tudi omogočil vpogled vanje pred potekom obdobja mirovanja,
" ZJNVETPS ne zahteva, da komisija sestavi pisne listine oziroma zapisnike,
" je razpisna komisija na 19. seji soglasno sprejela odločitev, da so ponudbe ponudnikov (tudi vlagatelja) nepopolne,
" razpisna komisija svojih vsebinskih ugotovitev glede nepopolnosti posameznih ponudb ni prenesla v obliko zapisnika, temveč je na zapisnik prenesla le sklep št. 2, s katerim je sklenila, da so ponudbe vseh ponudnikov nepravilne,
" vlagatelju ni mogel omogočiti vpogleda v zapisnik, saj vsebuje še druge vsebine, ki se nanašajo na naročnikove poslovne odločitve in načrte, kar predstavlja poslovno skrivnost,
" je na podlagi 19. seje razpisne komisije izdal dokument "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 (z dne 20. 8. 2012), s katerim je tudi vlagatelja obvestil o svoji odločitvi, vlagatelju pa je izdal tudi dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila,
" vlagateljevi očitki o netransparentnem vodenju postopka oddaje naročila so pavšalni,
" svoje odločitve ni utemeljeval z upoštevanjem dejstva, da je naročnik Elektro Gorenjska izstopila iz naročila in da so bile dodane dodatne zahteve naročnika, ki ponudnikom v času izdelave študije niso bile znane.

Naročnik je s sklepom št. 22_12 GIZ z dne 20. 9. 2012 spremenil sklep o začetku postopka oddaje naročila in kot izvajalca naročila določil družbo Elektro Primorska, d. d., Nova Gorica.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 01-BS/A-421/2012 z dne 25. 9. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo, poimenovano "Prva pripravljalna vloga", brez datuma, oddano 27. 9. 2012 priporočeno po pošti, opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikove argumente.

Na poziv Državne revizijske komisije št. 018-297/2012-7 z dne 16. 10. 2012 je družba Elektro Primorska, d. d., Nova Gorica Državni revizijski komisiji poslala dodatno dokumentacijo, in sicer kot prilogo dopisu z dne 19. 10. 2012.

Državna revizijska komisija je podaljšala rok za rešitev zadeve (dopis št. 018-297/2012-9 z dne 14. 11. 2012).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je med postopkom pravnega varstva spremenil izvajalec naročila (gl. sklep št. 22_12 GIZ z dne 20. 9. 2012), saj naročnik Elektro Maribor, d. d., Maribor ni več tudi pooblaščeni naročnik za druge naročnike " pooblastitelje, temveč je to postal naročnik Elektro Primorska, d. d., Nova Gorica. Ne glede na to spremembo je Državna revizijska komisija glede na časovni argument ugotavljala, ali je naročnik Elektro Maribor, d. d., Maribor (tudi kot pooblaščeni naročnik) pri oddaji naročila kršil ZJNVETPS.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta med vlagateljem in naročnikom sporni (zlasti) vprašanji, ali je naročnik:
1. kršil pravila o vpogledu v dokumentacijo,
2. upravičeno zaključil, da vlagatelj ni predložil popolne ponudbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi s postopkom oddaje naročila sprejel dokument "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 in v njem predstavil, zakaj so predložene ponudbe nepopolne. Čeprav je naročnik le za dve izmed ponudb v obrazložitvi zapisal, da ju je izločil, pa je glede na razloge, ki jih je navedel, razvidno, da je vse tri ponudbe izločil v smislu prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, čeprav se na to pravno podlago ni skliceval izrecno. Državna revizijska komisija ob tem še ugotavlja, da je naročnik dokument "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 oblikoval kot akt z uvodom, izrekom, obrazložitvijo in pravnim poukom, vendar je treba izpostaviti, da forma (oblika) dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 ne spremeni tega, da gre še vedno za akt poslovanja (prim. Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je že npr. v sklepu št. I Up 339/99 z dne 14. 10. 1999 odločilo, da oddaja javnega naročila ni upravni akt, temveč akt poslovanja, kar je razvidno tudi že npr. iz odločbe št. U-I-169/00-33 z dne 14. 11. 2002, točka 10, kjer se je Ustavno sodišče Republike Slovenije sklicevalo na stališče, da kljub temu da lahko pri javnih naročilih nastopajo kot pogodbene stranke tudi država in njeni organi, ne gre za izvajanje oblastne funkcije).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dokument "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 vročil vlagatelju, kar med vlagateljem in naročnikom ni sporno.

Vlagatelj je z vlogo z dne 21. 8. 2012 zahteval vpogled v ponudbe in dokumentacijo ter izdajo dodatne obrazložitve odločitve o izidu naročila. Na tej vlogi je navedena odredba, da je to vlogo treba vročiti naročniku po pošti priporočeno s povratnico (namreč oznaka "AR"). Ker je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila, se rok osmih delovnih dni (peti odstavek 25. člena ZPVPJN) za vložitev zahtevka za revizijo ne šteje od prejema dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 (peti odstavek 25. člena ZPVPJN), temveč od prejema odločitve o zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila (tretji odstavek 83.a člena ZJNVETPS).

Na vlogi z dne 21. 8. 2012, s katero je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbe in dokumenacijo ter izdajo dodatne obrazložitve odločitve o izidu naročila, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, je nalepljena prejemna nalepka, iz katere je razvidno, da je naročnik to vlagateljevo vlogo prejel 22. 8. 2012.

Ker je naročnik vlogo z dne 21. 8. 2012, s katero je vlagatelj zahteval vpogled v ponudbe in dokumenacijo ter izdajo dodatne obrazložitve odločitve o izidu naročila, prejel že v sredo, 22. 8. 2012, je očitno, da je vlagatelj zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila vložil v roku treh delovnih dneh po prejemu odločitve naročnika (tretji odstavek 83. člena ZJNVETPS). Naročnik je izdal dokument "Dodatna obrazložitev" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012 in ga vlagatelju 27. 8. 2012 poslal priporočeno po pošti (razvidno iz poštne nalepke na povratnici). Vlagatelj je dokument "Dodatna obrazložitev" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012 prejel 29. 8. 2012 (razvidno iz podpisane povratnice), zato je rok osmih delovnih dni za vložitev zahtevka za revizijo (upoštevaje pravila o štetju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN in petim odstavkom 1. člena ZPVPJN) potekel 10. 9. 2012.

Vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil priporočeno po pošti 31. 8. 2012 (razvidno iz poštne nalepke na ovojnici) in torej pravočasno (prvi odstavek 24. člena ZPVPJN in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Vlagatelj je torej zahtevek za revizijo vložil šele po prejemu dokumenta "Dodatna obrazložitev" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012.

Naročnik je organziral vpogled v ponudbe in dokumentacijo 4. 9. 2012; torej še pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo (tj. 10. 9. 2012). Vlagatelj je torej vpogledal v ponudbe in dokumentacijo še pred potekom obdobja mirovanja. Četudi je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil že 31. 8. 2012 in je naročnik vlagatelju omogočil vpogled "šele" 4. 9. 2012, torej po prejemu zahtevka za revizijo (3. 9. 2012; podatki iz prejemne nalepke), je naročnik vlagatelju omogočil vpogled več kot tri dni pred potekom obdobja mirovanja, ki se ga določi upoštevaje tretji odstavek 83.a člena ZJNVETPS. To pomeni, da naročnik ni kršil roka za organiziranje vpogleda, ki je določen v sedmem odstavku 27. člena ZJNVETPS.

Vlagatelj je po vpogledu 7. 9. 2012 priporočeno po pošti (in torej še pred potekom obdobja mirovanja; torej pravočasno glede na tretji odstavek 83.a člena ZJNVETPS v povezavi s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN) vložil še "Dopolnitev zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012. Vlagatelj v slednji vlogi sicer navaja, da mu "naročnik do dneva oddaje zahtevka za revizijo ni omogočil vpogleda v zahtevano dokumentacijo in se tako ni mogel seznaniti z vso dokumentacijo relevantno za podajanje svojega zahtevka", vendar se je vlagatelj sam odločil, da vloži zahtevek za revizijo že 31. 8. 2012, čeprav bi ga lahko vložil najkasneje 10. 9. 2012 priporočeno po pošti. Dan, ko je naročnik vlagatelju omogočil vpogled (tj. 4. 9. 2012), ne predstavlja kršitve sedmega odstavka 27. člena ZJNVETPS, kot to skuša prikazati vlagatelj.

Ker s časovnega vidika omogočitev vpogleda na 4. 9. 2012 ne predstavlja kršitve sedmega odstavka 27. člena ZJNVETPS, "Dopolnitev zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012 ne more niti po analogiji s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN predstavljati vloge, s katero je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo, ker bi naročnik kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, pač pa jo je treba šteti za vlogo, s katero je vlagatelj dopolnil zahtevek za revizijo izven možnosti petega odstavka 31. člena ZPVPJN. Če vlagatelj lahko do poteka obdobja mirovanja vloži zahtevek za revizijo, toliko bolj velja, da ga v tem istem času lahko dopolni. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik "Dopolnitev zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012 upošteval pri sprejemu odločitve po prvem odstavku 28. člena ZPVPJN in se do njene vsebine izjavil, s čimer je vlagatelju omogočil, da se opredeli tudi do naročnikovih navedb o "Dopolnitvi zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012 (peti odstavek 29. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne v zahtevku za revizijo ne v "Dopolnitvi zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012 ni trdil, da mu naročnik ni poslal dodatne obrazložitve odločitve o izidu naročila v roku, ki ga določa tretji odstavek 83. člena ZJNVETPS. Kršitev roka iz tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS vlagatelj uveljavlja šele v vlogi, poimenovani "Prva pripravljalna vloga", brez datuma, oddani 27. 9. 2012 priporočeno po pošti, vendar tega ni opravičil, kot to zahteva peti odstavek 29. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija tudi dodaja, da vlagatelj tudi ni z ničimer dokazal, da je naročniku vročal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila tudi po telefaksu, ni pa niti zatrjeval in niti dokazoval, da bi naročnik vlogo z dne 21. 8. 2012 prejel že istega dne (tj. 21. 8. 2012). Zato glede na odstopljeno dokumentacijo Državna revizijska komisija pojasnjuje, da naročnikova kršitev roka iz tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS ne bi bila podana. Skladno s tretjim odstavkom 83. člena ZJNVETPS mora naročnik poslati ponudniku dodatno obrazložitev odločitve ali odločitev o zavrženju zahteve v treh delovnih dneh po prejemu zahteve. To je naročnik spoštoval, saj je dokument "Dodatna obrazložitev" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012 oddal priporočeno po pošti (razvidno iz nalepke na povratnici) tretji delovni dan (ponedeljek, 27. 8. 2012) po prejemu vloge z dne 21. 8. 2012 (njen prejem pri naročniku je dokumentiran na sredo, 22. 8. 2012). Zato vlagatelj v vlogi, poimenovani "Prva pripravljalna vloga", brez datuma, oddani 27. 9. 2012 priporočeno po pošti, ne le prepozno, temveč tudi neutemeljeno očita, da je naročnik prekoračil rok iz tretjega odstavka 83. člena ZJNVETPS. Tretji odstavek 83. člena ZJNVETPS pri štetju roka upošteva le delovne dneve in ne vseh dni, le delovne dneve pa upošteva tudi 25. člen ZPVPJN.

Naročnik je v dokumentu "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 zapisal, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje dveh zahtev iz razpisne dokumentacije, in sicer 1. da je vlagatelj za izdelavo sistema predvidel dela v obsegu, ki odstopa za več kot " 10 % od obsega, ki ga je že predvidel s študijo uvajanja sistema in njeno predstavitvijo (točka 1 poglavja 8 Navodil ponudniku), in 2. da "posledično" ne izpolnjuje niti zahteve razpisne dokumentacije iz točke 6 poglavja 8 Navodil ponudniku o 20 % nižji ceni za po enoti mere za nadgradnje sistema od cen po enoti mere za izdelavo sistema. Naročnik je na vlagateljevo zahtevo (vloga z dne 21. 8. 2012) izdal dodatno obrazložitev odločitve o izidu naročila (dokument "Dodatna obrazložitev" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012) in utemeljil, zakaj obseg del v vlagateljevi ponudbi presega dovoljeni prag " 10 % od obsega, ki ga je vlagatelj že predvidel s študijo uvajanja sistema in njeno predstavitvijo.

Tudi v primeru, če bi se potrdilo, da dokument "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 "ni vseboval["] razlogov za izločitev ponudbe vlagatelj, ki bi jih bilo mogoče objektivno preizkusiti", tega vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje tudi za dokument "Dodatna obrazložitev" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012, zanj pa ne v zahtevku za revizijo ne v "Dopolnitvi zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012 ne navaja nobene pomanjkljivosti. Vlagatelj ne v zahtevku za revizijo ne v "Dopolnitvi zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012 ne zatrjuje, da bi bil po prejemu "Dodatne obrazložitve" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012 seznanjen v manjšem obsegu, kot bi moral biti po 83. členu ZJNVETPS.

Vlagatelj se je skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi, poimenovani "Prva pripravljalna vloga", brez datuma, oddani 27. 9. 2012 priporočeno po pošti, lahko opredelil do naročnikovih navedb v sklepu št. 01-BS/A-418/2012 z dne 19. 9. 2012, vendar ni opravičil podrobnejšega utemeljevanja očitka o pomanjkljivosti obrazložitve dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012. Vlagatelj ne v zahtevku za revizijo ne v "Dopolnitvi zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012 ni konkretno navedel, zakaj je treba šteti, da obrazložitev dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 ne vsebuje razlogov za izločitev vlagateljeve ponudbe (oziroma razlogov za označitev vlagateljeve ponudbe za nepopolno). Vlagatelj se v zahtevku za revizijo in "Dopolnitvi zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012 sklicuje na zadeve št. 018-035/2008, 018-185/2009, 018-149/2010, 018-300/2010 in 018-378/2011, vendar ni jasno, v kakšnem kontekstu so sploh uporabljive za vlagateljev primer. Naročnik namreč o zahtevku za revizijo, preden ga je prejel, ni mogel odločiti, zato vlagatelj ne more že vnaprej v zahtevku za revizijo ali njegovi dopolnitvi očitati, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel dodatne razloge za izločitev ponudb (oziroma dodatne razloge za označitev vlagateljeve ponudbe za nepopolno). Sklicevanje na navedene odločitve Državne revizijske komisije bi bilo relevantno šele v opredelitvi po petem odstavku 29. člena ZPVPJN, vendar se vlagatelj v vlogi, poimenovani "Prva pripravljalna vloga", brez datuma, oddani 27. 9. 2012 priporočeno po pošti, nanje ne sklicuje. Se pa vlagatelj v vlogi, poimenovani "Prva pripravljalna vloga", brez datuma, oddani 27. 9. 2012 priporočeno po pošti, sklicuje na to, da je naročnik navedel "nekatera nova dejstva, s katerimi dodatno (na novo) utemeljuje svoje stališče, da je vlagateljeva ponudba nesprejemljiva in neprimerna, torej nepopolna" (str. 14), zaradi česar bi stališča iz izpostavljenih odločitev bila lahko relevantna, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni konkretiziral, kaj naj bi bila nova dejstva. Iz "Dodatne obrazložitve" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012 je namreč razvidno, da je naročnik pojasnil, da je pri izračunu od 5.350 človek/dni za uvedbo sistema odštel 2.200 človek/dni za izobraževanja, ki jih je vlagatelj predvidel v študiji uvajanja sistema in njeni predstavitvi, v odločitvi o zahtevku za revizijo pa je naročnik pojasnjeval, kako je treba upoštevati zahteve glede izobraževanja in kako ne. S tem naročnik ni navajal novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, pač pa je le pojasnjeval razlog, da obseg dela pri vlagatelju (zaradi izobraževanja) odstopa več od dopustnih " 10 %.

Zaradi omejitve iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN glede navajanja novih kršitev in dejstev ter predlaganja novih dokazov in ker vlagatelj ni dokazal nekrivdnih razlogov za uveljavljanje novot, vlagatelj ne more šele v vlogi, poimenovani "Prva pripravljalna vloga", brez datuma, oddani 27. 9. 2012 priporočeno po pošti, uspeti z argumenti, da naročnik nepravilno tolmači pojma sprejemljiva in primerna ponudba, saj je že iz dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 razvidno, za kateri primer je naročnik uporabil ta pojma. Dejstvo, da je naročnik šele v sklepu št. 01-BS/A-418/2012 z dne 19. 9. 2012 pojasnil pravna stališča za tako tolmačenje, tega zaključka ne spremeni, ker ne spremeni dejstva, da je naročnik ta pojma uporabil že v postopku oddaje naročila in je bil vlagatelj o tem seznanjen še pred vložitvijo zahtevka za revizijo in/ali "Dopolnitve zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012. Državna revizijska komisija le pripominja, da drugačna pravna kvalifikacija ne bi spremenila dejstva, da odstopanje del za več kot " 10 % od obsega, ki ga je ponudnik že predvidel s študijo uvajanja sistema in njeno predstavitvijo, predstavlja razlog za izločitev ponudbe. Državna revizijska komisija je že v sklepu št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012 pojasnila, da ne more biti ključno, kateri element popolnosti (ali primernost ali sprejemljivost) je treba pripisati ponudbi, ki vsebuje odstopanje del v obsegu nad dovoljenim z razpisno dokumentacijo, saj je posledica takega odstopanja enaka; namreč izločitev ponudbe (prvi dostavek 84. člena ZJNVETPS). Uporabna vrednost postopka dopolnitve ponudb iz 82. člena ZJNVETPS je v primeru neprimernih in/ali nesprejemljivih ponudb tudi vprašljiva, saj je uporaba postopka dopolnitve ponudb v delih, ki se nanašajo na merila ali tehnične specifikacije, omejena ali celo nemogoča (drugi in tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS).

Kot bistveno pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj nezadostno seznanjenost uveljavlja pravzaprav zaradi tega, ker mu naročnik ni omogočil vpogleda v "zapisnike komisij v zvezi z analizo ponudb". Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik Elektro Maribor, d. d., Maribor sprejel odločitev o izidu naročila v nasprotju s stališči strokovne komisije in da je slednja ugotovila, da je vlagatelj predložil popolno ponudbo. Vlagatelj tudi zatrjuje, da ti zapisniki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Skladno z 71. členom ZJNVETPS lahko naročnik za vodenje postopka javnega naročanja imenuje strokovno komisijo, slednja pa lahko sodeluje v celotnem ali delu tega postopka.

Iz "Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila" št. 53/10 z dne 15. 12. 2010, ki ga je sprejelo vseh pet (prvotnih) naročnikov, je razvidno, da so naročniki imenovali petčlansko komisijo, v kateri ima vsak naročnik po enega predstavnika. Strokovna komisija pregleda razpisno dokumentacijo, izvede odpiranje ponudb in pregleda ponudbe. Iz tega sklepa pa tudi izhaja, da je Elektro Maribor, d. d., Maribor v imenu in za račun drugih štirih naročnikov pooblaščen za vodenje, izvedbo in odločanje v postopku oddaje naročila (skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dokumentom "Obvestilo o izidu javnega naročila" št. 01-SR/A-102-12 z dne 22. 2. 2012 (torej s prejšnjo odločitvijo v postopku oddaje naročila) sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika S & T Slovenija, d. o. o., Ljubljana, v obrazložitvi navedenega dokumenta pa je med drugim navedel, da vlagateljeva ponudba "izpolnjuje razpisne pogoje, zato je primerna in pravilna, ponudba je tudi sprejemljiva. Ponudba glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba ni najugodnejša, zato je naročnik ne izbere." Iz tega je razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo enkrat že označil za popolno v smislu 17. točke 2. člena ZJNVETPS. Vendar je Državna revizijska komisija odločitev o oddaji naročila ponudniku S & T Slovenija, d. o. o., Ljubljana s sklepom št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012 razveljavila in v okviru napotkov (tretji odstavek 39. člen ZPVPJN) pojasnila, da se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS), s čimer je naročnik mogel in moral odpraviti neskladno ravnanje v postopku oddaje naročila. Vendar navedeno ne pomeni, da bi naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ne mogel spremeniti svojega stališča o popolnosti predloženih ponudb. Zato zgolj dejstvo, da je naročnik že enkrat vlagateljevo ponudbo označil za popolno, ne more pomeniti, da je naročnik kršil ZJNVETPS, ko je pri ponovnem pregledu ponudb prišel do nasprotnega zaključka. Razlog bi lahko tudi bil v tem, da je naročnik pri sprejemu prejšnje odločitve napačno ugotovil, da je vlagateljeva ponudba popolna. Državna revizijska komisija pripominja, da ZJNVETPS ureja institut spremembe odločitve o oddaji naročila in sprejem nove do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila (peti odstavek 83. člena ZJNVETPS), ki sicer ni institut, ki bi bil uporabljiv v obravnavanem primeru, vendar njegov obstoj le potrjuje stališče, da lahko naročnik pri ponovnem pregledu ponudbe pride do nasprotnega zaključka.

Državna revizijska komisija je vpogledala v zapisnike komisije o ravnanjih v postopku oddaje naročila (zapisniki komisije obstajajo, ker jih je družba Elektro Primorska, d. d., Nova Gorica Državni revizijski komisiji odstopila na podlagi poziva št. 018-297/2012-7 z dne 16. 10. 2012) in ugotovila, da so se člani strokovne komisije v postopku oddaje naročila sestajali in izmenjevali stališča. Po prejemu sklepa št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012 in do sprejema nove odločitve v postopku oddaje naročila (tj. dokument "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012) je izkazan obstoj treh zapisnikov strokovne komisije, pri čemer je v zapisniku z dne 20. 8. 2012 navedeno, da je strokovna komisija 20. 8. 2012 sprejela sklep o označitvi vseh treh ponudb za nepopolne. Zato ni utemeljen vlagateljev očitek iz "Dopolnitve zahtevka za revizijo" z dne 7. 9. 2012, da je naročnik "sprejel svojo odločitev v nasprotju s stališči komisije glede ponudbe vlagatelja". Tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da je kakšen izmed predstavnikov naročnikov imel drugačno stališče, sprejem sklepa 20. 8. 2012, da so ponudbe vseh treh ponudnikov nepopolne, kaže na to, da bi moralo biti tako stališče v manjšini, sicer je vprašljivo, kako bi komisija sploh lahko sprejela ta sklep.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da se seznanjenost ponudnikov s postopkom oddaje naročila glede (ne)izbire ponudb dosega z obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila in možnostjo pridobiti dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (gl. prvi, drugi in tretji odstavek 83. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je v sedmem odstavku 27. člena ZJNVETPS določena pravica ponudnika, da vpogleda (med drugim) v dokumentacijo postopka oddaje naročila. Z izkoriščenjem te možnosti se ponudnik lahko seznani s potekom postopka oddaje naročila pri naročniku. Vendar Državna revizijska komisija dodaja, da kljub domnevnim spornim omejitvam vpogleda v zapisnike komisije o ravnanjih v postopku oddaje naročila, mora vlagatelj za dosego uspeha v postopku oddaje naročila izpodbiti odločitev, da se javno naročilo še ne odda (dokument "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012); torej izpodbiti mora razloge, ki izhajajo iz tega dokumenta in dodatne obrazložitve odločitve o izidu naročila. Ti razlogi pa so posledica tolmačenja razpisne dokumentacije in vlagateljeve ponudbe. Že v primeru, če se ugotovi, da niso podani razlogi za sprejem sporne odločitve o nepopolnosti vlagateljeve ponudbe, ker bi razpisna dokumentacija dopuščala tolmačenje, ki ga zastopa vlagatelj, bi vprašanje vlagateljevega vpogleda v zapisnike strokovne komisije ne bilo nadalje relevantno pri reševanju zadeve, zato je Državna revizijska komisija najprej preizkusila očitke, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJNVETPS, ko je štel, da vlagateljeva ponudba ni popolna.

Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih očitkov o kršitvi "gospodarnosti", s čimer vlagatelj smiselno zatrjuje kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 12. člena ZJNVETPS, saj vlagatelj ni nosilec varstva javnega interesa, ampak so to subjekti, določeni v 6. členu ZPVPJN.

Vlagatelj zatrjuje, da je "povsem nesprejemljiva naročnikova odločitev, po kateri ima le ta pravico postopek vrniti v drugi ali zadnji krog".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 med drugim zapisal, da si je v razpisni dokumentaciji v primeru, če bodo vse končne ponudbe nepopolne, pridržal pravico postopek vrniti v drugi ali zadnji krog pogajanj, vendar iz navedenega zapisa ni razvidno, da je postopek že "vrnil v drugi ali zadnji krog pogajanj", temveč je razvidno le, da je zapisal, kaj je določil v razpisni dokumentaciji. Iz dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 tudi ni razvidno, da bo naročnik to pravico tudi izkoristil.

Državna revizijska komisija je že v zadevi št. 018-273/2011 obravnavala vsebinsko enako navedbo sicer drugega vlagatelja in opozorila, da roki po ZPVPJN onemogočajo obravnavo tistih kršitev, katerih temelj izvira iz predhodnih faz postopka oddaje naročila. Sporna določba je bila vključena v razpisni dokumentaciji že za 1. fazo postopka, zato vlagatelj ne more te določbe razpisne dokumentacije izpodbijati šele v tej fazi postopka oddaje naročila. Drugače pa je z vprašanjem, če bi naročnik to pravico izkoristil in jo začel uresničevati. V takem primeru bi se zastavilo vprašanje, ali je uresničevanje te pravice (ne glede na vnaprejšnjo napoved) sploh združljivo s pravili za postopek s pogajanji po ZJNVETPS. O takšnem vprašanju se Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-273/2011 ni opredeljevala, saj do uresničevanja te pravice ni prišlo, ker do tega v tisti fazi postopka oddaje naročila še ni moglo priti. Ker do uresničevanja te pravice ni prišlo niti na podlagi zapisa v dokumentu "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012, se Državna revizijska komisija do morebitne kršitve v primeru uresničevanja te pravice v tem sklepu ne opredeljuje, saj to ni relevantno za odločitev o tokratnem zahtevku za revizijo.

Vprašanje popolnosti ponudbe (17. točka 2. člena ZJNVETPS) je povezano z vprašanjem izbire ponudb, saj mora naročnik ponudbo, ki ni popolna (ob siceršnjem upoštevanju pravil za dopustno dopolnitev ponudb iz 82. člena ZJNVETPS), izločiti (prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS). Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS).

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik smel vlagateljevo ponudbo označiti za nepopolno, ker naj bi vlagatelj pri pripravi ponudbe ne upošteval zahteve iz 1. točke pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (razpisna dokumentacija, str. 6 Navodil ponudnikom), ki se glasi:
"Ekonomsko najugodnejša ponudba (skupni stroški informacijskega sistema, kot je razvidno iz podatkov obrazca P-3 - seštevek naslednjih stroškov):
1. Cena izdelave sistema do začetka rednega vzdrževanja. Ponudnik ponudi ceno z navedbo svojega obsega del za izdelavo sistema, ceno po enoti mere in zmnožkom obsega s ceno po enoti mere. Odstopanje obsega ponudnikovega dela do " 10 % (deset odstotkov) od obsega, katerega je ponudnik že predvidel s študijo uvajanja sistema in njeno predstavitvijo je dovoljeno. Ponudba, v kateri bo odstopanje obsega dela od v študiji uvajanja in njeni predstavitvi predvidenega višje od " 10 % (deset odstotkov) bo izločena kot nesprejemljiva.",
v delu, ki pomeni pogoj (in ne merilo; sklep št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012) odstopanja obsega ponudnikovega dela.

Državna revizijska komisija je že v sklepu št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012 ugotovila, da je v 1. točki pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (str. 6 Navodil ponudnikom) ključni element za ugotavljanje (ne)dovoljenih ravnanj kandidatov pri pripravi ponudb (glede obsega dela) njihova "študija uvajanja sistema in njena predstavitev", saj je naročnik konkretiziral tisto ravnanje vsakega kandidata, ki jim na enakih izhodiščih in znano vnaprej omogoča sodelovanje v postopku oddaje naročila. Poseganje v določbo razpisne dokumentacije šele po prejemu ponudb, bi predstavljalo nedopusten odklon, ker bi vplival na možnost kandidatov sodelovati v postopku oddaje naročila pod enakimi pogoji. Odklon od vnaprej določenih pravil postopka oddaje naročila bi predstavljal kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS) in bi lahko posegalo v načelo enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012 tudi ugotovila, da je treba 1. točko pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (str. 6 Navodil ponudnikom), kot to izhaja iz napovednega stavka pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (str. 6 Navodil ponudnikom), razložiti ob upoštevanju vzorca pogodbe (obrazec P-3). V 6. členu vzorca pogodbe (str. 3 obrazca P-3) je naročnik določil tabelo, v kateri je predstavil posamezne postavke iz obrazca Specifikacije (obrazec P-5) (prvi stolpec določa zaporedne številke, drugi stolpec pa ime postavke), količine (tretji stolpec) in enote (četrti stolpec). V petem, šestem, sedmem in osmem stolpcu je naročnik določil razdelke, v katere so kandidati morali vpisati cene in davek (cena na enoto brez DDV, cena brez DDV za celotno količino, vrednost DDV za celotno količino in cena z DDV za celotno količino). Naročnik je postavki "izdelava informacijskega sistema" določil količino "ena" (1) in enoto "komplet". Iz tabele v 6. členu vzorca pogodbe je razvidno, da so morali kandidati prikazati še cene za "redno vzdrževanje" (postavka 2), "izobraževanje" (postavka 3), "potrebne licence za predvideno štiriletno obdobje" (postavka 4), "priporočeno strojno opremo za predvideno štiriletno obdobje" (postavka 5) in "nadgradnje" (postavka 6).

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-103/2012-6 z dne 19. 6. 2012 ugotovila tudi, da je iz 1. točke pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (str. 6 Navodil ponudnikom) v povezavi s 6. členom vzorca pogodbe (str. 3 obrazca P-3) mogoče razbrati, da je odstopanje obsega dela mogoče razumeti glede del, ki so jih morali kandidati ovrednotiti v postavki 1 iz 6. člena vzorca pogodbe (str. 3 obrazca P-3). Vendar to ne daje še odgovora o tem, kako je treba ta del 1. točke pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (str. 6 Navodil ponudnikom) razumeti v povezavi z določbo razpisne dokumentacije glede "študije uvajanja sistema in njene predstavitve". Naročnik je namreč med drugim v sedmem odstavku točke "Opredelitev postopka pogajanj" (1. Podatki o naročniku in postopku; str. 2 Navodil ponudnikom) navedel, da "opozarja, da naročnik Elektro Gorenjska d.d. ne bo pristopil k izvedbi naročila, zato je razpisna dokumentacija ustrezno spremenjena". Kandidati so pri pripravi študije razpolagali s podatkom, da je naročnikov, ki naročajo iskano rešitev, pet, nato (po že izdelani študiji) pa so izvedeli, da eden izmed teh naročnikov ne bo pristopil k izvedbi naročila, iz česar je mogoče razbrati, da je obseg dela po postavki "izdelava informacijskega sistema" 6. člena vzorca pogodbe (str. 3 obrazca P-3) drugačen od tistega obsega, na podlagi katerega so morali gospodarski subjekti izdelati študijo. Poleg tega je naročnik šele v postopku s pogajanji določil končne potrebe. V obrazcu Specifikacije (obrazec P-5) iz predhodne faze postopka oddaje naročila je naročnik med drugim navedel: "Naročniki imajo heterogene informacijske sisteme na različnih platformah. V okviru pogajanj bo določeno, kateri sistemi se bodo nadomestili z novim informacijskim sistemom in kakšen bo način migracije podatkov." (str. 1/2), iz obrazca Specifikacije (obrazec P-5) iz te faze postopka oddaje naročila pa med drugim npr. izhaja (str. 2/5): "Naročniki naročajo vse vmesnike iz drugega zavihka, kot to izhaja iz datoteke priloga1.xlsx. Cena izdelave sistema obsega tudi ceno izgradnje vmesnikov." in "Ponudba mora vsebovati centralizirano varianto strojne opreme, naročnik bo izbral ponudbo s centralizirano varianto strojne opreme."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi vlagatelj opozarja, da so se med postopkom oddaje naročila spreminjale zahteve, ki vplivajo na obseg dela, saj nanje opozarja v zahtevku za revizijo in navaja, da "je iz javnega naročila po oddaji študije izstopila Elektro Gorenjska (v študiji vlagatelja ocenjeno na 650 človek dni), vendar je pri takšni interpretaciji potrebno upoštevati tudi dodatne zahteve naročnika, ki ponudnikom ob času izdelave študije niso bile znane in jih je naročnik postavil prvič šele v zadnjem pozivu k oddaji ponudbe. Ti dve zahtevi, katerih izpolnitev je v ponudbi vlagatelja del postavke ''izdelava informacijskega sistema'' in povečujeta obseg storitev sta: prednostna izdelava saldakontov v šestih mesecih od podpisa pogodbe in posledično vzdrževanje sistema od predaje prednostno izdelanih saldakontov do primopredajnega zapisnika." Vlagatelj še zatrjuje, da je obseg 5.020,73 človek/dni, ki jih je predvidel za izdelavo sistema z upoštevanjem vseh sprememb, dimenzijsko primeren in v skladu s študijo, v kateri je obseg dela znašal 5.350 človek/dni.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo študijo, pri tem pa je ugotovila, da je vlagatelj v tabeli iz točke 9.3 Ocena storitev dodelav in uvedbe sistema (str. 45) za elektrodistribucijska podjetja, ki so manjša od družb Elektro Ljubljana, d. d., Ljubljana in Elektro Maribor, d. d., Maribor (med njimi je torej družba Elektro Gorenjska, d. d., Kranj), ocenil obseg storitev na 650 človek/dni (drugi stolpec s številkami), kot to zatrjuje v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj v prvem stolpcu s številkami te tabele določil tudi število enot za vsa elektrodistribucijska podjetja (kar pomeni, da se podatki nanašajo tudi na družbo Elektro Gorenjska, d. d., Kranj), vendar ni jasno, kolikšen ima to vpliv na zmanjševanje obsega storitev in koliko več bi to pomenilo od 650 enot. Tudi ni jasno, zakaj je vlagatelj v zahtevku za revizijo zakril podatek, da se tudi prvi stolpec s številkami te tabele nanaša na družbo Elektro Gorenjska, d. d., Kranj.

Skladno s 4. točko pod naslovom Ponudba (str. 3 Navodil ponudnikom) mora ponudba vsebovati "izpolnjen obrazec priloga 1 (priloga1.xlsx) v pisni obliki in v elektronski obliki na priloženem DVD ali CD mediju". Ta priloga je glede na 4. točko pod naslovom Razpisna dokumentacija (str. 3 Navodil ponudnikom) del obrazca P-5 "Specifikacije".

Po vpogledu v "prilogo 1 (priloga1.xlsx)" je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v vrstici 427 določil celico "Cena človek dan izdelave oziroma implementacije (za potrebe izračuna obsega dela posamezne funkcionalnosti):".

Po vpogledu v vlagateljevo ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj za postavko 1 iz 6. člena vzorca pogodbe (str. 3 obrazca P-3) ponudil ceno 2.731.274 eurov brez DDV (podatek iz izpolnjenega vzorca pogodbe in tabele "Količina, cene in izvedbeni pogoji" iz "priloge 1 (priloga1.xlsx)") oziroma 2.731.274,40 eurov brez DDV (podatek iz tabele iz "priloge 1 (priloga1.xlsx)", postavki "Skupaj implementacija storitve po področjih in predvideni vmesniki" in "Izdelava" pri "Povzetku po kategorijah"). Iz izpolnjene "priloge 1 (priloga1.xlsx)" je razvidno, da "Cena človek dan izdelave oziroma implementacije (za potrebe izračuna obsega dela posamezne funkcionalnosti):" pri vlagatelju znaša 544 eurov brez DDV. Z izračunom [vrednost iz postavke 1 iz 6. člena vzorca pogodbe (str. 3 obrazca P-3) deljeno z vrednostjo iz celice "Cena človek dan izdelave oziroma implementacije (za potrebe izračuna obsega dela posamezne funkcionalnosti):" v "prilogi 1 (priloga1.xlsx)"] se pride do vrednosti (zaokroženo na dve decimalki) 5.020,72. Do vrednosti 5.020,73 se pride z izračunom cene 2.731.274,40 eurov brez DDV, ki se jo deli z vrednostjo 544 eurov brez DDV in zaokroži na dve decimalki. Naročnik v "Dodatni obrazložitvi" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012 navaja, da podatek 5.020,73 človek/dni izhaja iz celice AE472 v tabeli v formatu excel, ki se nahaja na zgoščenki, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbo. Pri vpogledu v tabelo v formatu excel na zgoščenki, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbo, je tudi Državna revizijska komisija ugotovila, da je v celici AE472 naveden podatek 5.020,73. Ker se naročnik in vlagatelj sklicujeta na podatek 5.020,73 človek/dni, ga je upoštevala tudi Državna revizijska komisija.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo študijo, pri čemer je v točki 9.3 Ocena storitev dodelav in uvedbe sistema (str. 45) našla podatek, da je vlagatelj skupaj določil 5.350 (Ocena ponudnika v dnevih). Ta podatek je pri utemeljevanju svoje odločitve upošteval tudi naročnik, nanj pa se sklicuje tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo. Ta številčni podatek torej pomeni, da bi moral v ponudbi znašati razpon med 4.815 človek/dni in 5.885 človek/dni, čemur podatek 5.020,73 človek/dni ustreza. Vendar je naročnik v "Dodatni obrazložitvi" št. 01-BS/S-393/12 z dne 27. 8. 2012 pojasnil, da je pri izračunu odštel 2.200 enot postavke "Uvedba " šolanja uporabnikov, pomoč pri zagonu", saj iz 3. točke pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (str. 6 Navodil ponudnikom) izhaja, da je izobraževanje navedel posebej in ne znotraj 1. točke pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (str. 6 Navodil ponudnikom). Naročnik navaja, da je upošteval vrednost 3.150 (5.350 zmanjšano za 2.200), vlagateljeva ponudba pa bi morala biti v razponu 2.835 človek/dni in 3.465 človek/dni, čemur pa podatek 5.020,73 človek/dni ne ustreza.

Vlagatelj zatrjuje, da pri postavkah "Uvedba " šolanja uporabnikov, pomoč pri zagonu" po študiji uvajanja in "izobraževanje" po ponudbi "za različne storitve, ki jih ne gre enačiti, gre namreč za dimenzijsko in vsebinsko povsem drugačne storitve".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obrazcu Specifikacije (obrazec P-5) za posamezne postavke (skupaj šest; tiste po 6. členu vzorca pogodbe) opisal,
" kaj je "zahtevano (minimalne karakteristike)", pri čemer je navedel za:
o prvo postavko "Informacijski sistem za podporo poslovanju mora pokrivati funkcionalnosti, ki so predmet tega javnega naročila (izdelava informacijskega sistema)",
o tretjo postavko pa "Izobraževanje (šolanje mentorjev, najmanj 3-dnevno šolanje skupine največ 12 oseb)",
" kaj je "ponujeno", pri čemer je navedel za:
o prvo postavko "Funkcionalnosti vsaj v obsegu, kot ga ima naročnik trenutno in na podlagi katerega so ponudniki v prvi fazi predmetnega javnega naročila izdelali študijo uvajanja tega sistema ter specifikacije okvirne funkcionalnosti sistema (priloga 1 specifikacij " datoteka ''priloga1.xlsx'', ki jo ponudnik izpolni in priloži v ponudbi). ponudnik mora podati ceno za vse zahtevane storitve iz priloge 1.xlsx",
o tretjo postavko pa "Kot je zahtevano v razpisni dokumentaciji."

Očitno je, da v pojem "izdelava informacijskega sistema", ki je postavka 1 6. člena vzorca pogodbe (obrazec P-3) in postavka 1 iz obrazca P-5 Specifikacije, vrednost te postavke pa se ocenjuje po merilu, ker predstavlja del celotnega stroška projekta, ni mogoče vključiti tistega izobraževanja, ki pomeni "šolanje mentorjev, najmanj 3-dnevno šolanje skupine največ 12 oseb", saj sta to dve ločeni postavki. Vprašanje pa je, kaj je mogoče vanj vključiti in na tak način primerjati obseg del iz študije uvajanja sistema in njene predstavitve z obsegom del po ponudbi. Pojmu "izdelava informacijskega sistema", ki je postavka 1 6. člena vzorca pogodbe (obrazec P-3) in postavka 1 iz obrazca P-5 Specifikacije, vrednost te postavke pa se ocenjuje po merilu, ker predstavlja del celotnega stroška projekta, je treba iskati pomen v razpisni dokumentaciji, saj je očitno, da so posamezni deli razpisne dokumentacije in njeni elementi medsebojno soodvisni. Zato je treba ugotavljati prek tehničnih specifikacij, katere elemente je naročnik vključil v ta pojem. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik tudi odgovarjal na vprašanja ponudnikov, s čimer so odgovori postali del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 74. člena ZJNVETPS). Tako je bil npr. 16. 1. 2012, ob 15.05, na portalu družbe Praetor, d. o. o., Ljubljana objavljen odgovor, da "morebitni stroški vzdrževanja podsistema masovnih saldakontov do prevzema celotnega sistema morajo (razen stroškov licenc) biti vključeni v ceno izdelave sistema (do prevzema celotnega sistema)", pred tem pa so bili objavljeni še drugi odgovori, npr. 11. 8. 2011, ob 10.59, je bil objavljen odgovor: "Glej prejšnje pojasnilo naročnika: ''enako velja za vse ostale module - cena namestitev mora biti v ceni strojne opreme in ceni modulov, ki bodo integrirani''." na vprašanje devet (9): "Kje v prilogi 1 lahko ponudnik poda ceno za projektno vodenje, vodenje lokacij, dela na namestitvah, avtorizacijah in podobnih delih""

Pri vpogledu v vlagateljevo študijo uvajanja sistema je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj obseg 5.350 enot v točki 9.3 Ocena storitev dodelav in uvedbe sistema (str. 45) prikazal s seštevkom podatkov za pet postavk, nobena izmed teh postavk pa nima identičnega imena postavk iz 6. člena vzorca pogodbe (obrazec P-3) in obrazca P-5 Specifikacije ali meril. Čeprav vlagatelj uporablja za poimenovanje teh postavk določene izraze, ki lahko omogočajo sklepanje na njihovo vsebino, pa Državna revizijska komisija ne more spregledati, da gre za izraze, ki jih je uporabil vlagatelj ob pripravi študije uvajanja sistema in ne gre za pojme, katerih vsebino bi določil naročnik (za vse ponudnike vnaprej enako). Naročnik pa vlagatelju, kar je razumljivo, tudi ni pripravljal študije uvajanja sistema. Zato naročnik ne more izrazom, ki jih uporablja vlagatelj v študiji uvajanja sistema, samostojno (ali samovoljno) dajati vsebine, še zlasti ne s slovnično analizo, čeprav se Državna revizijska komisija lahko strinja, da omogočajo ugotovitev neke, morda že predvidljive, vsebine. Drugače bi bilo v primeru, če bi naročnik vnaprej določil, katere izraze morajo uporabiti ponudniki pri pripravi študije uvajanja sistema in kaj lahko ti pojmi obsegajo oziroma na kaj se lahko edino nanašajo. S tem bi naročnik imel lažji nadzor nad tem, kaj mu ponudniki predstavljajo in omejil (če ne že zaprl) bi jim lahko manevrski prostor za morebitno prilagajanje vsebine svojih ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da pojem "izdelava informacijskega sistema" ni tako enoznačen, kot to skuša naročnik prikazati v odločitvi o zahtevku za revizijo. Na podlagi odgovora, objavljenega 16. 1. 2012, ob 15.05, na portalu družbe Praetor, d. o. o., Ljubljana je mogoče pojem "izdelava informacijskega sistema" tolmačiti, da vsebuje celo določen obseg vzdrževanja. Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 6. členu vzorca pogodbe (obrazec P-3), 1. točka pod tabelo, določil, da je cena za izdelavo in implementacijo ter redno mesečno vzdrževanje fiksna. Stroške za implementacijo so morali ponudniki torej vključiti v ponudbeno ceno in zdi se najprepričljiveje, da so navedeni stroški vključeni v postavki "izdelava informacijskega sistema" (ki služi ugotavljanju nedopustnosti odstopanja obsega del), saj za njihov prikaz ni bil določen noben poseben razdelek v 6. členu vzorca pogodbe (obrazec P-3). Državna revizijska komisija še ugotavlja, da iz nekaterih delov razpisne dokumentacije izhaja izraz "uvedba" (obrazec N-1 Navodila ponudnikom: 7. točka poglavja 4 v zvezi z implementacijo funkcionalnosti "Saldakonti kupcev" in terminskim planom za uvedbo funkcionalnosti; obrazec P-5 Specifikacije: v terminskem planu (uvedba vseh funkcionalnosti poslovno informacijskega sistema) ali pa 3. točka poglavja B (Uvedene morajo biti tudi funkcionalnosti ")).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi v primeru, če bi ugotovila, da celotna postavka "Uvedba " šolanja uporabnikov, pomoč pri zagonu" iz študije uvajanja sistema predstavlja prekrivanje s postavko "Izobraževanje" po ponudbi, bi bilo treba pritrditi naročniku v celoti glede vlagateljeve ponudbe. Vendar v primeru, če bi Državna revizijska komisija naročniku lahko pritrdila le deloma, ker bi šlo le za delno prekrivanje postavk, to še ne bi pomenilo, da je vlagateljeva ponudba presegla dovoljeno odstopanje obsega del " 10 %, zato zaradi tega v tem delu še ne bila nepopolna. Prekrivanje postavk bi moralo biti tolikšno, da bi bilo treba odšteti tolikšno količino enot, da bi končni obseg enot znašal manj kot 4.815 človek/dni. Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik postavko "Uvedba " šolanja uporabnikov, pomoč pri zagonu" odštel v celoti od vrednosti 5.350 enot, ne da bi vlagatelja morebiti pred tem pozval na pojasnilo, kaj vse ta postavka vsebuje. Čeprav se nekateri naročnikovi argumenti iz odločitve o zahtevku za revizijo tehtni, pa Državna revizijska komisija, kot že navedeno, ne more spregledati, da naročnik ne more samostojno (ali samovoljno) dajati vsebine vlagateljevi študiji uvajanja sistema, ne more pa niti pristati na zaključek, da je razpisna dokumentacija v spornem delu v celoti jasna. Državna revizijska komisija po drugi strani ne more sprejeti kar a priori vlagateljevega stališča, da je treba v primerjalnem izračunu upoštevati celotno količino 2.200 enot, ker da je v celoti različen od postavke "Izobraževanje".

Ker iz odstopljene dokumentacije ni razvidno, da se je mogoče z zanesljivostjo opreti na naročnikov zaključek, da je treba v celoti odšteti vrednost 2.200 enot od vrednosti 5.350 enot (naročnik vlagateljevega številčnega pojasnila vsebine postavke 2.200 enot nima) in na ta način narediti primerjavo z vrednostjo 5.020,73 človek/dni (ne obstaja pa niti kakšen podatek, ki bi omogočil zanesljiv zaključek, da je treba odšteti tolikšno vrednost, da bi bil obseg del po študiji uvajanja sistema manjši od 4.815 človek/dni), Državna revizijska komisija ne more že potrditi upravičenosti naročnikovega ravnanja, ko je ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, ker je pri obsegu del za postavko "izdelava informacijskega sistema" presegla dopustno odstopanje za " 10 %. Ker Državna revizijska komisija nima zanesljivih podlag za potrditev naročnikovega ravnanja, ne more potrditi upravičenosti uporabe prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS za vlagateljevo ponudbo. Državna revizijska komisija je že predhodno ugotovila, da se naročnik v dokumentu "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 sicer ni izrecno skliceval na prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS, vendar iz njegovih ravnanj izhaja, da je z vlagateljevo ponudbo ravnal ravno na način po prvem odstavku 84. člena ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 6. točki pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (razpisna dokumentacija, str. 6 Navodil ponudnikom) določil:
"Cena nadgradenj po prehodu v živo: skupaj 1.800 človek dni (za naročnika Elektro Ljubljana d.d. in Elektro Celje d.d. po 600 človek dni, za Elektro Maribor d.d. in Elektro Primorska d.d. pa po 300 človek dni); ponudbo, pri kateri ta cena po enoti mere ne bo nižja vsaj 20 % od cene po enoti mere za izdelavo sistema (tč. 1), bo naročnik izločil iz nadaljnjega postopka kot nesprejemljivo."

Iz 6. točke pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (razpisna dokumentacija, str. 6 Navodil ponudnikom) je razvidno, da se odstopanje ugotavlja za ceno in ne za obseg del.

Vlagatelj je v "prilogi 1 (priloga1.xlsx)" navedel, da "Cena človek dan nadgradnje:" znaša 435,20 eurov brez DDV, kar je 20 % nižja cena od vlagateljeve cene za "človek dan izdelave oziroma implementacije (za potrebe izračuna obsega dela posamezne funkcionalnosti):", ki znaša 544 eurov brez DDV. Zakaj navedeno ne bi bilo skladno z zahtevami iz 6. točke pod naslovom 8. Ocenjevanje ponudb (razpisna dokumentacija, str. 6 Navodil ponudnikom), Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, naročnik pa v odločitvi o zahtevku za revizijo o tem vlagateljevem očitku ni predstavil (izrecnega) stališča.

Ker Državna revizijska komisija na podlagi zbrane dokumentacije ni mogla zaključiti, da izločitev vlagateljeve ponudbe ni bila samovoljna (naročnik je samostojno (in samovoljno) razlagal vlagateljevo študijo uvajanja sistema), je, ne da bi nadalje obravnavala vlagateljeve očitke o kršitvi 27. člena ZJNVETPS glede vpogleda, saj to ne bi vplivalo na končno odločitev, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikove odločitve iz dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012, saj te predstavljajo celoto.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo odločitev iz dokumenta "Odločitev o izidu javnega naročila" št. 01-BS/A-383/12 z dne 20. 8. 2012 se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka 73. člena ZJNVETPS). Naročnik lahko razčisti sporne situacije, na katere je opozorila Državna revizijska komisija tudi v tem sklepu, in mora postopek dokumentirati upoštevajoč alineo a prvega odstavka 69. člena ZJNVETPS. Če bi naročnik prišel do zaključka, da je treba ponudbe izločiti, naj razmisli, ali bi v primeru potrditve upravičenosti izločiti vse ponudbe, uresničevanje pravice, da vrne postopek v drugi ali zadnji krog pogajanj, sploh združljivo z ZJNVETPS. V primeru, če se naročnik odloči, da naročila ne bo oddal iz razlogov, ki ne izhajajo iz sfere ponudb (tj. da bi zavrnil vse ponudbe), mora prav tako ravnati v skladu z ZJNVETPS, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 84. člena ZJNVETPS. V zvezi s slednjim Državna revizijska komisija naročnika opozarja, naj razmisli, ali je obstoječa razpisna dokumentacija toliko jasna in omogoča predvidljive situacije, da je mogoče zagotavljati enakopravno obravnavo ponudb in s tem njihovo primerljivost (zahteve iz 15. člena ZJNVETPS). Iz dosedanjih postopkov pravnega varstva je namreč razvidno, da tolmačenje razpisne dokumentacije tako pri naročniku kot med ponudniki ni vedno enako oziroma ni vedno enoznačno, do povsem enoznačnih tolmačenj pa ne more priti niti Državna revizijska komisija.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009; v nadaljevanju: ZOdv-C), s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT) in s 6. delom tarife po ZOdvT, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 10.000 eurov, stroške za nagrado za postopek pravnega varstva v višini 800 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 960 eurov, in stroške za poštne in telekomunikacijske storitve v višini 20 eurov, povečane za 20 % DDV, kar znese 24 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 10.984 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Državna revizijska komisija ni priznala povračila priglašenih stroškov za odvetniško nagrado nad priznanimi, ker jih glede na okoliščine in obseg storitev ne ocenjuje za potrebne stroške (prim. tretji odstavek 70. člena ZRPJN). Na ta zaključek ne vpliva dejstvo, da je vlagatelj pooblastil dva različna pooblaščenca, ki sta vsak opravljala del dejanj v postopku pravnega varstva, saj se glede na 19. člen ZOdv-C odmerja nagrada za postopek pravnega varstva in vlagatelj lahko glede na notranja razmerja s pooblaščencema razdeli povrnjeno nagrado po svojem ključu. Zato je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 10.960 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v treh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje naročila. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija je pri določitvi roka za predložitev odzivnega poročila določila zakonski maksimum (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 21. 12. 2012

Predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav
članica Državne revizijske komisije




























Vročiti:
- Elektro Maribor, d. d., Podjetje za distribucijo električne energije, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
- Elektro Primorska, d. d., Erjavčeva 22, 5000 Nova Gorica,
- Odvetniška pisarna Završek, o. p. d. o. o., Kotnikova ulica 33, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran