018-394/2012 Psihiatrična klinika Vojnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in mag. Maje Bilbija kot članov senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Rekonstrukcija in sprememba namembnosti dela neizkoriščenega podstrešja v ureditev novih bolnišničnih prostorov", začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Gradia d.o.o., Obrtna cesta 34a, Celje, ki ga zastopa odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper kršitve naročnika Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 12. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 19. 6. 2012, pod številko objave JN6597/2012, na Portalu javnih naročil objavil Obvestilo o naročilu za oddajo javnega naročila "Rekonstrukcija in sprememba namembnosti dela neizkoriščenega podstrešja v ureditev novih bolnišničnih prostorov".

Naročnik je 5. 10. 2012 sprejel Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, št. 462/2012, iz katerega izhaja, da je naročnik kot najugodnejšega izbral ponudnika Smelt d.d., Pot k sejmišču 30, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj pravočasno vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 26. 10. 2012). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik ni sledil pozivu naročnika, da mu mora posredovati podatke o vrstah in obsegu del, ki jih bo izvedel z lastnimi kapacitetami in kadri. Naročnik je tako moral izbranega ponudnika ponovno pozivati k predložitvi istih podatkov, kar pa je nedovoljeno. Podredno vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik naročnikovega pogoja, da morajo ponudniki najmanj 30 % ocenjene vrednosti naročila brez DDV izvesti z lastnimi kapacitetami in kadri, sploh ne izpolnjuje. Glede na ocenjeno vrednost javnega naročila, ki znaša 1.000.000 EUR brez DDV, bi moral izbrani ponudnik brez podizvajalcev izvesti minimalno 300.000 EUR del. Iz ponudbe pa izhaja, da izbrani ponudnik sam ne bo izvedel 30 % ocenjene vrednosti del, temveč največ 30 % ponudbene vrednosti del, ponudbena vrednost pa je nižja od ocenjene vrednosti del, kar pomeni, da izbrani ponudnik tega pogoja ne izpolnjuje.

Vlagatelj dalje navaja, da je izbrani ponudnik referenčno potrdilo predložil na lastnem obrazcu, ki pa po vsebini ni enak kot naročnikov obrazec. Na predloženem obrazcu manjka navedba partnerjev pri referenčnem poslu ter delež ponudnika, ki je bil udeležen v skupnem poslu.

Vlagatelj zatrjuje, da je imel izbrani ponudnik od 16. 7. 2012 dalje blokirane tri račune, zaradi česar naj bi tudi naročnik izbranega ponudnika pozval k obrazložitvi. V tej zvezi vlagatelj naročniku očita, da vlagatelju ni omogočil vpogleda v dopolnitev izbranega ponudnika in zahteva, da se mu omogoči dopolnitev tudi v tem delu, saj naj bi po navedbah vlagatelja izbrani ponudnik Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) podal soglasje za dajanje bonitetnih podatkov tretjim osebam, kar pomeni, da so vsi finančni podatki izbranega ponudnika javni. Poleg tega izbrani ponudnik ni sledil pozivu naročnika, da naj predloži dokazilo, da ima na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, ampak je namesto tega predložil le lastno obrazložitev v spremnem dopisu ter sklep o ugoditvi ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, ki po vlagateljevem mnenju ne predstavlja nikakršnega dokazila o tem, da naj bi izbrani ponudnik imel na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila.

V nadaljevanju vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik na poziv naročnika, da za svojega podizvajalca ZORICO d.o.o. predloži zavarovalno polico, iz katere je razvidno, da ima zavarovano odgovornost za dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila, predložil zgolj potrdilo o zavarovalnem kritju in ne fotokopijo zavarovalne police. Potrdilo o zavarovalnem kritju nima vseh sestavin in enake vsebine kot zavarovalna polica, hkrati iz potrdila izhaja, da je zgolj informativne narave in da se za obseg kritja in veljavnost zavarovalne pogodbe upoštevajo določbe iz zavarovalne police, zaradi česar po vlagateljevem mnenju izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z navodilom naročnika iz razpisne dokumentacije in njegovim pozivom za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe.

Vlagatelj pa glede na dejstvo, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v predpogodbe izbranega ponudnika s podizvajalci, poziva Državno revizijsko komisijo, da v okviru svojih pristojnosti preveri, ali predloženi predpogodbi za oba podizvajalca vsebujeta vse obvezne sestavine, ki jih je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik. V kolikor bo ugotovljeno, da kateri od podatkov manjka, pomeni, da ponudba izbranega ponudnika ni v celoti sestavljena v skladu z zahtevami naročnika in jo je treba izločiti iz postopka.

Izbrani ponudnik je 9. 11. 2012 vložil pripravljalno vlogo, v kateri prereka vse navedbe vlagatelja. Izbrani ponudnik navaja, da ne more slediti vlagateljevi interpretaciji glede ocenjene vrednosti, saj je zanj ocenjena vrednost enaka vrednosti njegove ponudbe in na to vrednost lahko veže obseg del. Prav tako navaja, da je v celoti izpolnil naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije glede obsega del, ki jih bo izvedel sam, in tistih del, ki jih bo izvedel s podizvajalcem, naročnik pa ga v pozivu na dopolnitev ponudbe ni opozoril, da bo izločen, če ne bo sledil njegovim zahtevam, zato ga na tej podlagi ne sme izločiti. Kot neutemeljeno izbrani ponudnik zavrača tudi navedbo, da referenčnega potrdila ni oddal na ustreznem obrazcu. Referenčno delo je izvedel sam, zato partnerjev ni navedel. Izbrani ponudnik zatrjuje, da je dejstvo, da ni imel blokade računov, dokazal že naročniku, vlagatelj pa svoje očitke gradi na podlagi podatkov, ki niso točni. Meni še, da potrdilo o kritju, ki dokazuje, da ima veljavno zavarovalno polico, zadostuje za izpolnjevanje pogoja. Naknadno (13. 11. 2012) je pripravljalno vlogo dopolnil še z odgovorom AJPES glede blokade računov.

Naročnik je s sklepom št. 543/2012 z dne 27. 11. 2012 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, ker vlagatelj ni uspel dokazati, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna (1. točka izreka sklepa). V obrazložitvi sklepa je naročnik opisal potek postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka, povzel navedbe vlagatelja in izbranega ponudnika ter podal zaključek, da je njegova odločitev iz sklepa utemeljena.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 3. 12. 2012 odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je v vlogi z dne 3. 12. 2012 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj poudarja, da sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne predstavlja naročnikove odločitve o revizijskem zahtevku, temveč zgolj povzema navedbe vlagatelja in izbranega ponudnika. Vlagatelj v nadaljevanju odgovarja na navedbe izbranega ponudnika.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s sklepom št. 543/2012 z dne 27. 11. 2012 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, ker vlagatelj ni uspel dokazati nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik v obrazložitvi odločitve na povzete navedbe vlagatelja odgovoril le z navedbami izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija v konkretnem primeru iz takšne odločitve naročnika lahko ugotovila naročnikovo opredelitev do vlagateljevih navedb, skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZPVPJN.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagateljeva aktivna legitimacija za vodenje pravnega varstva v konkretnem primeru ni sporna, čeprav izbrani ponudnik trdi drugače. Ustaljena praksa Državne revizijske komisije je (prim. št. 018-021/2012), da v primerih, kakršen je obravnavani (tj., ko naročnik ravna po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZJN-2 ter najprej oceni pravočasne ponudbe na podlagi meril za izbiro, potem pa preveri le popolnost najugodnejše ponudbe), preostalim udeleženim ponudnikom (katerih ponudbe niso bile preverjane s stališča njihove popolnosti) vedno priznava aktivno legitimacijo.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita, da je kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ker je predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, čeprav je ta oddal nepopolno ponudbo.

ZJN-2 v prvem odstavku 80. člena naročniku nalaga, da mora ponudbe, ki niso popolne, izločiti. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 ali posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo ponudbe upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljev očitek, da izbrani ponudnik, kljub pozivu naročnika, ni posredoval podatkov o vrsti in obsegu del, ki jih bo izvedel z lastnimi kapacitetami in kadri. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik naročniku ni navedel, kateri material bo dobavljal in v kakšni vrednosti ter katera dela bo opravljal, kar pomeni, da izbrani ponudnik ni dopolnil oziroma pojasnil svoje ponudbe v skladu z zahtevo in jasnimi navodili naročnika, zaradi česar ga naročnik ne bi smel ponovno pozivati k predložitvi istih podatkov.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 5. točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe kot pogoj, ki ga morajo ponudniki izpolnjevati za priznanje sposobnosti, med drugim določil:
"p) Ponudnik bo izvedel dela v vrednosti najmanj 30% ocenjene vrednosti naročila brez DDV z lastnimi kapacitetami in kadri.

DOKAZILO: Ponudnik potrdi izpolnjevanje pogoja s podpisom izjave v obrazcu O-8 "Izjava o izvedbi del z lastnimi kapacitetami in kadri""

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik predložil izjavo, v kateri je izjavil, da bo izvedel dela v vrednosti najmanj 30 % ocenjene vrednosti naročila brez DDV z lastnimi kapacitetami in kadri.

Dalje iz ponudbe izbranega ponudnika (Obrazec O-10: Podatki o podizvajalcu in soglasje za neposredna plačila podizvajalca) izhaja, da bo izbrani ponudnik pri izvedbi javnega naročila nastopal s podizvajalcem, družbo ZORICA d.o.o., Dunajska 156, Ljubljana (v nadaljevanju: podizvajalec), ki bo izvedel GOI dela v vrednosti 309.306,60 EUR brez DDV, oziroma 47,12 % odstotka vseh del.

Naročnik je izbranega ponudnika s pozivom z dne 13. 8. 2012 pozval, da mu na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJN-2 posreduje podatke o vrstah in obsegu del, ki jih bo izvedel z lastnimi kapacitetami in kadri, ter izjavo, da razpolaga z zadostnim številom zaposlenih, potrebnih za izvedbo navedenega obsega javnega naročila. Naročnik je pojasnil, da je v ponudbi zasledil podatek, da je imel izbrani ponudnik v letu 2011 deset zaposlenih, ter da obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila na podlagi dane ponudbe.

Izbrani ponudnik je v odgovoru naročniku (dopis z dne 30. 8. 2012) pojasnil, katera dela bo za ceno, ki jo je ponudil že v ponudbi, opravil podizvajalec, in katera izbrani ponudnik, ter k odgovoru priložil Predpogodbo o izvedbi naročila (ki jo je označil kot poslovno skrivnost), v kateri so razčlenjena dela, ki jih bosta opravila tako izbrani ponudnik kot podizvajalec.

Naročnik je izbranega ponudnika s pozivom z dne 6. 9. 2012 ponovno pozval, da mu posreduje podatke o vrstah in obsegu del, ki jih bo izbrani ponudnik izvedel z lastnimi kapacitetami, kot sledi: "Iz predpogodbe z podizvajalcem je razvidno, da bo dela izvajal podizvajalec, vi pa boste predvsem izvedli storitve vodenja projekta ter dobavili material za izvedbo del podizvajalca.

Naročnik sicer ne oporeka možnosti ponudnika, da bo izvedel dela v vrednosti najmanj 30 % ocenjene vrednosti naročila brez DDV z lastnimi kapacitetami in kadri, vendar naročniku niso bila predložena dokazila, ki to izkazujejo.

Zato vas ponovno prosimo, da nam posredujete podatke o vrstah in obsegu del, ki jih boste izvedli z lastnimi kapacitetami.

V obrazcu S.BON-1/P smo zasledili podatek o številu zaposlenih v letu 2011 (10). Prosimo vas, da nam posredujete podatek o številu in strukturi zaposlenih po poklicih, ki bodo izvedli dela iz predhodnega odstavka."

Izbrani ponudnik je naročniku z dopisom z dne 13. 9. 2012 odgovoril, da je razpisno dokumentacijo razumel tako, da je vrednost naročila enaka vrednosti del za izvedbo naročila ter da naročnik v razpisni dokumentaciji sam ugotavlja, da se pod terminom "dela" razume ves obseg razpisa, naročniku pa je posredoval tudi strukturo zaposlenih.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti. Čeprav gre pritrditi vlagatelju, da je naročnik izbranega ponudnika ponovno pozival na predložitev podatkov o vrstah in obsegu del, ki jih bo izbrani ponudnik izvedel z lastnimi kapacitetami in kadri, pa je treba istočasno ugotoviti, da za takšno postopanje naročnika ni mogoče okriviti izbranega ponudnika. Kot gre ugotoviti, je naročnik izbranega ponudnika ponovno pozival na pojasnila iz razloga, ker mu izbrani ponudnik na prvi poziv ni predložil dokazil, ki bi izkazovala, da bo izbrani ponudnik izvedel dela z lastnimi kapacitetami. Vendar naročnik v prvem pozivu, razen podatkov o vrstah in obsegu del, ki jih bo izbrani ponudnik izvedel z lastnimi kapacitetami in kadri, in lastne izjave izbranega ponudnika, da razpolaga z zadostnim številom zaposlenih za izvedbo navedenega obsega javnega naročila, ni zahteval ničesar drugega. Zato ni mogoče šteti, da se izbrani ponudnik prvič ni ustrezno odzval na naročnikov poziv, saj je naročniku vse, kar je zahteval, v odgovoru pojasnil in dal zahtevano izjavo. Šele iz drugega poziva je mogoče njegovo zahtevo glede posredovanja podatkov razumeti tako, kot jo je dejansko razumel tudi izbrani ponudnik, da se ta nanaša le na "dela", v katera ni vključeno blago, ki ga bo izbrani ponudnik dobavil, ali storitve, ki jih bo opravil. Vendar za takšno razumevanje pojma "dela" podlage v razpisni dokumentaciji ni mogoče najti. Kot je naročnika opozoril že izbrani ponudnik, je razpisno dokumentacijo mogoče razumeti tako, da je pod pojmom "vrsta in obseg del" zajet obseg vseh razpisanih del, ki so razvidna iz prilog, ki so sestavni del razpisne dokumentacije (kot je naročnik zapisal v 3. točki Povabila k oddaji ponudbe), torej vsa dela in blago, zajeta v Projektantskem popisu materiala in del, za katera se je izbrani ponudnik zavezal, da jih bo izvedel bodisi sam bodisi s podizvajalcem. Drugi poziv naročnika je tako očitno bil posledica napačnega razumevanja pojasnil izbranega ponudnika in določb lastne razpisne dokumentacije in ne neustreznega reagiranja izbranega ponudnika na (prvi) poziv naročnika, zaradi česar bi bilo mogoče šteti, da se izbrani ponudnik ni ustrezno odzval na naročnikov poziv.

Glede na ugotovljeno Državna revizijska komisija kot neutemeljene zavrača tudi vlagateljeve očitke, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje naročnikovega pogoja, da bo: " ["] izvedel dela v vrednosti najmanj 30% ocenjene vrednosti naročila brez DDV z lastnimi kapacitetami in kadri." Vlagatelj navaja, da naj bi izbrani ponudnik v okviru 30 % ocenjene vrednosti naročila brez DDV izvedel storitve vodenja projekta ter dobavil material, vendar storitve vodenja projekta v ponudbenem predračunu sploh niso zajete, vrednost dobave materiala pa je močno pod 30 % celotne vrednosti javnega naročila in ne dosega vrednosti 300.000,00 EUR. Vlagatelj še navaja, da je pri preverjanju izpolnjevanja pogoja potrebno preverjati, ali prevzeta obveznost izbranega ponudnika dosega 30 % ocenjene vrednosti, zaradi česar je treba odstotek računati od zneska 1.000.000,00 EUR in ne 656.423,17 EUR, kolikor je znašala ponudbena vrednost izbranega ponudnika.

Brez da bi se spuščala v presojo o tem, ali gre pri vprašanju o izpolnjevanju spornega pogoja s strani izbranega ponudnika ocenjeno vrednost naročila brez DDV razumeti kot ocenjeno vrednost, ki jo je v objavi na Portalu javnih naročil navedel naročnik (1.000.000 EUR brez DDV), ali (tako, kot zatrjuje izbrani ponudnik) kot vrednost njegove ponudbe, Državna revizijska komisija glede na ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in dana pojasnila naročniku ugotavlja, da vrednost del, ki naj bi jih izvedel izbrani ponudnik z lastnimi kapacitetami, v obeh primerih presega 300.000,00 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik je že v ponudbi zapisal, da bo podizvajalec izvedel GOI dela v vrednosti 309.306,60 EUR brez DDV oziroma 47,12 % odstotka vseh del. Tudi na poziv naročnika z dne 13. 8. 2012 je izbrani ponudnik ponovno pojasnil, da bo sam opravil tista dela, ki jih ne bo izvedel podizvajalec, ter da bo podizvajalec opravil vsa GOI dela v vrednosti 309.306,60 EUR brez DDV. Glede na ponudbeno vrednost izbranega ponudnika torej vrednost del, ki naj bi jih izvedel izbrani ponudnik, znaša 347.116,57 EUR brez DDV. Vlagatelj sicer zatrjuje, da je izbrani ponudnik izjavil, da bo dobavil le material, ne pa tudi opreme, kar niti približno ne more znašati 30 % celotnega javnega naročila, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj za potrditev takšne ocene ni predložil nobenih dokazil. Tudi postavitev izvedenca gradbene stroke, kot to predlaga vlagatelj, v konkretnem primeru ne bi pripomogla k rešitvi zadeve. Izvedenec gradbene stroke bi kvečjemu lahko dal podatek o tem, koliko običajno znaša vrednost materiala, ki bo uporabljen tudi pri tem javnem naročilu (in katerega ceno je v ponudbi upošteval izbrani ponudnik), ta pa niti ni pomembna, saj lahko ponudniki v ponudbi prosto oblikujejo cene, te pa lahko odstopajo od cen, ki so primerljive s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, bodisi navzgor ali navzdol. Izbrani ponudnik je očitno ocenil, da vrednost materiala in drugih del, ki jih bo izvedel sam, znaša 347.116,57 EUR brez DDV. Ta vrednost pa nedvomno presega prag "30% ocenjene vrednosti naročila brez DDV" tudi v primeru, če bi morali to vrednost računati od 1.000.000,00 EUR, kot to zatrjuje vlagatelj. Zato je treba vlagateljeve navedbe v tem delu zavrniti kot neutemeljene.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da izbrani ponudnik referenčnih potrdil ni oddal na ustreznem obrazcu, saj na obrazcu, ki ga je predložil izbrani ponudnik, manjka navedba partnerjev pri referenčnem poslu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama dejansko stanje ni sporno. Oba se strinjata, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki izkazati, da so v zadnjih 5 letih uspešno izvedli vsaj dva istovrstna projekta s področja rekonstrukcij na javnih objektih v vrednosti najmanj 1.000.000,00 EUR brez DDV. Ponudniki so morali v ponudbi predložiti izpolnjene in s strani naročnika referenčnih del potrjene obrazce O-6, naročnik pa je dopustil, da lahko ponudniki reference predložijo tudi na drugih obrazcih, ki pa morajo vsebovati vse podatke, ki so bili določeni z zahtevanim obrazcem O-6. Med strankama tudi ni spora o tem, da je bilo na obrazcu O-6 predvideno polje, kamor so ponudniki lahko vnesli ime partnerjev ter delež ponudnika, če je bil udeležen v skupnem poslu (v %), in da je izbrani ponudnik predložil tri referenčna potrdila na svojih obrazcih, v katerih ni bilo navedbe o partnerjih pri referenčnem poslu ter delež ponudnika, ki je bil udeležen v skupnem poslu.

Vendar pa vlagatelj, drugače kot naročnik in izbrani ponudnik, meni, da tako referenčno potrdilo po vsebini ni skladno z vzorcem naročnika.

Ugotoviti gre, da vlagatelju ni sporno, da je izbrani ponudnik s predloženimi referenčnimi potrdili izpolnil naročnikov pogoj glede že izvedenih referenčnih del. Vlagatelj tudi nikjer ne zatrjuje, da je izbrani ponudnik pri referenčnih delih, za katera so bila izdana referenčna potrdila, nastopal s partnerjem in da slednji ni naveden v referenčnem potrdilu, čeprav bi moral biti. Vlagatelja je zmotilo le to, da izbrani ponudnik na referenčnih potrdilih ni predvidel postavke za partnerja, kjer bi lahko, kot to navaja vlagatelj, zgolj s črto označil, da partnerja ni imel, oziroma bi napisal, da se je javno naročilo izvajalo brez partnerjev. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjena neskladnost referenčnih potrdil, ki jih je predložil izbrani ponudnik, z obrazcem O-6, ne pomeni posega v obrazec O-6, ki bi spreminjal njegovo vsebino, saj bi ta, glede na dejstvo, da ni sporno, da izbrani ponudnik s partnerji ni nastopil, ostala nespremenjena. Zaradi istih razlogov te pomanjkljivosti v konkretnem primeru ni mogoče označiti niti za takšno formalno pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno s postopkom po 78. členu ZJN-2 odpraviti, saj gre za pomanjkljivost, ki ni bistvena, zaradi česar ponudba ni niti formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija zato vlagateljevih revizijskih navedb v tem delu ni priznala kot utemeljenih.

Vlagateljevi zahtevi, da se mu omogoči vpogled v obrazložitev izbranega ponudnika in obrazložitev AJPES v delu, ki se nanaša na finančne podatke izbranega ponudnika, saj naj bi AJPES vlagatelju pojasnila, da razpolaga s soglasjem izbranega ponudnika o javnosti njegovih finančnih podatkov, Državna revizijska komisija ni ugodila. Ob vpogledu v dano obrazložitev izbranega ponudnika z dne 30. 8. 2012 je namreč ugotovila, da izbrani ponudnik ni priložil nobenega dokumenta s strani AJPES, ostale obrazce, ki jih je izdal AJPES in ki se nanašajo na ekonomsko in finančno sposobnost izbranega ponudnika (obrazec S.BON-1/P z dne 13. 7. 2012 in BON-2 z dne 1. 8. 2012), pa je izbrani ponudnik dal že v ponudbi, iz Zapisnika o vpogledu v ponudbo z dne 16. 10. 2012 pa je razvidno, da se je vlagatelj z njimi seznanil. Prav tako je vlagatelja s pojasnili, ki jih je v obrazložitvi ponudbe z dne 30. 8. 2012 izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost in v katere zahteva vpogled vlagatelj, seznanil že naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila (dokument z dne 15. 10. 2012). Vlagatelj se je tako kljub temu, da mu naročnik vpogleda ni omogočil, z informacijami, v katere želi pogledati, že seznanil preko naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila. Ker je v skladu s prakso Državne revizijske komisije vpogled le sredstvo, s katerim vlagatelj pridobi dodatne informacije, ki jih potrebuje za uveljavljanje pravnega varstva (npr. odločitev št. 018-53/2012, 018-330/2012), vlagatelj pa se je z informacijami, glede katerih zahteva vpogled, že seznanil na podlagi drugih dokumentov, torej je ob uveljavljanju pravnega varstva razpolagal z vsemi informacijami, potrebnimi za učinkovito pravno varstvo, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za vpogled zavrnila.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljevih navedb, da je imel izbrani ponudnik od 16. 7. 2012 dalje blokirane tri račune, odprte pri NLB d.d., Abanki Vipa d.d. ter Poštni banki Slovenije d.d.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo in objavo naročnikovega odgovora na vprašanje ponudnika na Portalu javnih naročil (Objava št. JN6597/2012, odgovor z dne 1. 8. 2012) Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 5. j) točki Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe določil naslednji pogoj: "Ponudnik v zadnjih 6 mesecih od izdaje listine ni imel blokiranih poslovnih računov in neporavnanih obveznosti." Kot dokazilo za izpolnjevanje tega pogoja so morali ponudniki predložiti potrdila vseh poslovnih bank, pri katerih imajo odprte račune, ali (glede na objavljen odgovor naročnika) obrazec BON-2, pri čemer potrdila oziroma obrazec niso smela biti starejša od 30 dni od datuma za oddajo ponudbe.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v ponudbo dal obrazec BON-2 (Podatki o plačilni sposobnosti), ki ga je AJPES izdal 1. 8. 2012. V obrazcu je zapisano, da izbrani ponudnik na dan pred sestavitvijo obrazca ni imel dospelih neporavnanih obveznosti ter da je v zadnjih 6 mesecih imel dospelih neporavnanih obveznosti 0 dni.

Naročnik je izbranega ponudnika v pozivu z dne 13. 8. 2012 seznanil, da je pri preverjanju dokazov o finančni in ekonomski sposobnosti na poslovnem portalu Gvin.com zasledil, da ima izbrani ponudnik vse transakcijske račune, navedene na obrazcu BON-2, od 16. 7. 2012 dalje blokirane, in izbranega ponudnika pozval k obrazložitvi in predložitvi dokazila, da ima na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila.

Izbrani ponudnik je naročniku v dopisu z dne 30. 8. 2012 pojasnil, da omenjeni računi niso blokirani, ampak je šlo le za rezervacijo sredstev, kar je razvidno tudi iz obrazca BON-2, ki ga je izbrani ponudnik priložil ponudbi.

V dokumentaciji naročnika je tudi interni dopis naročnika z dne 4. 10. 2012, iz katerega je razvidno, da je naročnik za izbranega ponudnika pri AJPES preverjal podatke, ki jih je izbrani ponudnik dostavil v razpisni dokumentaciji, in dobil odgovor, da izbrani ponudnik ni v blokadi, ampak ima samo rezervirana sredstva na poslovnih računih zaradi izvršbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da je imel izbrani ponudnik od 16. 7. 2012 do 1. 8. 2012 (ko je bil izdan obrazec BON-2) blokirane poslovne račune. Naročnik je že tekom preverjanja ponudbe izbranega ponudnika pri AJPES preveril, ali so podatki na obrazcu BON-2 pravilni, in ugotovil, da so. Tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, kljub temu, da zatrjuje, da je imel izbrani ponudnik blokirane račune, sam priznava, da mu je znano, da AJPES vodi dve različni evidenci, in sicer evidenco blokiranih računov na podlagi pravnomočnih sklepov in sodb ter evidence rezerviranih sredstev na podlagi nepravnomočnih sklepov, ter da AJPES v obrazcu BON-2 izkazuje samo evidenco blokiranih računov na podlagi pravnomočnih sklepov in sodb, ne pa tudi evidence rezerviranih sredstev na podlagi nepravnomočnih sklepov. Vlagatelj še pojasni, da je pri AJPES evidenca rezerviranih sredstev zavedena v sklopu poslovnega registra, iz katerega črpajo podatke spletni bonitetni portali, zaradi česar lahko pride do odstopanj pri podatkih, ki so navedeni v obrazcu BON-2 ter na spletnih bonitetnih portalih. Vsebinsko enak odgovor AJPES je v revizijskem postopku posredoval tudi izbrani ponudnik.

Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik torej skladno razlagajo, da AJPES v obrazec BON-2 vključi podatke o blokadi računa na podlagi pravnomočnih sklepov sodišč, davčne in carinske uprave, ne pa tudi podatkov o rezervaciji sredstev na računu zaradi nepravnomočnih sklepov pristojnih organov, kar potrdi tudi AJPES. Ker je izbrani ponudnik priložil obrazec BON-2, v katerem blokada računov do 31. 7. 2012 (torej tudi za vlagatelju sporno obdobje od 16. 7. 2012) ni razvidna, mu ni mogoče očitati, da pogoja iz 5. j) točke Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe ni izpolnil. Izbrani ponudnik sicer sam priznava, da je imel rezervirana sredstva na računih zaradi izvršbe, vendar zatrjuje, da je šlo za rezervacijo sredstev na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil na podlagi ugovora, ki ga je izbrani ponudnik vložil, razveljavljen, za kar izbrani ponudnik tudi predloži dokaze (sklep sodišča o ugoditvi ugovora izbranega ponudnika kot dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 22. 8. 2012 in razveljavitev izpodbijanega sklepa o izvršbi). Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval predložitev obrazca BON-2, je glede na zahtevano dokazilo treba šteti, da je naročniku zadostovalo, da ponudnik ni imel blokade računov zaradi pravnomočnih sklepov sodišč, davčne in carinske uprave. Morebitne "blokade" računov, kot so razvidne iz spletnih portalov in so posledica rezerviranih sredstev na podlagi nepravnomočnih sklepov, pa na izpolnjevanje spornega pogoja ne morejo vplivati. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagatelju, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja iz 5. j) točke Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe.

Vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ni sledil naročnikovem pozivu, naj mu predloži dokazila, da ima na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila, pa so preveč pavšalne in nekonkretizirane, da bi jih Državna revizijska komisija lahko sprejela kot utemeljene. Vlagatelj namreč zgolj zatrjuje, da dana dokazila s strani izbranega ponudnika (sklep o izvršbi, sklep o ugoditvi ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi ter zavrnitvi predloga za izvršbo) niso upoštevna, ne pove pa, katero dokazilo bi prišlo v poštev pri presoji, ali ima izbrani ponudnik na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila, sploh ob upoštevanju, da naročnik v pozivu ni opredeljeno naštel dokazil, ki bi jih moral izbrani ponudnik priložiti. Poleg tega je Državna revizijska komisija že zgoraj ugotovila, da je izbrani ponudnik že s predložitvijo obrazca BON-2 dokazal, da ni imel blokiranih računov.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve revizijske očitke v delu, ki se nanašajo na podizvajalca izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik za svojega podizvajalca ni predložil fotokopije veljavne zavarovalne police, ampak zgolj Potrdilo o zavarovalnem kritju, kar pa naročnik ne bi smel upoštevati, saj gre za drugačen način dokazovanja pogoja, kot je bil izrecno zahtevan v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj še zatrjuje, da potrdilo o zavarovalnem kritju nima vseh sestavin in enake vsebine kot zavarovalna polica, hkrati pa iz njega izrecno izhaja, da je zgolj informativne narave. Potrdilo o zavarovalnem kritju tako ne vsebuje navedbe o obliki zavarovanja in iz njega ni razvidno, kakšno zavarovanje ima sklenjeno podizvajalec, zato ni mogoče preveriti, ali izpolnjuje pogoje iz 33. člena ZGO-1.

Med strankama dejansko stanje ni sporno. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 5. m) Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe) od ponudnikov zahteval, da imajo: "["] zavarovano odgovornost za dejavnost, ki je predmet javnega naročila skladno s 33. členom ZGO-1". Ponudniki so kot dokazilo morali predložiti fotokopijo veljavne zavarovalne police za predmet javnega naročila. Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil zahtevanega dokazila za izpolnjevanje citiranega pogoja, zato ga je naročnik pozval na dopolnitev formalno nepopolne ponudbe (prvi odstavek 78. člena ZJN-2), vendar izbrani ponudnik za podizvajalca ni predložil zavarovalne police, ampak potrdilo o zavarovalnem kritju odgovornosti podizvajalca.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeve očitke, da naročnik Potrdila o zavarovalnem kritju, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ne bi smel upoštevati, ker ne gre za zavarovalno polico.

V zvezi s tem Državna revizijska komisija opozarja na določbo 44. člena ZJN-2, ki naročniku omogoča, da lahko, skladno s točko a) drugega odstavka 44. člena ZJN-2 od gospodarskega subjekta kot dokaz o njegovi finančni in ekonomski sposobnosti zahteva predložitev enega ali več dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom ZJN-2, kot na primer ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja. Skladno s petim odstavkom 44. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti. Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren (sedmi odstavek 44. člena ZJN-2).

Iz povedanega izhaja, da predloženega dokazila ni mogoče oceniti kot neustreznega že zgolj zato, ker ne gre za zavarovalno polico, četudi naročnik ta dokument zahteva kot obvezno dokazilo v razpisni dokumentaciji ali v pozivu za odpravo formalno nepopolne ponudbe. Ponudnik namreč lahko v primeru, ko iz utemeljenih razlogov zahtevanega dokazila ne more predložiti, sposobnost dokaže z drugim dokumentom, katerega naročnik oceni kot primernega. Smisel te zakonske določbe ni v tem, da bi naročnik že vnaprej izključil možnost predložitve drugega primernega dokazila, ampak v tem, da se primernost takšnega dokazila ugotavlja šele po njegovem prejemu.

Ugotavljanje primernosti predloženega dokazila je tako v pristojnosti naročnika, ki ocenjuje in preverja popolnost prejetih ponudb, v primeru spora (ko naročnik dokazilo oceni kot primerno, kot je to ocenil v konkretnem primeru) pa je vlagatelj tisti, ki mora zatrjevati in dokazati, da dokazilo ni primerno.

Vlagatelj ustreznost priloženega Potrdila o zavarovalnem kritju izpodbija zato, ker nima vseh sestavin in enake vsebine kot zavarovalna polica, pri čemer izrecno izpostavlja, da je zgolj informativne narave, da ne vsebuje navedbe o obliki zavarovanja ter da iz njega sploh ni razvidno, kakšno zavarovanje ima sklenjeno podizvajalec, zato ni mogoče preveriti, ali izpolnjuje pogoje iz 33. člena ZGO-1.

Prvi odstavek 925. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami; v nadaljevanju: OZ) določa, da je zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju. V skladu z drugim odstavkom 926. člena OZ pa sme potrdilo o kritju, v katero so vpisane bistvene sestavine pogodbe, začasno nadomeščati zavarovalno polico.

Z vpogledom v sporno potrdilo o zavarovalnem kritju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v njem navedeno, da ima podizvajalec pri zavarovalnici WIENER STADTISCE Vienna Insurance Group, WIENER STADTISCE ZAVAROVALNICA, Podružnica Ljubljana, sklenjeno zavarovanje splošne, proizvajalčeve in delodajalčeve odgovornosti. Ker ZGO-1 v prvem odstavku 33. člena določa, da mora izvajalec pred začetkom dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti, iz potrdila o zavarovalnem kritju pa je razvidno, da zavarovanje podizvajalca zajema tudi splošno odgovornost podizvajalca, je s tem ovrženo vlagateljevo zatrjevanje, da ni razvidno, ali podizvajalec izpolnjuje pogoje iz 33. člena ZGO-1. Čeprav je v potrdilu navedeno, da je zgolj informativne narave, je upoštevaje navedene določbe OZ naročnik upravičeno štel, da je izbrani ponudnik s predložitvijo podpisanega potrdila o zavarovalnem kritju izkazal, da ima sklenjeno zavarovanje iz točke 5. m) Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe. Vsebina spornega potrdila vsebuje vse podatke, ki jih je potreboval naročnik za to, da preveri izpolnjevanje pogoja iz točke 5. m) Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe. Iz nje je razvidna številka zavarovalne police, s katero je bila zavarovana odgovornost podizvajalca, zavarovalna doba, zavarovalno kritje in področje kritja, datum izdaje potrdila in podpis pogodbenih strank, zato gre ugotoviti, da vlagatelj ni dokazal, da potrdilo o zavarovalnem kritju ni primerno dokazilo. Nenazadnje je navedeno potrdil izbrani ponudnik sam, ko je (sicer šele v postopku pravnega varstva) priložil zavarovalno polico, na katero se sklicuje potrdilo o zavarovalnem kritju in iz katere je razvidno, da so podatki o zavarovanju pred odgovornostjo v potrdilu o zavarovalnem kritju enaki tistim v zavarovalni polici.

V zvezi s podizvajalcem izbranega ponudnika vlagatelj na koncu poziva Državno revizijsko komisijo, da vpogleda v pisne predpogodbe s podizvajalci, saj je izbrani ponudnik predpogodbe s podizvajalci označil kot poslovno skrivnost in vlagatelj ni imel pravice vpogledati vanje. Vlagatelj zatrjuje, da v primeru, v kolikor Državna revizijska komisija ugotovi, da predložene predpogodbe za oba podizvajalca ne vsebujeta vseh obveznih sestavin, ki jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, je treba ponudbo izbranega ponudnika izločiti kot nepopolno.

Državna revizijska komisija je z vpogledom v odgovor izbranega ponudnika na poziv naročnika za dopolnitev formalno nepopolne ponudbe (odgovor z dne 30. 8. 2012) ugotovila, da je izbrani ponudnik za prijavljenega podizvajalca (pri čemer tako iz ponudbe kot iz dopolnitve ponudbe izhaja, da izbrani ponudnik nastopa z le enim podizvajalcem in ne dvema, kot to pavšalno zatrjuje vlagatelj) priložil Predpogodbo o izvedbi naročila, sklenjeno med izbranim ponudnikom in podizvajalcem. V predpogodbi je navedena vrsta in obseg del, ki jih bo opravil podizvajalec, prav tako je dana tudi izjava podizvajalca, da bo imel na razpolago sredstva, potrebna za izvedbo del v skladu s predpogodbo, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik izpolnil naročnikove zahteve iz 3.3. točke Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (Nastopanje s podizvajalci) glede vsebine predpogodbe, ki mora vsebovati: "["] vrsto in obseg del ter v primeru, da se ponudnik sklicuje na kapacitete ali sposobnosti podizvajalcev, izjavo, da bo imel na voljo ta sredstva, potrebna za izvedbo javnega naročila. ["]"

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovega ravnanja v nasprotju z ZJN-2, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.


S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.







Izbrani ponudnik je zahteval povračilo odvetniških stroškov za zastopanje izbranega ponudnika in materialne stroške. Državna revizijska komisija je njegovo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 12. 2012



Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik,
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana,
- Smelt, d.d. Pot k sejmišču 30, 1231 Ljubljana " Črnuče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- arhiv " tu.

Natisni stran