018-379/2012 Občina Moravče

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Kanalizacija ceste na Grmače (II. faza)", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik LAVACO, podjetje za gradbeništvo in trgovino, d.o.o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar, d.o.o., Celovška cesta 150, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Moravče, Trg svobode 4, Moravče, dne 10. 12. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo z dne 23. 10. 2012, s katerim je vlagatelj zahteval razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o odločitvi o oddaji javnega naročila" št. 430-0095/2012-3 z dne 12. 10. 2012, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, dne 18. 9. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN10039/2012. Dne 12. 10. 2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-0095/2012-3, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Komunalne gradnje, d.o.o., Gasilska cesta 5, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno in nepopolno. Kot je razvidno iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila, je naročnik ob pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da vsebuje računsko napako, saj naj bi vlagatelj pri nekaterih postavkah ponudbenega predračuna napačno izračunal ceno na enoto mere, zaradi česar vrednost na količino ni rezultat zahtevanega odstotka, ki ga je naročnik določil v obrazcu predračuna. Poleg tega je naročnik ugotovil, da je vlagatelj pri skupni rekapitulaciji vpisal odstotek popusta, ni pa vpisal vrednosti v evrih, kot je bilo predvideno v predračunu. Teh napak po mnenju naročnika ni bilo mogoče označiti za očitne računske napake, zato bi njihova odprava pomenila nedovoljeno spremembo ponudbe.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 23. 10. 2012, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in izvedbo postopka odprave ugotovljenih očitnih računskih napak, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je šlo pri napačnem izračunu za očitno računsko napako, s popravo katere se količina in cena ne bi spremenili, zaradi česar bi ga moral naročnik pozvati k odpravi napake. Vlagatelj je v predračunu za del "B. KRAK A-A", v katerem je 34 postavk, pravilno navedel vrednosti postavk od 1 do 30. Pri postavkah 31 do 34 pa je bilo treba vnesti oceno vrednosti storitev, pri čemer se je vrednost teh storitev določila tako, da je bilo treba sešteti vrednost vseh postavk od 1 do 30, nato pa je bilo treba na tako pridobljeno vrednost aplicirati odstotek, ki ga je v obrazcu predračuna že predvidel naročnik. Vlagatelj navaja, da je napravil očitno računsko napako pri seštevanju teh postavk, in sicer tako, da je namesto pravilne vsote 15.488,88 EUR izračunal napačno vsoto 15.376,38 EUR. Posledično je pri določanju ocene vrednosti postavk 31 do 34 izhajal iz napačne osnove, kar je povzročilo, da vpisane ocene vrednosti postavk 31 do 34 zaradi predhodne očitne računske napake niso bile točne. Napačno navedena ocena vrednosti v postavkah 31 do 34 je torej posledica napačnega seštevka postavk od 1 do 30, kar bi bilo treba po vlagateljevem mnenju obravnavati kot računsko napako. Ob njeni odpravi se ne bi spremenila ne količina ne cena na enoto. V zvezi z drugim naročnikovim očitkom, da ni navedel nominalne vrednosti izdanega popusta, vlagatelj navaja, da je sam lastnoročno navedel vrednost popusta v odstotku, ta popust apliciral na skupno vrednost ponudbe brez DDV ter nato ta popust v nominalnem znesku upošteval pri določitvi skupne vrednosti ponudbe s popustom brez DDV, pri vrednosti DDV in pri skupni vrednosti ponudbe z DDV. Vlagatelj res ni navedel nominalne vrednosti popusta, je pa navedel popust v odstotkih, zato je mogoče točno nominalno vrednost preprosto izračunati. Ta napaka je lahko kvečjemu formalna nepopolnost, ki bi jo moral naročnik odpraviti, lahko pa bi jo celo štel za nebistveno.

Naročnik je dne 8. 11. 2012 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da je sporna aktivna legitimacija vlagatelja, saj je bila njegova ponudba izločena kot nepopolna, zaradi česar po njegovem mnenju ni izpolnjen drugi pogoj, to je realna stopnja verjetnosti, da bi vlagatelju lahko nastala škoda. Naročnik namreč meni, da je ugotovljena računska napaka take narave, da je ni mogoče odpraviti. V nadaljevanju se naročnik, kljub pomislekom o aktivni legitimaciji, vsebinsko opredeljuje do revizijskih navedb. Naročnik citira določbe Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki se nanašajo na odpravo računskih napak, in navaja, da je pri postavkah 31 do 34 predračuna, ki se nanaša na del "B. KRAK A-A", ugotovil napačno izračunane cene v stolpcu 4, skupaj cene za količine v EUR v stolpcu 5 in posledično skupno vrednost ponudbe. V ponudbenem predračunu je naročnik določil, na kakšen način morajo ponudniki pri postavkah 31 do 34 izračunati ceno glede na vrednost investicije, vlagatelj pa je ta navodila razumel, saj je sam navedel, da je pri določanju vrednosti navedenih postavk izhajal iz napačne skupne vrednosti postavk 1 do 30. Pri preverjanju cene je tudi naročnik ugotovil, da vlagatelj ni pravilno izračunal skupne vrednosti postavk pod številkami 1 do 30, ki so sestavljale ceno na enoto mere. Matematično pravilni izračun cen znaša 15.488,88 EUR, zaradi česar bi morale pravilne skupne vrednosti postavk pod številkami 31 do 34 znašati 774,44 EUR, 309,87 EUR, 154,89 EUR in 77,44 EUR. Glede na napačne vrednosti, vpisana cena za količino v stolpcu 5 ni rezultat zahtevanega odstotka, ki ga je naročnik določil v obrazcu. Naročnik citira zakonske določbe glede odprave računskih napak in navaja, da lahko računske napake odpravi le naročnik v soglasju s ponudnikom, pri čemer pa se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati. Za računsko napako se lahko štejejo le očitne napake, za kar se štejejo osnovne računske operacije, kot so seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje. O računski napaki po mnenju naročnika ni mogoče govoriti, če so v ponudbo vpisane napačne vrednosti, ki niso posledica storjenih napak pri osnovnih računskih operacijah in ne predstavljajo cene na enoto mere ali količino. Naročnik meni, da napake pri seštevanju posameznih osnov iz postavk 1 do 30, iz katerih je sestavljena cena na enoto v stolpcu 4 pri postavkah 31 do 34, ni mogoče obravnavati kot računske napake, saj gre za napačen izračun in napačen vpis vrednosti postavk, iz katerih je sestavljena cena na enoto mere pri postavkah 31 do 34, pri odpravi te napake pa bi se pri teh postavkah spremenila cena na enoto mere. V zvezi z drugim razlogom izločitve naročnik navaja, da je v obrazcu predračuna pri skupni rekapitulaciji predvidel tako vpis odstotka popusta kot tudi nominalno vrednost popusta, izračunano glede na odstotek popusta. Tu ne gre za računsko napako, temveč za vsebinsko pomanjkljivost ponudbe. Naročnik je sicer na podlagi preračuna ugotovil, da je vlagatelj pri vpisu skupne nominalne vrednosti upošteval ponujeni popust, vendar pa je že pred tem naredil računsko napako pri postavkah 31 do 34. Zaradi napačnih izračunov v vlagateljevi ponudbi je napačno izračunana tudi skupna vrednost, od katere so morali ponudniki izračunati vrednost ponujenega popusta. Glede na to, da seštevek vseh postavk predstavlja napačen izračun, naročnik meni, da tudi ni mogoče popraviti skupne vrednosti ponudbe brez DDV, ki predstavlja osnovno enoto za izračun popusta, pri čemer nominalna vrednost popusta sploh ni vpisana. Naročnik zaključuje, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ravnal v skladu s pravili javnega naročanja in da jo je zaradi ugotovljene napake v predračunu moral izločiti kot nepopolno.

Naročnik je z vlogo z dne 16. 11. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba, glede na naročnikove pomisleke v zvezi z aktivno legitimacijo vlagatelja, opozoriti, da se v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Interes za dodelitev javnega naročila je vlagatelj nedvomno izkazal, saj je predložil pravočasno ponudbo (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Iz zahtevka za revizijo in dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila pa je tudi razvidno, da bi vlagatelju zaradi domnevnih kršitev, ki jih v zahtevku očita naročniku, lahko nastala škoda. Če bi se njegove navedbe v zvezi z računskimi napakami izkazale za utemeljene, bi to namreč pomenilo razveljavitev odločitve o oddaji naročila in odpravo računskih napak oz. pomanjkljivosti v skladu z 78. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), naročnik pa bi moral glede na merila njegovo ponudbo obravnavati v morebitnem ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb. Vlagateljeva aktivna legitimacija v predmetnem postopku oddaje javnega naročila zato ni sporna.

Jedro spora med vlagateljem in naročnikom je vprašanje, ali so napake v vlagateljevem ponudbenem predračunu take narave, da bi jih moral naročnik označiti kot očitne računske napake in jih v soglasju z vlagateljem popraviti. Podlago za presojo spora predstavlja 78. člen ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik dopustiti in omogočiti dopolnitev ponudbe, če sam ali na predlog gospodarskega subjekta ugotovi, da je formalno nepopolna (nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila " 17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev njegove ponudbe le v primeru, če določenega dejstva ne more preveriti sam. Ob tem drugi odstavek 78. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje spreminjanje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, spreminjanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in spreminjanje tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od te prepovedi predstavlja tretji odstavek 78. člena ZJN-2, v skladu s katerim sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Čeprav ZJN-2 definicije računske napake ne vsebuje, je Državna revizijska komisija v svojih odločitvah, ki jih citira tudi naročnik (npr. v zadevah št. 018-172/02, 018-282/02, 018-277/03, 018-13/04, 018-159/05, 018-344/05, 018-27/11), večkrat zapisala, da so računske napake le napake pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju. Ni pa mogoče kot računske napake obravnavati npr. dvojno obračunanega davka na dodano vrednost, ponujenega, a v končno ponudbeno ceno ne vračunanega rabata, neskladja v ponudbenih cenah v rekapitulaciji in seznamu skupne vrednosti blaga, ki nima vzroka v napaki zaradi osnovnih računskih operacij itd.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila med vlagateljem in naročnikom ni sporno dejansko stanje. Oba ugotavljata, da je vlagatelj naredil napako pri izračunu vsote postavk iz zaporednih številk 1 do 30 ponudbenega predračuna, ki se nanaša na del "B. KRAK A-A", saj je namesto pravilne vsote, ki znaša 15.488,88 EUR, izračunal napačno vsoto, in sicer 15.376,36 EUR. Med vlagateljem in naročnikom tudi ni spora, da je do napačne vsote prišlo zaradi računske napake pri seštevanju postavk iz zaporednih številk 1 do 30, torej napake pri osnovni računski operaciji seštevanja. Med vlagateljem in naročnikom pa je spor glede vprašanja, ali je mogoče, glede na dejstvo, da je bila vsota postavk iz zaporednih številk 1 do 30 ponudbenega predračuna, ki se nanaša na del "B. KRAK A-A", predvidena kot izhodišče za določitev cen postavk iz zaporednih številk 31 do 34 ponudbenega predračuna, napako pri izračunu te vsote obravnavati kot računsko napako v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Odprava te napake pri seštevanju postavk 1 do 30 bi namreč pomenila, da bi se v postavkah 31 do 34 ponudbenega predračuna spremenila cena na enoto.

Kot je bilo že zapisano, ZJN-2 v 78. členu kot pravilo določa, da je v ponudbi mogoče odpravljati le tiste napake, ki jih je mogoče označiti kot formalne nepopolnosti. Drugi odstavek 78. člena ZJN-2 pri tem med drugim izrecno prepoveduje spreminjanje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2, ki dovoljuje odpravo očitnih računskih napak, predstavlja izjemo od pravila o nespremenljivosti tistega dela ponudbe, ki se nanaša na merila oz. ponudbeno ceno, izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Ob tem je treba upoštevati, da tretji odstavek 78. člena ZJN-2, v skladu s katerim je dopustno odpraviti očitno računsko napako v ponudbenem predračunu, vsebuje enako prepoved spreminjanja cene na enoto, kot je določena že v drugem odstavku istega člena. Iz navedenega izhaja, da morata biti za odpravo napake pri izračunu ponudbene cene izpolnjena dva pogoja: 1) iti mora za očitno računsko napako (napako pri osnovnih računskih operacijah), in 2) odprava napake, ki sicer vpliva na končno ponudbeno ceno, ob tem ne sme spreminjati količine in cene na enoto.

Na podlagi navedenih izhodišč Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v vlagateljevi ponudbi sicer res prišlo do napake pri seštevanju postavk 1 do 30 ponudbenega predračuna, ki se nanaša na del "B. KRAK A-A", vendar pa je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik ponudbeni predračun oblikoval tako, da je seštevek postavk 1 do 30 predstavljal ceno na enoto v postavkah 31 do 34 ponudbenega predračuna, ki se nanaša na del "B. KRAK A-A" (stolpec 4 ponudbenega predračuna). To posledično pomeni, da bi odprava računske napake pomenila spremembo cene na enoto, kar tretji odstavek 78. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje. Naročniku zato ni mogoče očitati, da je s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročila, kršil pravila ZJN-2. Strinjati se je sicer mogoče z vlagateljem, da napaka v njegovem ponudbenem predračunu ni povzročila večjega razhajanja med ponujeno in pravilno ceno ter da bi bila tudi popravljena cena bistveno nižja od cene, ki jo je ponudil izbrani ponudnik. Vendar pa Državna revizijska komisija opozarja, da je ZJN-2 v delu, ki se nanaša na oblikovanje ponudbene cene, zelo strog, in dovoljuje spreminjanje končne ponudbene cene le v primeru, ko so izpolnjeni izrecno določeni pogoji. Treba je upoštevati, da je ponudbeni predračun eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj se na njegovi podlagi določi končna ponudbena cena, ki je ne samo bistvena sestavina pogodbe, temveč tudi bodisi izključno bodisi najpomembnejše merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, zaradi česar špekulacij v zvezi z njim ni mogoče dopustiti. Ponudniki morajo zato ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, sicer tvegajo, da bo njihova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2 in razpisne dokumentacije, ko vlagatelju ni dopustil spremembe ponudbene cene, temveč je ponudbo izločil iz postopka. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila nepopolnost že iz navedenega razloga, ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje nevpisa nominalne vrednosti popusta v predračun, saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na vlagateljev položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila in s tem na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel stroške, ki so mu nastali v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju ni priznala povrnitve v stroškovniku navedenih stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 10. 12. 2012


predsednik senata
Borut Smrdel, univ.dipl.prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče
- Odvetniška pisarna Ušeničnik Žagar, d.o.o., Celovška cesta 150, 1000 Ljubljana
- Komunalne gradnje, d.o.o., Gasilska cesta 5, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran