018-351/2012 Občina Dobrepolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Vide Kostanjevec kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje javnega naročila "Obnova kuhinje v obstoječi šoli (ŠŠC JVIZ)", začetem na podlagi 1. zahtevka za revizijo ponudnika Lesnina MG oprema, d.d., Parmova 53, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55b, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), 2. zahtevka za revizijo ponudnika MIX, d.o.o., Stegne 15, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj) in 3. zahtevka za revizijo ponudnika GO-ST, d.o.o., Gasilska cesta 35, Grosuplje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper kršitve naročnika Občina Dobrepolje, Videm 35, Videm " Dobrepolje (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 11. 2012

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in tretjega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi tako, da se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanega dne 14. 9. 2012, pod št. 430-0005/2012.

3. Zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.649,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.665,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

6. Zahteva tretjega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila "Obnova kuhinje v obstoječi šoli (ŠŠC JVIZ)". Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil, dne 5. 7. 2012, pod št. objave JN7276/2012. Naročnik je dne 14. 9. 2012, pod št. 430-0005/2012 izdal Obvestilo o izbiri najugodnejšima ponudnikoma v skupnem nastopu CE-INVEST, d.o.o., Stari trg 32a, Trebnje in ELCOM, d.o.o., Litijska cesta 70, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 27. 9. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, izločitev ponudbe izbranega ponudnika kot nepravilne in nepopolne ter izbor najugodnejšega ponudnika izmed preostalih ponudb, saj meni, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Pojasni, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe v smislu odprave računskih napak, kar je izbrani ponudnik v postavljenem roku storil, vendar je hkrati popravil višino svoje ponudbe (ponudbena vrednost ob odpiranju ponudb je znašala 359.769,31 EUR z upoštevanim 7 % popustom in DDV, po odpravljenih napakah 346.838,48 EUR z 12 % popustom in DDV, ob nadaljnjem popravku pa 366.545,21 EUR z DDV), kar je po mnenju prvega vlagatelja nezakonito. Prvi vlagatelj še izpostavlja, da je izbrani ponudnik predložil zahtevane obrazce za družbi Elcom, d.o.o. in Kogast, d.o.o. kot podizvajalca in ne kot partnerja, iz ponudbe pa tudi ne izhaja, da bi bila sklenjena partnerska pogodba. Poleg tega izbrani ponudnik za podizvajalca Elcom, d.o.o. ni predložil zahtevanih referenc, v predloženem evidenčnem listu navedeni stroji pa ne omogočajo izvedbe Inox kuhinjske opreme.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 4. 10. 2012 izjasnil o navedbah prvega vlagatelja. Pojasni, da je v ponudbi navedel 7 % popust in je bila vrednost ponudbe 299.807,75 EUR brez DDV, po popravku računskih napak pa je bila ponudbena vrednost 305.454,34 EUR brez DDV in z upoštevanim 7 % popustom. Dalje navaja, da je družba Elcom, d.o.o. ponudbeni partner, za katerega so priloženi vsi potrebni obrazci, tudi Sporazum o ustanovitvi gradbenega konzorcija, medtem ko je družba Kogast, d.o.o. podizvajalec, reference pa dokazujejo vsi partnerji in podizvajalci skupaj. Glede izvedbe Inox kuhinjske opreme izbrani ponudnik pojasni, da se to izvede v industrijskih obratih posameznih proizvajalcev, zato strojne opreme za izdelavo te opreme v ponudbi ni bilo potrebno navajati, je pa navedena strojna oprema za montažo te opreme.

Naročnik je dne 19. 10. 2012, pod št. 430-0005/2012, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja. Pojasni, da je na javnem odpiranju ponudb navedena cena izbranega ponudnika v višini 359.769,31 EUR z DDV in 7 % popustom. Naročnik je pri podrobnejšem pregledu ponudbenih cen iz popisa del ugotovil, da je pri pripravi popisa del razpisne dokumentacije prišlo do napake naročnika v nastavljeni formuli, in sicer pri strojnih delih. Iz digitalne oblike popisa del izbranega ponudnika je bilo tudi razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil 12 % popust. Naročnik je izbranega ponudnika seznanil z ugotovljenimi dejstvi in ga pozval na potrditev ugotovljenih računskih napak in na izjasnitev glede količine popusta. Naročnik je nato, kljub strinjanju izbranega ponudnika glede upoštevanja višjega popusta 12 %, upošteval 7 % popust ter potrditev cen z upoštevanimi računskimi napakami, tako da znaša ponudbena cena 328.445,53 EUR brez popusta in brez DDV. Dalje naročnik pojasni, da je na OBR.A1 družba Elcom, d.o.o. jasno označena kot partner, družba Kogast, d.o.o. pa kot podizvajalec, v ponudbi pa je tudi priložen Sporazum o ustanovitvi gradbenega konzorcija in izjava ter pooblastilo k ustanovitvi konzorcija. Naročnik še pojasni, da se je v primeru skupnega nastopa s podizvajalci ugotavljalo izpolnjevanje referenc za vse subjekte skupaj, tehnično sposobnost pa je izbranemu ponudniku priznal glede na to, da je podizvajalec družba Kogast, d.o.o., ki je specializirana za izdelavo, dobavo in montažo kuhinjske opreme (in v svojem proizvodnem procesu izdeluje in dobavlja kuhinjsko tehnologijo/opremo in jo tudi sam vgrajuje), izbrani ponudnik pa je priložil Izjavo o razpolaganju s potrebnimi tehničnimi sredstvi, opremo in stroji za izvajanje razpisanih del.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 28. 9. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ker meni, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil. Navaja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila kot partnerja navedel družbo Kovinostroj servis, d.o.o., ki ne obstaja. Dalje zatrjuje, da je naročnik kršil zakonske določbe, ker je izločil njegovo ponudbo, ne da bi zahteval njeno dopolnitev. Glede ugotovitve naročnika, da v ponudbi ni priloženih dokazil, da imata partnerja poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, drugi vlagatelj poudarja, da partner Kovinastroj servis, d.o.o. ne nastopa s podizvajalci in zato ni predložil navedenega dokazila. Glede ugotovitve naročnika, da v ponudbi ni dokazil, da partnerja v zadnjih šestih mesecih nimata dospelih neporavnanih obveznosti (blokad), drugi vlagatelj meni, da bi te podatke naročnik moral sam preveriti, saj gre za javno dostopne podatke iz uradnih evidenc pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES). V zvezi z navedbo naročnika, da je bilo na odpiranju ponudb ugotovljeno, da ponudba ne vsebuje obrazca A1 za enega od podizvajalcev, pa drugi vlagatelj meni, da gre prav tako za formalno pomanjkljivost, seznam podizvajalcev pa je naveden v točki 8 razpisne dokumentacije in je obrazec A1 le nadgradnja podatkov iz priloge A4.

Naročnik je dne 19. 10. 2012, pod št. 430-0005/2012, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. Pojasni, da navedba partnerja Kovinostroj servis, d.o.o. namesto Kovinastroj servis, d.o.o. v odločitvi o oddaji naročila predstavlja pravopisno napako, ki ni vplivala na postopek in izbiro ponudnika. Gospodarski subjekt Kovinastroj servis, d.o.o. je edini subjekt na naslovu Adamičeva cesta 36, Grosuplje in so mu bila vročena vsa pisanja naročnika, kar pomeni, da je bil z vsemi postopki in odločitvami naročnika seznanjen. Dalje naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji ter objavljenih pojasnilih zahteval, da v primeru skupnega nastopa ponudnikov vsak ponudnik v ponudbi priloži dokazila o poravnanih zapadlih obveznostih do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ne glede na to, ali v konkretnem postopku nastopa s podizvajalci ali ne. Naročnik je za preverjanje ekonomsko-finančne sposobnosti kot dokazilo zahteval AJPES S.BON-1/P, v primeru, da v ponudbi tega dokazila ni bilo predloženega, pa bi v skladu s 6. točko 41. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) morala biti priložena izjava partnerjev o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba (da imata poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja in da v zadnjih šestih mesecih nista imela neporavnanih obveznosti (blokad), oziroma da je njuna bonitetna ocena po Basel II najmanj SB5), naročnik pa bi na podlagi izjav sam preveril izpolnjevanje sposobnosti. Naročnik meni, da drugi vlagatelj ni dokazal sposobnosti partnerjev in da ne gre za formalno nepopolnost ponudbe, zato je ponudbo upravičeno izločil.

Tretji vlagatelj je z vlogo z dne 5. 10. 2012 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ker meni, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil. Opozarja, da je naročnik v pozivu za dopolnitev ponudbe neupravičeno razširjal tehnične specifikacije javnega naročila za postavko 20.3 Elektro parno konvekcijska peč, z obrazložitvijo, da v okviru "Rational SCC 201 ali enakovredno", pod pojmom "enakovredno" razume, da mora imeti peč vse dodatno naštete lastnosti (ki so prepisane iz kataloga peči Rational SCC 201). Dalje tretji vlagatelj navaja, da je naročnik zahteval predložitev tehnične dokumentacije, ki je ni zahteval v razpisni dokumentaciji ter označbo tipa in modela v že poslani tehnični dokumentaciji ter prevod tehnične dokumentacije v slovenski jezik. Tretji vlagatelj naročniku ne oporeka, da skladno s 77. členom ZJN-2 preveri vsebino ponudbe, vendar pa se ne strinja s tem, da je naročnik njegovo ponudbo izločil na podlagi dokumentacije in zaključkov iz te dokumentacije, ki sploh ni bila zahtevana v razpisni dokumentaciji, tretji vlagatelj pa jo je preložil za dokazovanje primernosti svoje ponudbe. Naročnik pa je v tej dokumentaciji po mnenju tretjega vlagatelja iskal formalne pomanjkljivosti in tretjega vlagatelja izločil zaradi neustrezne oblike poslane dokumentacije, čeprav ta ni bila določena niti v razpisni dokumentaciji niti v pozivih naročnika. Ne glede na navedeno tretji vlagatelj poudarja, da ponujena elektro parna konvekcijska peč vsebuje vse zahtevane tehnične specifikacije iz popisa del in je povsem enakovredna primeroma navedeni peči Rational SCC 201. Glede očitka naročnika, da je ponudba tretjega vlagatelja neprimerna, ker ni predložil originalnega prospekta v slovenskem jeziku, oziroma je predložil skenirane dele prospekta, ki jih je sam prevedel, tretji vlagatelj odgovarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval tehnične dokumentacije, ki bi pojasnjevala ponujeno blago, temveč so bili ponudniki dolžni zgolj izpolniti ponudbeni predračun. Naročnik je v prvem pozivu tretjemu vlagatelju nejasno zahteval dopolnitev ponudbe s predložitvijo tehnične dokumentacije, zato se je tretji vlagatelj na podlagi tega poziva odločil, da predloži kataloge ponujenih izdelkov v originalu v angleškem jeziku. V drugem pozivu je naročnik navedel, da je treba posredovati tehnično dokumentacijo v slovenskem jeziku (predvsem za pomembnejšo kuhinjsko opremo), ne pa overjenega prevoda kataloga ali originalnega slovenskega kataloga (ki sploh ne obstaja). Tretji vlagatelj meni, da je temu sledil, saj je predložil v slovenski jezik preveden katalog, zraven pa je navedel, kje v katalogu se nahaja opis ponujenega blaga. Glede ugotovitve naročnika, da v posredovani tehnični dokumentaciji tretjega vlagatelja ni razvidno, katera oprema iz kataloga je v ponudbi vključena, tretji vlagatelj opozarja na neskladje te ugotovitve z navedbami naročnika glede neustrezne priključne moči ponujene pečice, kar pomeni, da je naročnik očitno našel tehnične specifikacije ponujene opreme in jih tudi uporabil kot razlog za izločitev ponudbe. Ne glede na to tretji vlagatelj poudarja, da je pred prevodom kataloga napisal pozicije iz popisa del ter model in naziv naprave iz kataloga, ki jo je mogoče preveriti v katalogu, v katalogu pa je ponujeni model še posebej označil in podčrtal. Glede argumenta naročnika, da nekateri opisi niso razvidni, tretji vlagatelj izpostavlja, da je argument nerazumljiv do te mere, da se do njega ne more opredeliti, saj ni jasno, kateri opisi niso razvidni in na kateri del dokumentacije se to nanaša. V zvezi z ugotovitvijo naročnika, da so zgornja vodila na vozičku osebju naročnika težko dostopna, ker je zadnje vodilo višje od 1600 mm, tretji vlagatelj navaja, da to drži, vendar zato, ker je v osnovnem stanju spodnji nivo ponujene peči od tal oddaljen 30 cm, peč Rational SCC 201 pa le 14,5 cm (kar onemogoča normalno čiščenje pod pečico). Obe peči stojita na Inox nogah in se po višini lahko nastavljata, kar pomeni, da se lahko višina ponujene peči tretjega vlagatelja zniža na višino 1600 mm (tretji vlagatelj še izpostavlja, da naročnik nikjer ni navedel, kakšna mora biti najvišja višina vodila vozička in zato to ne more biti razlog izločitve ponudbe). Glede ugotovitve naročnika, da ni razvidno, ali je voziček vključen v ceno, tretji vlagatelj opozarja, da je v popisu v ponudbenem predračunu za elektro parno konvekcijsko peč jasno označeno, da celotna postavka vsebuje tudi "z vstavnim vozičkom". Glede ugotovitve naročnika, da priključna moč ponujene peči ni ustrezna, tretji vlagatelj navaja, da je ponudil peč, katere priključna moč res znaša 31,8 kW, kar pa ne pomeni, da je peč manj zmogljiva od tiste, ki ima priključno moč 37 kW, saj kW predstavljajo porabo električne energije, pri čemer je nižja poraba odraz zelenega javnega naročanja in boljšega energetskega izkoristka peči. Tretji vlagatelj zato meni, da je ponujena peč povsem enakovredna peči Rational SCC 201 in ima vgrajen napreden sistem varčevanja z energijo, ki maksimalno izkorišča grelne naprave in posledično omogoča manjšo porabo električne energije. Tretji vlagatelj še opozarja, da navedba "ali enakovredno" ne pomeni, da mora ponujeno blago v celoti vsebovati iste karakteristike kot vzorčno blago, ampak, da se ponudi enakovredne kvalitete, nižja poraba električne energije pa je najmanj enakovredna zahtevani kvaliteti oziroma je boljša (tretji vlagatelj ob tem izpostavlja, da je naročnik pri postavki pomivalnega stroja to priznal in zahteval najnižjo možno porabo). V zvezi z ugotovitvijo naročnika, da ni razvidno, ali je v ponudbi tretjega vlagatelja ponujen parni agregator, tretji vlagatelj odgovarja, da je to razvidno v priloženi tehnični dokumentaciji, ki navaja, da je ponujen model z bojlerjem oziroma parnim agregatorjem. Tretji vlagatelj še predlaga, da se naročnikove izločilne argumente obravnava tudi z vidika enakopravne obravnave ponudnikov, saj je tretji vlagatelj prepričan, da tudi izbrani ponudnik ni predložil originalnega kataloga v slovenskem jeziku in posebnih izjav, da je vstavni voziček vključen v ceno in ponuja parni agregator.

Naročnik je dne 29. 10. 2012, pod št. 430-0005/2012, izdal odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo tretjega vlagatelja. Poudarja, da s podrobnejšimi tehničnimi specifikacijami ni razširjal zahtev iz razpisa, ampak le podrobneje definiral, kaj se šteje za enakovredno opremo. Dalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji, v uvodu Popisa del, Opis materialov in tehničnih karakteristik nevtralne opreme in strojev, izrecno zahteval, da morajo biti ponudbeni dokumentaciji priloženi prospekti in materiali ter da mora biti ponudbena dokumentacija ter vsi dokumenti v zvezi s ponudbo v slovenskem jeziku, tretji vlagatelj pa temu ni sledil, saj v ponudbi ni priložil tehnične dokumentacije o kuhinjski opremi. Naročnik je navedeno ocenil kot formalno nepopolno ponudbo in tretjega vlagatelja pozval k predložitvi zahtevane dokumentacije. Tretji vlagatelj je po pozivu naročnika predložil tehnično dokumentacijo ne da bi označil ponujene modele oziroma tipe, zato ga je naročnik pozval, da želi imeti na že posredovani tehnični dokumentaciji označene modele oziroma tipe, ki jih je ponudil ter da mora biti dokumentacija za pomembnejše elemente kuhinjske opreme v slovenskem jeziku, prav tako ga je pozval k dopolnitvi tehnične dokumentacije za pomembnejše elemente opreme. Po mnenju naročnika je jasno, da ni pričakoval dokumentacije z lastnim prevodom v slovenski jezik, z neberljivim tekstom v delu, ki se nanaša na podrobnejše tehnične karakteristike ponujene opreme. Naročnik je želel prevod tehnične dokumentacije za pomembnejšo kuhinjsko opremo, tretji vlagatelj pa mu je posredoval le del prospekta za konvekcijsko peč v slovenskem jeziku, iz katerega je bilo nemogoče razbrati ustreznost ponujenega blaga in zato ni mogel priznati ponujene opreme kot enakovredne vzorčni opremi. Naročnik poudarja, da elektro parna konvekcijska peč predstavlja 10-20 % celotne investicije opreme kuhinjske tehnologije in predstavlja pomembnejši del opreme, ponujena peč tretjega vlagatelja pa dosega približno 60 % cene vzorčne opreme, zaradi česar je težko argumentirati, da je ponujena peč v enakovrednem oziroma primerljivem cenovnem in kvalitetnem razredu. Naročnik je zato glede tehnične ustreznosti ponujene opreme zaprosil projektanta, ki je projektiral kuhinjsko opremo. Projektant je pripravil podrobnejšo obrazložitev in navedel razloge za izločitev ponudbe tretjega vlagatelja, naročnik pa je ugotovitve povzel v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. Naročnik še pojasni, da je v razpisni dokumentaciji zaradi krajših časov priprave hrane in večje količine polnjenja živil zahteval priključno moč parne konvekcijske pečice 37,0 kW, 1N-230 V, zato se ni opredeljeval oziroma ni dopustil energetsko sprejemljivejše pečice, saj okoljskih meril s tega področja Uredba o zelenem javnem naročanju ne definira.

Tretji vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 11. 2012 opredelil do navedb naročnika. Vztraja pri stališču, da je naročnik nedopustno širil tehnične specifikacije, popolnost ponudbe pa se lahko presoja zgolj z vidika zahtev, navedenih v razpisni dokumentaciji. Tretji vlagatelj opozarja na možnost neenakopravne obravnave ponudnikov, saj je naročnik sam zapisal, da katalogov ni predložil niti izbrani ponudnik. Tretji vlagatelj dalje izpostavlja, da naročnik v zahtevi za dopolnitev ponudbe ni opredelil, kaj je pomembnejša kuhinjska oprema, oziroma po kakšnem kriteriju jo naročnik izbira, tretji vlagatelj pa dvomi, da je naročnik isto zahteval od vseh ponudnikov. Glede prevoda tehnične dokumentacije tretji vlagatelj opozarja, da kolikor je naročnik želel imeti uradne prevode (ali celo prevode sodnega tolmača), bi to moral zapisati v razpisni dokumentaciji ali vsaj v pozivu, vendar tega ni storil, sicer pa je veliko bolj običajno, da imajo ponudniki lastne prevode tehnične dokumentacije, ki jo prevajajo za vsak razpis sproti (tretji vlagatelj dvomi, da je kateri drug ponudnik storil drugače). Glede neberljivega teksta tretji vlagatelj izpostavlja, da gre za pavšalne navedbe naročnika, saj naročnik ne pojasni, kateri del je neberljiv. V zvezi s ponujeno ceno pečice tretji vlagatelj opozarja, da ni dovoljeno kot neobičajno nizke ovrednotiti posamezne postavke, sicer pa je naročnik primerjal le cene iz popisa, medtem ko se prodajne vrednosti obeh naprav na trgih gibljejo med 22.000 in 26.000 EUR. Glede priključne moči pečice tretji vlagatelj vztraja, da priključna moč ponujene pečice ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, naročnik pa poskuša sedaj prikazati, kot da je ustrezna samo priključna moč, ki je bila navedena v razpisni dokumentaciji in ne boljša, kar je po mnenju tretjega vlagatelja nelogično.

Naročnik je z vlogo z dne 24. 10. 2012 in z dne 5. 11. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje javnega naročila in v predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku, ob upoštevanju načela hitrosti, najprej odločila, da obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in tretjega vlagatelja združi v en revizijski postopek.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagatelji vložili zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pri odločanju o zahtevkih za revizijo v dokazne namene vpogledala v prejeto dokumentacijo in v obrazec predračuna v elektronski obliki (dostopen na spletni strani naročnika: http://www.dobrepolje.si/aktualno/ razpisi/2490-obnova-kuhinje-v-obstojeci-soli).

Iz prejete dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel pet pravočasnih ponudb (Zapisnik o odpiranju in oceni ponudb z dne 16. 8. 2012). Naročnik je po opravljenem preverjanju ponudb kot nepopolne izločil ponudbo ponudnika NGD, d.d., Letališka cesta 16, Ljubljana, ponudbo drugega vlagatelja in ponudbo tretjega vlagatelja ter nato izmed preostalih (popolnih) ponudb (ponudba izbranega ponudnika in ponudba prvega vlagatelja), upoštevaje merilo najnižja cena, izbral ponudbo izbranega ponudnika. Vlagatelji se z navedeno odločitvijo naročnika ne strinjajo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, ki trdi, da je naročnik izbranemu ponudniku omogočil popravo računske napake, nato pa popravil ponudbeno ceno izbranega ponudnika na način, ki je povzročil nedopustno spremembo (zvišanje) končne ponudbene cene.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona in upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika iz razpisne dokumentacije, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). ZJN-2 v 78. členu ureja dopustne dopolnitve ponudb, v tretjem odstavku je urejen institut poprave očitnih računskih napak, ki naročniku omogoča, da sme izključno ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, pri čemer se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Naročnik je navodila za pripravo ponudbe v cenovnem delu zapisal v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: navodila), v točki 7. Merila za izbiro najugodnejše ponudbe, v kateri je navedel, da mora ponudnik ponudbeno ceno podati v prilogi C.1, cena pa mora vsebovati vse manipulativne stroške dela (transporti, prenosi, prevozi, materiala, opreme, delavcev na in iz delovišča, ki jih bo izvajal sam ali morebitni ponudnikov podizvajalec). V točki 15. Dokumentacija za ponudbo je dalje navedel, da mora ponudnik pripraviti en izvod dokumentacije za ponudbo, ki ga sestavljajo izpolnjeni obrazci in zahtevane priloge, celotna ponudbena dokumentacija pa mora biti natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo in podpisana od osebe, ki ima pravico zastopanja ponudnika, ponudba pa tudi ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo ali potrebni zaradi odprave napak ponudnika. V 5. delu (Ponudba z obrazci), v Prilogi C " ponudbena cena, rok veljavnosti ponudbe, rok izvedbe, plačilni pogoji, garancije, je naročnik pripravil obrazec C.1 Ponudbena cena brez in z davkom, v katerega so ponudniki vpisali skupno vrednost ponudbe, popust, vrednost ponudbe s popustom, davek na dodano vrednost in vrednost ponudbe s popustom in z DDV, za obrazcem pa so morali priložiti ponudbeni predračun za vsa razpisana dela javnega naročila (obrazec predračuna je pripravil naročnik). Po navodilu naročnika je bilo treba obrazec predračuna, skupaj z izpolnjeno prilogo v MS-Excelu, na vsaki strani parafirati in na koncu datirati, žigosati in podpisati s strani zakonitega zastopnika.

Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, v Obrazec ponudbe, ugotavlja, da je navedena vrednost ponudbe z vključenim 7 % popustom v višini 299.807,75 EUR in skupaj z DDV v višini 359.769,31 EUR. Kot to pravilno ugotavlja prvi vlagatelj, je enaka vrednost navedena v Zapisniku o odpiranju ponudb z dne 16. 8. 2012. Naročnik je izbranemu ponudniku v pozivu z dne 10. 9. 2012 navedel, da je po podrobnejšem pregledu ponudbe ugotovil naslednje pomanjkljivosti: 1. nepravilno izračunana vrednost postavke 32 (Interna vodovodna instalacija), 2. ni izračunana vrednost postavke 7 in nepravilno izračunana vrednost postavke 13 (Radiatorsko ogrevanje z razvodi), 3. nepravilno izračunana vrednost postavke 16, 17 in 18 (Interna plinska instalacija), 4. nepravilno izračunana vrednost postavke 28 in 29 (prezračevanje) in nepravilno izračunana vrednost postavke 3 (Odvoz na deponijo). Na podlagi popravljene višine navedenih postavk je naročnik ugotovil, da znaša novo ugotovljena ponudbena cena za strojna dela 84.548,13 EUR, novo ugotovljena skupna ponudbena cena pa v višini 328.445,53 EUR brez popusta in brez DDV, oziroma ob upoštevanju 7 % popusta in brez DDV v višini 305.454,34 EUR, izbranega ponudnika pa je pozval, da potrdi izračun novo ugotovljenih vrednosti, oziroma da potrdi že podano ponudbo v višini 299.807,75 EUR brez DDV in z upoštevanim 7 % popustom. Poleg navedenih nepravilnosti je naročnik še ugotovil, da je izbrani ponudnik v elektronski obliki ponudbenega predračuna podal popust v višini 12 %, zaradi česar je pozval izbranega ponudnika, da se izjasni, kateri popust je pravilen za izračun vrednosti ponudbe. Izbrani ponudnik je z dopisom z dne 11. 9. 2012 podal soglasje za odpravo ugotovljenih računskih napak s strani naročnika in višini popusta 12 % ter navedel, da nova ponudbena cena znaša 328.445,53 EUR brez popusta in brez DDV, oziroma ob upoštevanju 12 % popusta in brez DDV v višini 289.032,06 EUR (izbrani ponudnik je tudi priložil popravljen Obrazec ponudbe in ponudbeni predračun). Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, je naročnik upošteval ponudbeno ceno v višini 305.454,34 EUR brez DDV oziroma 366.545,21 EUR z DDV (kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, navedena cena predstavlja ceno s popravljenimi izračuni in 7 % popustom).

Državna revizijska komisija je z namenom ugotovitve pravilnega dejanskega stanja glede nastalih domnevnih napak v ponudbi izbranega ponudnika vpogledala v ponudbeni predračun v ponudbi in v popravljen ponudbeni predračun (ki ga je izbrani ponudnik priložil dopisu z dne 11. 9. 2012). Ugotovila je, da je naročnik ocenil, da izbrani ponudnik ni pravilno izračunal določenih postavk (ki so bile izražene v deležih) v naslednjih skupinah del: 1. Interna vodoinstalacija, postavka 32. Druga manjša nepredvidena dela, transportni stroški, izdelava zapisnikov, pripravljalna in zaključna dela, tlačni preizkus, izračun naj ne bi ustrezal količini 8 %, 2. Radiatorsko ogrevanje z razvodi, postavka 13. Druga manjša nepredvidena dela, transportni stroški, pripravljalna in zaključna dela, izračun naj ne bi ustrezal količini 6 %, 3. Interna plinska instalacija, postavka 16. Polnjenje sistema, poizkusno kujenje, tlačni preizkus ter izdelava zapisnikov, izračun naj ne bi ustrezal količini 4 %, postavka 17. Transportni stroški, drobni material ter manjša nepredvidena dela, izračun naj ne bi ustrezal količini 3 %, postavka 18. Projekti izvedenih del, izračun naj ne bi ustrezal količini 3 % , 4. Prezračevanje, postavka 28. Pripravljalna in zaključna dela, izračun naj ne bi ustrezal količini 4 %, postavka 29. Transportni in splošni stroški, izračun naj ne bi ustrezal količini 3 % in 5. odvoz na deponijo, postavka 3. Druga manjša nepredvidena dela, izračun naj ne bi ustrezal količini 8 %. Glede na popravljen izračun naročnika, ki ga je potrdil tudi izbrani ponudnik (328.445,53 EUR brez popusta in brez DDV, oziroma ob upoštevanju 7 % popusta in brez DDV v višini 305.454,34 EUR) je mogoče ugotoviti, da je naročnik popravil višino navedenih postavk tako, da je (vnaprej) določen delež (ki dejansko predstavlja količino) postavke izračunal glede na seštevek vseh tistih predhodnih postavk v okviru posamezne skupine del, ki niso izražene v deležih (ampak je navedena enota, količina, cena na enoto in vrednost). Izračun postavke pa predstavlja hkrati ceno na enoto in vrednost postavke.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnikovo popravljanje ponudbenih cen izbranega ponudnika ni bilo skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2, oziroma ga ni mogoče uvrstiti pod institut poprave očitnih računskih napak v smislu tretjega odstavka 78. člena ZJN-2. Ne le, da je naročnik s popravkom nedopustno spremenil ceno na enoto (ki jo predstavlja izračun zgoraj navedenih postavk), iz vsebine pripravljenega ponudbenega predračuna sploh ni mogoče jasno in nedvoumno ugotoviti, od katere vrednosti (od seštevka katerih postavk v okviru posamezne skupine del) se izračuna delež (količina), ki je navedena pri izpostavljenih postavkah. Navedeno pomeni, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti niti kakšna je bila prava volja naročnika v teh postavkah niti kakšna je bila prava volja izbranega ponudnika pri izračunu teh postavk. Naročnik je s popravkom navedenih postavk sicer izbranemu ponudniku nakazal, na kakšen način je želel imeti pripravljeno ponudbo v izpostavljenih delih in je ocenil, da se je izbrani ponudnik pri izračunu (zgolj) zmotil, (s čimer je izbrani ponudnik tudi soglašal), vendar pa takšno ravnanje naročnika in izbranega ponudnika po oceni Državne revizijske komisije ne predstavlja več le poprave očitnih računskih napak, ampak nedopustno poseganje oziroma spreminjanje ponudbe, ki je povzročilo tudi povišanje končne ponudbene cene.

Da bi Državna revizijska komisija ugotovila, na kakšen način je izbrani ponudnik razumel ponudbeni predračun v spornih postavkah, je vpogledala v obrazec predračuna v elektronski obliki, ki ga je pripravil naročnik (dostopen na spletni strani naročnika: http://www.dobrepolje.si/aktualno/razpisi/2490-obnova-kuhinje-v-obstojeci-soli) in opravila preizkus vnosa cen postavk (ki niso bile izražene v deležih) v višini, kot jih je podal izbrani ponudnik in dobila enake izračune, kot jih je navedel izbrani ponudnik. Navedeno nakazuje na dejstvo, da se vnesena formula za izračun ne sklada z izračunom, ki ga je opravil naročnik v okviru popravka ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, pri čemer bi bilo možno, da formula ne izračuna deleža (količine) od seštevka vseh predhodnih postavk v okviru posamezne skupine del, ali pa delež v formuli ni enak zapisanemu deležu. Kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, pa je dejansko tudi sam ugotovil, da je pri pripravi popisa del razpisne dokumentacije, pri strojnih delih, prišlo do napake naročnika v nastavljeni formuli.

Iz navedenega izhaja, da je izbrani ponudnik ponudbeni predračun dejansko izpolnil na način, kot ga je predvidel naročnik v elektronski obliki obrazca, kar bi lahko celo nakazovalo na to, da naročnik sploh ni imel podlage, da je ugotovil napake v izpostavljenih delih ponudbe izbranega ponudnika. Nejasne razpisne dokumentacije namreč ni mogoče razlagati v škodo ponudniku, ki se na takšno vsebino razpisne dokumentacije zanese, v dobri veri, da je njegovo razumevanje ustrezno. Naročnikova dolžnost je, da pripravi razpisno dokumentacijo, ki bo jasna in nedvoumna in ne dopušča različnih razlag, ki lahko vodijo v predložitev ponudb z različno ponudbeno vsebino in možnost arbitrarnega odločanja naročnika ter s tem povezano neenakopravno obravnavo ponudb. Še zlasti je to pomembno v delu, ki se nanaša na opis predmeta javnega naročila (v konkretnem primeru popis potrebnih del z vsebino in količino), saj je jasna in konkretna določitev predmeta javnega naročila bistven predpogoj za izvedbo postopka javnega naročila in spoštovanje temeljnih načel javnega naročila. Naročnik prav tako ne sme pripraviti takšne razpisne dokumentacije in obrazcev, ki bi ponudnike kakorkoli zavedli in jim oteževali pripravo popolne ponudbe, odgovornost za morebitne lastne napake pa kakorkoli prevaliti na ponudnike.

Naročnik je razpisno dokumentacijo v izpostavljenih delih pripravil nejasno, kar je po mnenju Državne revizijske komisije nedvomno pripomoglo k temu, da je izbrani ponudnik izpolnil ponudbeni predračun na način, za katerega je naročnik ocenil, da ni ustrezen (izbrani ponudnika ni mogel vedeti, da formula v elektronski obliki ponudbenega predračuna ni pravilna oziroma da ni skladna s pravo naročnikovo voljo). Da je bila razpisna dokumentacija v izpostavljenih delih dejansko nejasna, posledično pa tudi zavajajoča, izhaja tudi iz načina razumevanja vsebine razpisne dokumentacije ostalih ponudnikov. Državna revizijska komisija je s tem namenom (in ne z namenom ugotavljanja popolnosti ostalih prejetih ponudb) vpogledala v ostale prejete ponudbe in pri tem ugotovila, da je na enak način, kot izbrani ponudnik, ponudbo izpolnil najmanj še en ponudnik.

Državna revizijska komisija glede na ugotovljeno dejansko stanje zaključuje, da je prvi vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik s tem, ko je v izpostavljenih delih ponudbe izbranega ponudnika ocenil, da gre za računsko napako in ponudbo (v soglasju z izbranim ponudnikom) popravil (kar je vplivalo tudi na povišanje končne ponudbene cene), ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je treba zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugoditi že na podlagi navedenih ugotovljenih kršitev, saj te terjajo razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (št. 430-0005/2012 z dne 14. 9. 2012), ne da bi bila potrebna presoja nadaljnjih revizijskih očitkov (ki se nanašajo na presojo naročnikovega ugotavljanja popolnosti ponudbe izbranega ponudnika), saj ta ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku. Ob upoštevanju dejstva, da je ravnanje izbranega ponudnika dejansko posledica ravnanja (napak oziroma opustitev) naročnika, ki razpisne dokumentacije ni pripravil jasno in nedvoumno (njene vsebine oziroma volje naročnika pa ni bilo mogoče ugotoviti niti v revizijskem postopku), pa to po oceni Državne revizijske komisije izpostavlja tudi nadaljnje vprašanje (ne)primerljivosti prejetih ponudb v postopku oddaje javnega naročila in s tem povezane morebitne (ne)enakopravne obravnave ponudnikov, pa tudi pravila o tem, da noben od ponudnikov ne sme trpeti škodljivih posledic takšnega naročnikovega ravnanja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju pristopila k obravnavanju zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, ki naročniku očita, da je njegovo ponudbo neupravičeno izločil iz postopka javnega naročanja. Iz odločitve o oddaji naročila z dne 14. 9. 2012 izhaja, je naročnik nepopolnost ponudbe drugega vlagatelja utemeljil s tem, da partnerja Kovinostroj, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Ljubljana in Varil, d.o.o., Topniška 45, Ljubljana v ponudbi nista predložila dokazila, da imata poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja ter da v zadnjih šestih mesecih nimata dospelih neporavnanih obveznosti (blokad), na odpiranju ponudb pa je bilo ugotovljeno, da ponudbena dokumentacija ne vsebuje obrazca A1 za enega izmed sedmih podizvajalcev.

Drugi vlagatelj v zvezi z navedeno odločitvijo naročnika najprej izpostavlja, da je naročnik kot partnerja drugega vlagatelja navedel družbo Kovinostroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje, ki ne obstaja. Vendar pa Državna revizijska komisija sledi naročniku v tem, da je pri zapisu firme partnerja Kovinastroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 16, Grosuplje, prišlo do pravopisne napake (napačno je v firmi uporabljena črka "o" namesto črke "a"), ki ni vplivala na položaj drugega vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila. Kot to pojasni naročnik in kar izhaja iz spisovne dokumentacije, je bila odločitev o oddaji naročila, kljub napačni navedbi firme, pravilno vročena partnerju Kovinastroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 16, Grosuplje, zaradi česar ni mogoče trditi, da so zaradi napačne navedbe firme nastale kakršnekoli škodljive posledice.

Naročnik lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2).
V prvem odstavku 44. člena ZJN-2 je med drugim določeno, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo tudi pogoje iz 44. člena ZJN-2. Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik lahko skladno s točko a) drugega odstavka 44. člena ZJN-2 od gospodarskega subjekta kot dokaz o njegovi finančni in ekonomski sposobnosti zahteva predložitev enega ali več dokumentov, iz katerih bo lahko ugotovil izpolnjevanje zahtevane finančne in ekonomske sposobnosti, razen tistih podatkov, ki jih lahko pridobi sam v skladu z 41. členom ZJN-2, kot na primer ustrezne bančne izpiske, podatke o boniteti poslovanja ali, če je to primerno, dokazilo o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja. Skladno s petim odstavkom 44. člena ZJN-2 mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k oddaji ponudb oziroma razpisni dokumentaciji navesti, katero dokazilo ali dokazila iz drugega odstavka 44. člena ZJN-2 je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti. Če gospodarski subjekt iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko in finančno sposobnost dokaže s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren (sedmi odstavek 44. člena ZJN-2).

Naročnik je pravila za preverjanje ekonomske in finančne sposobnosti navedel v točki 6.2 navodil (Ekonomsko-finančna sposobnost), ki se je glasila:

"Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti mora poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja
- da v zadnjih šestih mesecih nima dospelih neporavnanih obveznosti (blokad) in
- da ima v zadnjih treh letih za posamezno leto najmanj 1.000.000 EUR čistih prihodkov letnega prometa.

Dokazilo: ponudnik mora predložiti AJPES S.BON " 1/P, oziroma samostojni podjetnik BON-1/SP, ki je lahko star največ 30 dni od roka za oddajo ponudbe. Bonitetna ocena mora biti najmanj SB5."

Kot to pojasni naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, je na vprašanje zainteresiranega ponudnika pravila glede izpolnjevanja pogojev v primeru skupne ponudbe spremenil (objava na portalu javnih naročil, dne 8. 8. 2012, pod št. objave JN8601/2012) tako, da je določil, da bo izpolnjevanje pogojev v primeru, da skupina partnerjev predloži skupno ponudbo, ugotavljal tako, da bo izpolnjevanje pogojev iz 6.1 točke do druge alineje 6.2 točke navodil ugotavljal za vsakega partnerja posebej, izpolnjevanje ostalih pogojev, iz tretje alineje 6.2 točke in iz 6.3 točke, pa za vse partnerje skupaj. Navedeno pomeni, da so v primeru skupne ponudbe morali vsi partnerji dokazati, da imajo poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja (četudi v konkretnem javnem naročilu ne bodo nastopili s podizvajalci, kot to napačno razume drugi vlagatelj) in da v zadnjih šestih mesecih niso imeli dospelih neporavnanih obveznosti (blokad). Kot dokaz so morali predložiti AJPES S.BON-1/P (oziroma BON-1/SP, če gre za samostojne podjetnike).

Naročnik je v zvezi z izločitvijo ponudbe drugega vlagatelja dne 27. 9. 2012 izdal dodatno obrazložitev, v kateri je navedel, da je pri podrobnejšem pregledu ponudbene dokumentacije ugotovil, da ni priloženih dokazil, da imata partnerja poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja ter da v zadnjih šestih mesecih nimata dospelih neporavnanih obveznosti (blokad). Ker partnerja nista predložila zahtevanega dokazila AJPES S.BON-1/P (starost največ 30 dni, bonitetna ocena najmanj SB5), bi po mnenju naročnika morala partnerja, skladno s 6. odstavkom 41. člena ZJN-2, priložiti izjavo o tem, da imata poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, da v zadnjih šestih mesecih nimata dospelih neporavnanih obveznosti (blokad) in da je njuna bonitetna ocena po Basel II najmanj SB5 ter soglasje (zato da bi lahko naročnik pridobil osebne podatke). Iz navedenega izhaja, da dejstvo, na naj bi bilo na odpiranju ponudb ugotovljeno, da ponudbena dokumentacija ne vsebuje obrazca A1 za enega izmed sedmih podizvajalcev (ki ga je naročnik navajal v odločitvi o oddaji naročila), očitno ni bil razlog izločitve ponudbe drugega vlagatelja in ga zato Državna revizijska komisija pri presoji zatrjevanih kršitev ni upoštevala.

Med strankama je dejansko stanje glede ponudbene vsebine drugega vlagatelja nesporno. Zahtevano dokazilo AJPES S.BON-1/P za partnerja Kovinastroj, d.o.o. in Varil, d.o.o. ni bilo priloženo. Državna revizijska komisija, ne da bi se spuščala v presojo, ali zahtevano dokazilo dokazuje tudi, da ima ponudnik poravnane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih javnega naročanja, ali so morali partnerji dokazati tudi bonitetno oceno najmanj SB5 (saj ta zahteva ni bila vsebovana v pogojih iz 6.1 točke do druge alineje 6.2 točke navodil, ki jih je moral izpolniti vsak partner v skupni ponudbi) in ne glede na to, ali je naročnik kot enakovredno zahtevanemu dokazilu (AJPES S.BON-1/P) štel izjavo o podatkih in soglasje za pridobitev osebnih podatkov po šestem odstavku 41. člena ZJN-2, ocenjuje, da se gre strinjati z drugim vlagateljem v tem, da je ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika šteti za formalno nepopolno ponudbo.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (nedopustne spremembe ponudbe) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Do ugotovitve, da je ponudba formalno nepopolna, lahko naročnik pride sam ali na predlog gospodarskega subjekta (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Po oceni Državne revizijske komisije ugotovljena pomanjkljivost (manjkajoče dokazilo AJPES S.BON-1/P, oziroma po mnenju naročnika temu enakovredna izjava in soglasje po šestem odstavku 41. člena ZJN-2) predstavlja nepopolnost v delu ponudbe, ki ne vpliva na njeno razvrstitev glede na merilo najnižja cena, dopolnitev ponudbe v tem delu pa načeloma ne bi povzročila nedopustnih sprememb po drugem odstavku 78. člena ZJN-2 (na navedeno mora sicer naročnik paziti v okviru postopka dopolnjevanja ponudbe). Državna revizijska komisija zato zaključuje, da je drugi vlagatelj uspel dokazati, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, ker je ponudbo drugega vlagatelja izločil, ne da bi predhodno opravil postopek dopolnitve formalno nepopolne ponudbe po 78. členu ZJN-2. Zato je treba zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugoditi, saj ugotovljene kršitve terjajo razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (št. 430-0005/2012 z dne 14. 9. 2012), saj je bila ponudba drugega vlagatelj cenovno ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika.

Ker sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj v revizijskem postopku dokazala, da je naročnik pri izdaji odločitve o oddaji naročila ravnal v nasprotju z ZJN-2, v povezavi z zahtevami iz razpisne dokumentacije, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, izdanega dne 14. 9. 2012, pod št. 430-0005/2012.

V zvezi s predlogom prvega vlagatelja, da se v revizijskem postopku ponudbo izbranega ponudnika izloči kot nepravilno in nepopolno ter izmed popolnih ponudb izbere najugodnejšega ponudnika, Državna revizijska komisija pripominja, da ima pri odločanju o zahtevku za revizijo zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da lahko le razveljavi naročnikova ravnanja (odločitve) v postopku javnega naročanja, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku javnega naročanja ali izvesti določenih ravnanj, niti ne more naročniku naložiti, kakšno odločitev mora sprejeti.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo prvega vlagatelja v izpostavljenih delih ponovno preveri ter nato sprejme ustrezno odločitev, ob upoštevanju določil ZJN-2 (v meja zahtev iz razpisne dokumentacije) in ugotovitev Državne revizijske komisije iz te odločitve. Državna revizijska komisija naročnika ob tem še posebej opozarja, da glede na ugotovljene kršitve v tem revizijskem postopku prouči, ali je na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije (sploh še) mogoče oddati javno naročilo, na način, da bo primerjava prejetih ponudb opravljena na enakopravni podlagi (primerjavi). Po oceni Državne revizijske komisije bi se namreč, glede na nejasno vsebino razpisne dokumentacije lahko zgodilo, da ponudbe v cenovnem delu ne bodo (več) medsebojno primerljive.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je obravnavala še zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja, ki naročniku očita, da je njegovo ponudbo neupravičeno izločil. Kot to izhaja iz odločitve o oddaji naročila z dne 14. 9. 2012, je naročnik ugotovil, da ponujena oprema tretjega vlagatelja v določenih vsebinah odstopa od zahtevanih tehničnih specifikacij iz razpisne dokumentacije in da ponudbeni elementi niso enakovredni z zahtevami predmeta javnega naročila. V dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila z dne 24. 9. 2012 je naročnik podrobneje obrazložil razloge za izločitev ponudbe tretjega vlagatelja (navedel je, katerih zahtevanih tehničnih lastnosti ponujena elektro parno konvekcijska peč ne izpolnjuje, poleg tega je navedel še nekaj drugih razlogov v zvezi s predložitvijo prospekta in njegovo vsebino).

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna, neprimerna ponudba pa je tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (16. in 20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolna ponudba mora izpolnjevati vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse (minimalne) tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila in ki jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji, pri čemer je ključnega pomena tudi način dokazovanja tehničnih lastnosti, ki ga naročnik opredeli v razpisni dokumentaciji.

Med strankama je spornih več vprašanj glede ustreznosti ponujene elektro parne konvekcijske peči, med drugim tudi glede priključne moči. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da je priključna moč ponujene pečice 31,8 kW pri zahtevani kapaciteti (20xGN 1/1) vsaj za 10 % manjša od ostalih konkurenčnih pečic (35 " 37 kW) in s tem ne more zagotavljati enakovredne moči (ponujena 30 kW moč vročega zraka/pare, pri konkurenčni pečici pa 34 " 36 kW moč vročega zraka/pare), to pa zahteva tudi daljši čas priprave in manjšo količino polnjenja živil.

Naročnik je zahtevane tehnične specifikacije predmeta javnega naročila opisal v obrazcu ponudbenega predračuna. V Popisu del, Opis materialov in tehničnih karakteristik nevtralne opreme in strojev, v postavki 20.3 Elektro parna konvekcijska peč je naročnik med drugim zahteval priključno moč 37,0 kW 1N-230V.

Kot izhaja iz ponudbe tretjega vlagatelja, je v ponudbi priložil dokument Popis del, Opis materialov in tehničnih karakteristik nevtralne opreme in strojev, v katerem je v postavki 20.3 Elektro parna konvekcijska peč navedel priključno moč 37,0 kW. Naročnik je tretjega vlagatelja s pozivom z dne 23. 8. 2012 med drugim pozval, da z namenom podrobnejše preveritve kakovosti in ostalih tehničnih zahtev predlagane opreme kuhinjske tehnologije v ponudbi posreduje dopolnitev ponudbe. Tretji vlagatelj je naročnika v dopisu z dne 28. 8. 2012 opozoril, da iz poziva naročnika ni jasno razvidno, ali je potrebno dostaviti tehnično dokumentacijo in katero, zaradi česar je priložil dokumentacijo vseh pomembnih elementov kuhinjske opreme in prezračevanja. Naročnik je s pozivom z dne 30. 8. 2012 tretjega vlagatelja pozval za dopolnitev predložene dokumentacije, in sicer tudi v postavki 20.3 Elektro parna konvekcijska peč, z označbo izbranega tipa/modela elementa, priloženega v tehnični dokumentaciji. Tretji vlagatelj je z dopisom z dne 3. 9. 2012 posredoval tehnično specifikacijo in označbe.

Iz priložene tehnične dokumentacije tretjega vlagatelja izhaja, da je naročnik pravilno ugotovil, da je ponujena elektro parna konvekcijska peč s priključno močjo 31,8 kW. Tretji vlagatelj navedenemu dejstvu ne nasprotuje, vendar pa zatrjuje, da to ne pomeni, da je ponujena peč manj zmogljiva od tiste, ki ima priključno moč 37 kW (saj kW predstavljajo porabo električne energije), nižja poraba električne energije je odraz zelenega javnega naročanja in boljšega energetskega izkoristka peči, ponujena peč pa ustreza vsem ostalim zahtevanim lastnostim. Naročnik se v odločitvi o zahtevku za revizijo sklicuje na mnenje projektanta, ki ga je navedel tudi v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila.

Državna revizijska komisija, ne da bi se spuščala v presojo vprašanja, ali je tretji vlagatelj v ponudbi navedel drugačne podatke, kot izhajajo iz priložene tehnične dokumentacije, izpostavlja, da je potrebno v postopkih javnega naročanja, skladno z določili ZJN-2, v fazi pregledovanja ponudb njihovo popolnost (in tudi primernost) presojati z vidika izpolnjevanja zahtev, ki jih naročnik navede v razpisni dokumentaciji. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji postavil jasno zahtevo po tem, da mora biti ponujena elektro parna konvekcijska peč s priključno močjo 37,0 kW, te zahteve pa noben od ponudnikov ni izpodbijal v predpisanem roku skladno s 25. členom ZPVPJN (do poteka roka za prejem ponudb), je mogoče v fazi pregledovanja ponudb za primerne šteti zgolj tiste ponudbe, iz katerih izhaja izpolnjevanje navedene zahteve (na takšno stališče je Državna revizijska komisija že opozorila v odločitvi, št. 018-294/2011-5, v kateri je odločala o primerljivem vprašanju v podobnem dejanskem stanju).

Ker iz ponudbe tretjega vlagatelja oziroma predložene tehnične dokumentacije nesporno izhaja, da ponujena elektro parna konvekcijska peč zahteve po priključni moči 37,0 kW ne izpolnjuje, saj je priključna moč ponujene pečice 31,8 kW, navedbe tretjega vlagatelja o tem, da naj bi bila ponujena pečica enakovredna, pa niso z ničemer dokazane, Državna revizijska komisija zaključuje, da tretji vlagatelj ni uspel dokazati, da je naročnik pri preverjanju primernosti (in popolnosti) ponudbe kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 in zahtevami iz razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija zato ocenjuje, da je treba že na podlagi navedenega zahtevek za revizijo tretjega vlagatelja kot neutemeljenega zavrniti, ne da bi bila potrebna presoja nadaljnjih revizijskih očitkov (ki se nanašajo na presojo naročnikovega ugotavljanja popolnosti ponudbe tretjega vlagatelja v preostalih delih in domnevno neenakopravno obravnavo ponudbe tretjega vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika, saj tretji vlagatelj ni navajal, da je naročnik kot ustrezno sprejel priključno moč ponujene elektro parne konvekcijske peči izbranega ponudnika, ki bi bila manjša od zahtevane), saj ta ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem revizijskem postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških prvega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan prvemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 3.665,45 EUR, odvetniško nagrado za postopek pravnega varstva pred naročnikom in Državno revizijsko v višini 800,00 EUR, katere višino je določila skladno z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/09), v zvezi s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, v nadaljevanju: ZOdvT), po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera, izdatke v višini 20,00 EUR (Tar. Št. 6002 ZOdvT) in 20 % DDV na odvetniško nagrado in izdatke v višini 164,00 EUR (Tar. št. 6007 ZOdvT), vse skupaj v višini 4.649,45 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da stroški za odvetniško nagrado nad priznano višino niso bili potrebni, medtem ko je rok za povračilo stroškov določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne od dneva izdaje odločitve o zahtevku za revizijo) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od poteka navedenega roka.

Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.649,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških drugega vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan drugemu vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku. Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške za takso za predrevizijski in revizijski postopek v višini 3.665,45 EUR, medtem ko je priglašene stroške pošiljanja po pošti s povratnico zavrnila, saj drugi vlagatelj višine teh stroškov ni opredelil, višina teh stroškov pa tudi ni razvidna iz spisovne dokumentacije.

Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.665,45 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

Tretji vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Ker tretji vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo tretjega vlagatelja za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 27. 11. 2012


Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Občina Dobrepolje, Videm 35, Videm " Dobrepolje
- MIX, d.o.o., Stegne 15, Ljubljana
- Odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, Slovenska 55b, Ljubljana
- Odvetniška družba Križanec & Potočnik, o.p., d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana
- CE-INVEST, d.o.o., Stari trg 32a, Trebnje
- ELCOM, d.o.o., Litijska cesta 70, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv, tu

Natisni stran