018-353/2012 Občina Miklavž na Dravskem polju

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "obnovo javne razsvetljave v Skokah" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Iskra sistemi, d. d., Stegne 21, Ljubljana in Elektroinstalacije Franc Kaiser, s. p., Mihovce 47, Cirkovce, ki ju zastopa Križanec & Potočnik, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Miklavž na Dravskem polju, Nad izviri 6, Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: naročnik), 27. 11. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v primarnem in podrednem predlogu zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila gradenj (objava 27. 6. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6905/2012) z dokumentom "Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 4300-2/2012 z dne 17. 9. 2012 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo skupnih ponudnikov Elektrosignal, d. o. o., Lava 6, Celje in Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Apaška cesta 1B, Gornja Radgona (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 8. 10. 2012 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, "podredno" pa razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, v obeh primerih pa je uveljavljal tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, saj 1. ponudnik Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona nima veljavnega obrtnega dovoljenja, 2. ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni podpisala oseba, pooblaščena za zastopanje, in 3. osnutek pogodbe ni izpolnjen. Vlagatelj kot "podredno" navaja, da je naročnik ponudbe nepravilno vrednotil po merilih, saj je v razpisni dokumentaciji določil, da bo vrednosti po merilih upošteval na eno decimalko natančno, za primer dodelitve istega števila točk ponudbam, kot se je zgodilo v tem primeru, pa "ni določil podrednega merila", zato "naročnik predmetnega javnega naročila ne bi mogel oddati izbranemu ponudniku in bi bilo potrebno odločitev naročnika razveljaviti".

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 16. 10. 2012 opredelil o zahtevku za revizijo, zavrnil vlagateljeve argumente in predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom št. 4300-2/2012 z dne 26. 10. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da bo izbrani ponudnik "dejavnost, ki je predmet javnega naročila", izvajal na način in v obsegu, ki se ne opravlja na obrtniški ali obrti podoben način, dejstvo, da je dejavnost navedena v Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/2008; v nadaljevanju: Uredba), pa še ne pogojuje pridobitve obrtnega dovoljenja, saj je slednje odvisno od načina izvajanja dejavnosti ter njenega obsega in trajanja, pa tudi vrste tehničnih naprav. Naročnik navaja, da določanje oseb za podpisovanje ponudbe sodi v notranjo organizacijo vsakega ponudnika in naročnika ne zanima, naročnik pa v razpisni dokumentaciji tudi ni zahteval predložitve pooblastila za podpisovanje ponudb. Naročnik ob tem še navaja, da je izbrani ponudnik k opredelitvi predložil pooblastilo direktorja z dne 1. 1. 2012, da podpisnik kot komercialni direktor zastopa družbo v zvezi z vsemi javnimi naročili. Naročnik nadaljuje, da je nepopolno izpolnjena pogodba le nebistvena formalna pomanjkljivost ponudbe, manjkajoči podatki pa so razvidni iz drugih delov ponudbe. Naročnik zaključuje, da vlagatelj ne more šele v tej fazi postopka oporekati razpisni dokumentaciji, ponudbe pa je točkoval skladno z merili in je ravnal enakopravno do vseh ponudnikov.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4300-2/2012 z dne 26. 10. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 30. 10. 2012 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrača, opozarja pa tudi, da se naročnik do dokaznega predloga v zvezi z obrtnim dovoljenjem ni izrekel.

Državna revizijska komisija je podaljšala rok za rešitev zadeve (dopis št. 018-353/2012-3 z dne 23. 11. 2012).

Državna revizijska komisija je vpogledala v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, obvestilo o javnem naročilu, razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika, odločitev o oddaji javnega naročila, zahtevo za vpogled v dokumentacijo (dopis z dne 20. 9. 2012), zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila (dopis z dne 20. 9. 2012), dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila št. 4300-2/2012 z dne 25. 9. 2012, zapisnik o vpogledu z dne 2. 10. 2012, ter priloge k zahtevku za revizijo (elektronsko sporočilo z dne 3. 10. 2012, elektronsko sporočilo z dne 4. 10. 2012 in zgodovinska izpiska iz sodnega/poslovnega registra za družbi, ki tvorita izbranega ponudnika) in opredelitvi izbranega ponudnika (pooblastilo z dne 1. 1. 2012 in obrazec M-1/M-2 z dne 10. 9. 2010). Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb in dokazov vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta med vlagateljem in naročnikom sporni dve naročnikovi ravnanji v postopku oddaje konkretnega javnega naročila, in sicer 1. pregled ponudbe izbranega ponudnika in 2. ocenjevanje vseh ponudb. Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, še navedel, da vlagatelj ni oporekal merilom in torej vsebini razpisne dokumentacije že v razpisni fazi, enako ugotavlja tudi izbrani ponudnik v opredelitvi z dne 16. 10. 2012, vendar Državna revizijska komisija ni štela, da vlagatelj v zahtevku za revizijo oporeka tudi temu, da naročnik ni določil "podrednega merila", temveč je glede na uporabljeni kontekst tega vlagateljevega argumenta štela, da vlagatelj utemeljuje, zakaj v danih okoliščinah, ko je naročnik že ocenil ponudbe, ni mogoče izbrati najugodnejše ponudbe. To pa pomeni, da vlagatelj oporeka uporabi meril in ne njihovi določitvi, zato v tem primeru ne gre za vlagateljevo uveljavljanje kršitve iz razpisne faze postopka oddaje javnega naročila (prim. 4. in 5. točka prvega odstavka 70. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), temveč za uveljavljanje kršitve iz faze pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Zahtevek za revizijo je zato tudi v tem delu pravočasen.

Iz dokumenta "Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 4300-2/2012 z dne 17. 9. 2012 je razvidno, da je naročnik ravnal po drugem odstavku 41. člena ZJN-2, saj je javno naročilo oddal potem, ko je a) razvrstil pravočasne ponudbe glede na merila in b) preveril, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna. Naročnik je navedel, da je prejel 11 pravočasnih ponudb in jih v nadaljevanju naštel, da jih je ocenil po treh merilih, ki jih določil kot sestavine merila ekonomska najugodnejša ponudba, kot zadnje pa je še ugotavljal, ali je ponudba izbranega ponudnika popolna.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Če eden izmed teh elementov ni podan, ponudba ni popolna, zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati) in tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak).

Skladno s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna.

Vlagatelj najprej navaja, da noben izmed partnerjev iz izbrane ponudbe ni izpolnil točke B v obrazcu 4, "zato je njuna ponudba že iz tega razloga nepopolna". Vlagatelj nadaljuje, da je partner Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona v opisu del v obrazcu 2 navedel "OVD, demontažna dela, gradbena dela in elektromontažna dela", navaja, kaj določa 6. člen Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 50/94 s sprem.; v nadaljevanju: ObrZ), in da "posamezne dejavnosti za katera je potrebno obrtno dovoljenje pa podrobneje določa" Uredba, "ki za določa, da je za opravljanje dejavnosti kakršno je v obrazcu 2 Podatki o ponudniku/partnerju, na strani 25 razpisne dokumentacije, navedel ponudbeni partner iz skupne ponudbe, Energoinvest Ljubljana d.o.o., potrebno obrtno dovoljenje". Vlagatelj navaja, da je poizvedel pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in na podlagi pridobljenih podatkov ugotavlja, da partner Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona na 24. 7. 2012 ni imel veljavnega obrtnega dovoljenja, na ta dan pa mu "je bilo" "prepovedano opravljati dejavnost, kakor to izhaja iz dokumentacije v prilogi". Vlagatelj še navaja, da je naročnik zahteval, da pogoj iz 43. člena ZJN-2 izpolnjuje vsak partner posebej, zato bi moral ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in jo zato izločiti, pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti po postopku iz 78. člena ZJN-2.

Izpostavljeni vlagateljevi očitki so povezani z zahtevo glede "poklicne sposobnosti", ki jo je naročnik določil v točki 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13):
"Gospodarski subjekt mora imeti veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, ali mora biti član posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri ima svoj sedež, opravljal storitev."

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je pod naslovom 2.2 "Poklicna sposobnost" poleg točke 2.2.2 vključena še točka 2.2.1 razpisne dokumentacije (str. 13):
"Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registrirana dejavnost, o vpisu v register poklicev ali pa predloži izjavo oziroma potrdilo."

Kot dokazilo za pogoja iz točk 2.2.1 in 2.2.2 razpisne dokumentacije so morali ponudniki predložiti "žigosan in podpisan obrazec 4" (str. 30"31 razpisne dokumentacije). Naročnik je v obrazcu 4 določil štiri različne izjave (ki so označene s črkami A, B, C in D), ponudniki pa so izbrali tiste, ki se nanašajo na njihov položaj. Izjava, označena s črko A, se glasi: "Dejavnost lahko opravljamo na podlagi vpisa v Sodni register, pod vložno številko , oz. na osnovi vpisa v Poslovni register Slovenije, AJPES izpostava , številka ", izjava, označena s črko B: "Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila smo na podlagi Zakona , pridobili ustrezno dovoljenje, številka izdano pri dne ", izjava, označena s črko C: "Smo člani naslednje organizacije: . (vpisati le v primeru, če mora biti gospodarski subjekt za opravljanje svoje dejavnosti član posebne organizacije-zbornice, združenja itd..).", izjava, označena s črko D, pa: "Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila ne potrebujemo posebnega dovoljenja in lahko dejavnost opravljamo že na podlagi vpisa v sodni register oz. vpisa v Poslovni register Slovenije."

Naročnik je zapisal tudi opombo (str. 13 razpisne dokumentacije):
"Podatke o ponudnikih (partnerjih, podizvajalcih), ki so na razpolago v uradnih evidencah državnih organov ali organov lokalnih skupnosti, bo naročnik pridobil sam in jih preveril. Za vse druge podatke si naročnik pridržuje pravico, da pred oddajo naročila od najugodnejšega ponudnika zahteva dodatna (stvarna) dokazila o izpolnjevanju pogojev."

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da sta partnerja predložila podpisana in žigosana obrazca 4, ki sta ju izpolnila tako, da sta izpolnila izjavo, označeno s črko A. Izjava, označena s črko B, je, kar vlagatelj pravilno ugotavlja, neizpolnjena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz vsebine točke 2.2.1 (in sledeče opombe k dokazilu; str. 13 razpisne dokumentacije) razvidno, da se je naročnik pri njeni (oziroma njuni) pripravi oprl na prvi odstavek 43. člena ZJN-2, ki določa, da "naročnik lahko od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Podatke iz javnih evidenc za ponudnike iz Republike Slovenije mora naročnik pridobiti sam."

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je kljub določenim razhajanjem očitno, da se je naročnik za pripravo točke 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13) oprl na drugi odstavek 43. člena ZJN-2, ki določa, da "če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež opravljali storitev, ki je predmet naročila, lahko naročnik od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu".

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v točki 1.7.2 razpisne dokumentacije (str. 8) uredil vprašanja nastopa skupine gospodarskih subjektov in da je med drugim določil, da "pri skupni ponudbi se izpolnjevanje pogojev za osnovno sposobnost ponudnika iz 42. člena ZJN-2 in sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti iz 43. člena ZJN-2, ugotavlja za vsakega od partnerjev posebej, medtem ko se ostali pogoji za priznanje sposobnosti ugotavljajo za vse partnerje skupaj", vendar dopušča tudi drugačno razumevanje te določbe in ne le tistega, za katerega si prizadeva vlagatelj. Čeprav namen citirane določbe razpisne dokumentacije, ko se sklicuje na (celoten) 43. člen ZJN-2, ni v celoti jasen, pa ga je mogoče tolmačiti tudi na način, da se izpolnjevanje pogoja iz točke 2.2.1 ugotavlja za oba partnerja, ne pa tudi izpolnjevanje pogoja iz točke 2.2.2. Uporaba prvega odstavka 43. člena ZJN-2 namreč ni omejena na vrsto javnega naročila (blago, storitve, gradnje), medtem ko je uporaba drugega odstavka 43. člena ZJN-2 omejena na javna naročila storitev. Taka razlaga bi glede na vrsto razpisanega javnega naročila upoštevala vsebino 43. člena ZJN-2, na katerega se naročnik v točki 1.7.2 razpisne dokumentacije (str. 8) izrecno sklicuje, vendar bi po drugi strani odprla vprašanje, kako bi bilo mogoče skupaj dokazovati pogoj iz točke 2.2.2, ki je vezan na konkreten gospodarski subjekt. Vendar Državna revizijska komisija poudarja, da to vprašanje ne more biti ključno, saj je omejitve sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila treba razlagati na način, ki je najmanj omejujoč do ponudnikov (omejitev, ki jo je mogoče razbrati vsaj iz tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, ki naročniku po poteka roka za predložitev ponudb onemogoča posege v razpisno dokumentacijo in torej dajanje zožujoče razlage pojmom, ki jih je mogoče razlagati na način, ki je ponudniku v korist).

Ker vlagatelj kot sporno izpostavlja le vprašanje "veljavnega dovoljenja pristojnega organa", ne pa tudi "članstva v posebni organizaciji", se je Državna revizijska komisija omejila le na ugotavljanje, kako je naročnik pri izbranem ponudniku upošteval prvi (med vlagateljem in naročnikom sporni) del točke 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne razpisuje "opravljanja dejavnosti", temveč išče izvajalca, ki bo "obnovil javno razsvetljavo v Skokah" (in torej izvršil določen posel). Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba prvi del točke 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13), ki se nanaša na "veljavno dovoljenje pristojnega organa", razumeti tako, da naročnik zahteva, da ponudnik dokaže, da sme opravljati tako dejavnost, ki mu omogoča, da bo lahko "obnovil javno razsvetljavo v Skokah", če bo njegova ponudba izbrana kot najugodnejša. To pa mora ponudnik dokazati, "če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno". Če poseben zakon ponudniku torej ne določa potrebe po dovoljenju za opravljanje dejavnosti, ki je potrebna za izvedbo javnega naročila, ponudniku ni mogoče nalagati dodatnega dokazovanja, temveč zadošča že možnost, ki jo je naročnik predvidel v izjavi v obrazcu 4, označeni s črko A.

Vlagatelj zmotno zatrjuje, da je (glede na zahteve iz razpisne dokumentacije) izbrana ponudba nepopolna že zato, ker partnerja nista izpolnila izjave v obrazcu 4, označene s črko B. Da bi bilo mogoče ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika v spornem delu pomanjkljivo izpolnjena in kakšne posledice ima to za njegovo ponudbo, bi moral vlagatelj najprej dokazati okoliščine, na podlagi katerih bi obstajala dolžnost partnerjev, da izpolnita to izjavo. Tega, kot bo pojasnila Državna revizijska komisija v nadaljevanju tega sklepa, pa vlagatelj ni uspel.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj pomanjkljivo sklicuje na 6. člen ObrZ, saj ne upošteva novele D (Uradni list RS, št. 102/2007; v nadaljevanju: ObrZ-D). V prvem odstavku 6. člena ObrZ je določeno, da pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, ter dejavnosti domače in umetnostne obrti se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register. Iz tega je razvidno, da ni treba pridobiti obrtnega dovoljenja za opravljanje vsake obrtne dejavnosti, temveč ga je treba pridobiti za opravljanje tistih obrtnih dejavnosti, za katere je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. To tudi izhaja iz Uredbe (ki je bila sprejeta med drugim na podlagi drugega odstavka 2. člena in drugega odstavka 3. člena ObrZ, ki nalagata Vladi Republike Slovenije določitev obrtnih in obrti podobnih dejavnosti), saj ta v prvem odstavku 3. člena določa "obrtne dejavnosti in ustrezne poklicne usposobljenosti, za katere je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje", v drugem odstavku 3. člena pa "obrtne dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost in za katere ni potrebno pridobiti obrtnega dovoljenja" (obakrat poudarila Državna revizijska komisija). Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ObrZ se pravico do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost (kot tudi pravico do opravljanja obrti podobne dejavnosti), pridobi z vpisom v obrtni register.

Skladno z drugim odstavkom 6. člena ObrZ je obrtno dovoljenje dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Vendar te določbe ObrZ ne gre širiti na tiste primere dejavnosti, za opravljanje katerih ObrZ ne zahteva pridobitve obrtnega dovoljenja. Vlagatelj namreč različnih položajev ne razlikuje, temveč jih neutemeljeno enači.

Obrtna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom ObrZ (prvi odstavek 2. člena ObrZ), v prvem odstavku 5. člena ObrZ pa so našteti trije sklopi značilnosti, ki veljajo za obrtno dejavnost. V drugem odstavku 5. člena ObrZ je določeno, da ne glede na prvi odstavek 5. člena ObrZ, ne šteje za obrtno dejavnost tista dejavnost, ki se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta.

Iz prvega odstavka 2. člena ObrZ je razvidno, da je obrtna dejavnost vezana na način opravljanja, ki je določen v prvem odstavku 5. člena ObrZ. Če bi se neka dejavnost, ki bi bila sicer potrebna za izvedbo javnega naročila, a bi jo ponudnik opravljal na način, ki ne bi ustrezal značilnostim iz prvega odstavka 5. člena ObrZ, potem tak ponudnik ne bi opravljal te dejavnosti na obrten način in torej ne bi opravljal obrtne dejavnosti. Zato v takem primeru točke 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13) ne bi mogli tolmačiti, da takemu ponudniku nalaga dokazovanje imetništva obrtnega dovoljenja za opravljanje neobrtne dejavnosti.

Skladno z drugim členom Uredbe so dejavnosti, ki se v skladu z značilnostmi, opredeljenimi v 5. členu ObrZ, lahko opravljajo kot obrtne dejavnosti ali obrti podobne dejavnosti, v Uredbi določene v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti na ravni podrazredov iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007; v nadaljevanju: Uredba SKD 2007). Uredba SKD 2007 je bila dopolnjena in spremenjena z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/2008; v nadaljevanju: Uredba SKD 2008), pri čemer je Uredba SKD 2008 tudi spremenila dotedanji prilogi I in II (3. in 4. člen Uredbe SKD 2008). Priloga I ureja "šifre in nazive postavk dejavnosti SKD" (7. člen Uredbe SKD 2007), priloga II pa podrobneje pojasnjuje SKD (prvi odstavek 8. člena Uredbe SKD 2007).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj zgolj za partnerja Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona zatrjuje, da nima veljavnega obrtnega dovoljenja, za partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje pa tega ne zatrjuje. Vendar vlagatelj niti ne navaja, da bo partner Elektrosignal, d. o. o., Celje izvajal dela, ki jih je mogoče izvajati v okviru katere izmed dejavnosti, za katera je treba imeti obrtno dovoljenje. Še zlasti pa je treba ugotoviti, da vlagatelj ne navaja, da bi partner Elektrosignal, d. o. o., Celje pri javnem naročilu izvajal dela v okviru dejavnosti, ki bi jo opravljal na obrten način. Ker je pri vlagatelju izostala trditvena podlaga (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki bi utemeljevala očitek, da bi moral partner Elektrosignal, d. o. o., Celje vpisati podatke v izjavo v obrazcu 4, označeno s črko B, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti naročnikove kršitve (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da je neupravičeno štel, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu (tj. glede partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje) popolna.

Državna revizijska komisija nadalje pritrjuje vlagatelju, da je partner Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona v obrazcu 2 izpolnil razdelek "opis dela" s podatki "OVD, demontažna dela, gradbena dela in elektro montažna dela", vendar to niso dejavnosti, kot to zatrjuje vlagatelj, temveč so, kot to izhaja iz opisa razdelka, le našteta dela, ki jih bo ta partner opravljal pri izvedbi javnega naročila.

Naročnik je pripravil popis del, v katerem je v posameznih postavkah predstavil različna dela, ki jih bo moral ponudnik izvesti v okviru izvrševanja prevzetega posla. Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali se ta dela izvajajo v okviru dejavnosti iz različnih podrazredov priloge I Uredbe SKD 2008 ali pa morda le enem podrazredu iz priloge I Uredbe SKD 2008, saj to, glede na nadaljnja pojasnila, za rešitev zadeve ni ključno. Državna revizijska komisija zato dodaja, da ni ugotavljala, ali gre pri ugotavljanju, v okviru katerih dejavnosti iz priloge I Uredbe SKD 2008 bi bilo treba izvesti javno naročilo, za dejansko ali pravno vprašanje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v točki 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13) ni konkretiziral nobene dejavnosti, ki naj jo ponudniki dokazujejo z imetništvom obrtnega dovoljenja, saj je ta določba splošna in jo je zato mogoče razumeti tudi na način, da bi moral ponudnik dokazati imetništvo obrtnega dovoljenja za več različnih dejavnosti, če se razpisana dela izvajajo v okviru dejavnosti iz različnih podrazredov priloge I Uredbe SKD 2008 in so te dejavnosti določene kot obrtne dejavnosti po Uredbi.

Vendar tudi, če bi se ugotovilo, da so med deli iz popisa del taka dela, ki jih je mogoče opravljati v okviru določene dejavnosti, za katero mora ponudnik imeti obrtno dovoljenje, pa vlagatelj ni predstavil dejanskega stanja na način, ki bi omogočal ugotovitev, da bo partner Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona pri javnem naročilu izvajal dela v okviru dejavnosti, ki bi jo opravljal na obrten način.

Zato vlagatelj le s splošnim sklicevanjem na vsebino razdelka "opis dela" v obrazcu 2, ki se nanaša na partnerja Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona, ne nudi take trditvene podlage (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki bi omogočala ugotovitev, "da za izvajanje teh del in dejavnosti ponudbeni partner iz skupne ponudbe, Energoinvest Ljubljana d.o.o. potrebuje veljavno obrtno dovoljenje". Še manj pa je to "nedvoumno", kot to zatrjuje vlagatelj. K drugačnemu zaključku ne more pripomoči elektronsko sporočilo z dne 4. 10. 2012 (odgovor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije), ki predstavlja odgovor na elektronsko sporočilo z dne 3. 10. 2012, v slednjem pa je vlagateljev pooblaščenec Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije vprašal za pojasnilo tako, da ji je zatrdil, da "za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila je potrebno imeti ustrezno dovoljenje, in sicer obrtno dovoljenje". Na katero dejavnost ali na katere dejavnosti je vlagatelj mislil, iz elektronskega sporočila z dne 3. 10. 2012 ni razvidno, razjasnitve pa ne nudi niti elektronsko sporočilo z dne 4. 10. 2012. Iz elektronskega sporočila z dne 3. 10. 2012 pa je tudi razvidno, da vlagatelj ne navaja, da (sicer zatrjevano, a neznano) dejavnost partner Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona opravlja na obrten način.

Ker je pri vlagatelju izostala trditvena podlaga (6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ki bi utemeljevala očitek, da bi moral tudi partner Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona vpisati podatke v izjavo v obrazcu 4, označeno s črko B, Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti naročnikove kršitve (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), da je neupravičeno štel, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu (tj. glede partnerja Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona) popolna.

Ob takem zaključku Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali je razpisna dokumentacija v resnici zahtevala dokazovanje imetništva obrtnega dovoljenja, za kar si prizadeva vlagatelj. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da je naročnik v točki 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13) določil zahtevo za "veljavno dovoljenje pristojnega organa", vendar Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki sicer izdaja obrtna dovoljenja (prvi odstavek 14. člena ObrZ), ni organ, temveč je nosilec javnih pooblastil (gl. 34. člen ObrZ). Dvom v vlagateljev način tolmačenja točke 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13) vzpostavlja tudi opomba k dokazilom iz točk 2.2.1 in 2.2.2, saj je iz nje razvidno, kako bi bilo mogoče za potrebe točke 2.2.2 razpisne dokumentacije (str. 13) tolmačiti pojem "organ".

V zvezi z vlagateljevimi stališči glede obrtnega dovoljenja partnerja Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona pa Državna revizijska komisija pripominja, da:
" je vlagateljevo utemeljevanje, da "je bil nosilec obrtnega dovoljenja in s tem obrtne dejavnosti g." S. F. ", kateremu pa je po podatkih Ajpes-a, dne 27.09.2011 prenehalo pooblastilo za zastopanje, saj je trajno zapustil družbo Energoinvest Ljubljana d.o.o. in pri njem ni več zaposlen" deloma nedokazano, saj je iz podatkov iz izpiska iz sodnega registra, ki ga je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, razvidno le, da je S. F. 27. 9. 2011 prenehalo pooblastilo, niso pa razvidni razlogi za to prenehanje in niti ne, da "pri njem ni več zaposlen"; pooblastilo za zastopanje in zaposlitev (oziroma delovno razmerje) tudi nista sopomenki, temveč dva različna instituta,
" iz elektronskega sporočila z dne 4. 10. 2012 ni razvidno, da je bilo partnerju Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona "na dan 24.07.2012 prepovedano opravljanje dejavnost", če je to trditev treba razumeti kot zatrjevanje prepovedi po 18. členu ObrZ, ki je v pristojnosti inšpekcijskega organa,
" iz elektronskega sporočila z dne 4. 10. 2012 ne izhaja, da bi že izdano obrtno dovoljenje, s katerim je partner Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Gornja Radgona razpolagal 24. 7. 2012, prenehalo veljati, kot določa 17. člen ObrZ (odjava iz obrtnega registra ali odvzem), temveč je iz tega elektronskega sporočila celo razvidno, da Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije navaja, da ima ta partner izdano obrtno dovoljenje.

Vlagatelj nadalje navaja, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da za partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje ponudbene dokumentacije ni podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje, temveč A. S., "ki ni zakoniti zastopnik in zanj tudi nikjer ni predloženega pooblastila, da je pooblaščen za podpis ponudbe". Vlagatelj izpostavlja, da je edini zakoniti in statutarni zastopnik partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje B. K., kar je razvidno tudi iz poslovnega registra. Vlagatelj nadaljuje, da je A. S. podpisal tudi izjavo o nekaznovanosti tako pravne osebe kot zakonitega zastopnika pravne osebe, česar ni upravičen storiti, saj ne gre za izjavljanje poslovne volje subjekta, temveč za izpoved osebnih okoliščin.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da je za partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje posamezne obrazce na mestih, kjer je naročnik zahteval, da jih podpiše "odgovorna oseba ponudnika", podpisal A. S., ki je pri partnerju Elektrosignal, d. o. o., Celje zaposlen na delovnem mestu komercialni direktor (gl. obrazec ponudbe št. 382/2012 z dne 27. 7. 2012, predložen v ponudbi), kar potrjuje tudi obrazec M-1/M-2 z dne 10. 9. 2012, ki ga je izbrani ponudnik predložil kot prilogo opredelitvi z dne 16. 10. 2012.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zatrjuje, da A. S. ni oseba, pooblaščena za zastopanje partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje, vendar ocenjuje, da takega zaključka ni mogoče narediti že na podlagi tega, da za to osebo ni bilo predloženo pooblastilo v ponudbi, pa niti ne na podlagi tega, da njegova pooblastila niso zapisana v poslovnem registru.

Državna revizijska komisija tudi izpostavlja, da vlagatelj razen pri izjavah o nekaznovanosti pravne osebe in zakonitega zastopnika ne konkretizira, zakaj drugih izjav ni upravičen podpisati A. S., zato se glede drugih izjav (kolikor ne gre sicer za izjave, ki so povezane z izjavljanjem poslovne volje partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje) ni opredeljevala.

Pogodba, pa tudi drug pravni posel, se lahko sklene tudi po zastopniku (prvi odstavek 69. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spr.; v nadaljevanju: OZ)). Upravičenost za zastopanje temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev) (drugi odstavek 69. člena OZ).

Upravičenost za zastopanje torej lahko temelji na različnih podlagah.

V 80. člen OZ je urejeno pooblastilo po zaposlitvi, skladno s katerim osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci pri poštnih in bančnih okencih in podobni, imajo s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Pri sklepanju pogodb s področja dela komercialnega sektorja je komercialnega direktorja možno šteti za pooblaščenca po zaposlitvi (gl. stališče z dne 1. 1. 1990 o prvem odstavku 98. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 s sprem.); http://www.sodisce.si/znanje/ sodna_praksa/pravna_mnenja_in_stalisca/37228/).

Vlagatelj ne zatrjuje niti, da A. S. ni komercialni direktor pri partnerju Elektrosignal, d. o. o., Celje. Vlagatelj pa tudi konkretno ne zatrjuje (in niti ne dokazuje), da v okviru pooblastila po zaposlitvi, ki ga ima A. S. pri partnerju Elektrosignal, d. o. o., Celje kot komercialni direktor, ne sodi možnost, da za tega partnerja sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila. Vlagatelj torej niti ne zatrjuje, da v delokrog A. S. pri partnerju Elektrosignal, d. o. o., Celje ne sodi sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi vlagatelju glede podpisovanja tistih obrazcev, ki pomenijo izjavo poslovne volje partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje (npr. obrazec ponudbe). Ob tem Državna revizijska komisija še dodaja, da je na odpiranju ponudb (gl. zapisnik o odpiranju ponudb št. 4300-2/2012 z dne 27. 7. 2012) sodeloval B. K., zakoniti zastopnik partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje, ki ni izrazil nestrinjanja s ponudbo ali z njenimi elementi in torej z ravnanjem A. S. B. K., zakoniti zastopnik partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje, je tudi sopodpisal opredelitev z dne 16. 10. 2012 in tudi v njej ni izrazil nestrinjanja z ravnanjem A. S. Celo nasprotno. S tem, ko predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, jasno kaže na to, da odobrava ravnanje A. S., ko je v razmerju do naročnika zavezal partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje.

Drugače kot podpis obrazca ponudbe in izražanje poslovne volje za partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje je treba obravnavati ravnanje A. S., ko je podpisal izjavo o nekaznovanosti pravne osebe in zakonitega zastopnika. V tem primeru namreč ne gre za izražanje poslovne volje.

Čeprav naročnik podatke iz uradnih evidenc pridobi sam, je za pridobitev osebnih podatkov potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo (šesti odstavek 41. člena ZJN-2).

Naročnik je v točkah 2.1.1 in 2.1.2 razpisne dokumentacije (str. 11) določil, da ponudnik in njegov zakoniti zastopnik, če je ponudnik pravna oseba, ne smeta biti pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, ki so našteta v prvem in drugem odstavku 42. člena ZJN-2. Naročnik je pripravil obrazec 3, v katerega je vključil več različnih izjav, med drugim izjavi, s katerima ponudniki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz točk 2.1.1 in 2.1.2 razpisne dokumentacije (str. 11). Obrazec 3 je morala podpisati "odgovorna oseba ponudnika".

Naročnik je pripravil tudi obrazec 10 "Izjava za pridobitev osebnih podatkov za glavnega izvajalca", sestavljen iz izjav pod točkama 1 in 2. V izjavi iz točke 1, ki obsega soglasje, da lahko naročnik iz uradnih evidenc pridobi osebne podatke fizičnih oseb, so morali ponudniki vpisati osebne podatke "oseb, ki so pooblaščene za zastopanje (direktor, prokurist,..)" ("ime in priimek", "datum in kraj rojstva", "EMŠO", "stalno bivališče"), te osebe pa so se morale tudi podpisati v predvideni prostor. Izjava iz točke 2 se nanaša na možnost naročnika, da iz uradnih evidenc pridobi podatke za pravno osebo. Obrazec 10 je morala podpisati "odgovorna oseba ponudnika".

Zakoniti zastopnik ponudnika je fizična oseba, zato je za pridobitev njenih osebnih podatkov potrebno njeno soglasje (šesti odstavek 41. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da sta za partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje predložena obrazca 3 in 10, ki ju je na predvidenem mestu za podpis "odgovorne oseba ponudnika" podpisal A. S. Ob tem pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da so v obrazcu 10 v izjavi iz točke 1 navedeni osebni podatki za B. K., slednji pa se je tudi podpisal v predvideni prostor.

Vlagatelj v vlogi z dne 30. 10. 2012 sicer opozarja na zadevo št. 018-066/2009, vendar je spregledal, da je v obravnavani zadevi naročnik še pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila (tj. 17. 9. 2012) zaprosil pristojni organ za pridobitev podatkov o nekaznovanosti partnerja Elektrosignal, d. o. o., Celje in B. K., ki jih je še pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila (tj. 17. 9. 2012) tudi dobil. Tako je naročnik na podlagi pozivov, oba št. 4300-2/2012 z dne 10. 8. 2012, naslovljenih na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelek za kazensko evidenco, od tega ministrstva prejel potrdilo št. 71010-59573/2012-17 z dne 13. 8. 2012, da partner Elektrosignal, d. o. o., Celje ni bil obsojen za kazniva dejanja, ki jih našteva 42. člen ZJN-2, in potrdilo št. 71010-59573/2012-19 z dne 13. 8. 2012, da tudi B. K. ni bil obsojen za kazniva dejanja, ki jih našteva 42. člen ZJN-2. S tem pa je dosežen namen podpisovanja spornih izjav v obrazcu 3.

Zato tudi v primeru, če bi se izkazali kot utemeljeni vlagateljevi argumenti, da bi se moral na predvidenem mestu za podpis "odgovorne oseba ponudnika" v obrazcu 3 podpisati B. K., ne pa A. S., to ne more biti več pravno relevantno, saj je naročnik (od pristojnega organa) pridobil potrdili, ki dokazujeta, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoja iz točk 2.1.1 in 2.1.2 razpisne dokumentacije (str. 11). Zatrjevana pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika zaradi podpisa na obrazcu 3 je tako sanirana s prejetima potrdiloma št. 71010-59573/2012-17 z dne 13. 8. 2012 in št. 71010-59573/2012-19 z dne 13. 8. 2012.

Vlagatelj tudi izpostavlja, da izbrani ponudnik ni izpolnil osnutka pogodbe, kot je to zahteval naročnik, saj "v pogodbi med drugim manjkajo tudi navedbe, kot so dolžina garancije za kvaliteto del in vgrajen material, ponudbena cena, transakcijski račun izvajalca, odgovorni vodja del, seznam podizvajalcev, ipd"" Vlagatelj nadaljuje, da "določeni podatki, predvideni v pogodbi, kot na primer transakcijski račun izvajalca, na katerega bo potrebno plačevati situacije, niso razvidni iz nobenega drugega dela ponudbe, zaradi česar ponudba izbranega ponudnika brez izpolnjene in parafirane ter podpisane pogodbe ne more biti popolna", naročnik pa bi moral izbranega ponudnika pozvati k dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe.

Iz točke 3.1 razpisne dokumentacije (str. 16"17) je razvidno, da je sestavni del ponudbene dokumentacije "vzorec pogodbe " izpolnjen, podpisan in žigosan na zadnji strani".

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil delno izpolnjen vzorec pogodbe, ki ga je na vsaki strani parafiral, na zadnji strani pa tudi podpisal in žigosal. Izbrani ponudnik vzorca pogodbe torej ni izpolnil v celoti.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da iz razpisne dokumentacije (točka 3.1; str. 16"17) izhaja zahteva za izpolnitev vzorca pogodbe, vendar se ob pomanjkanju vlagateljevih vsebinskih argumentov strinja z naročnikom, da je ta formalna pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika nebistvena, zato njegova ponudba ni niti formalno nepopolna (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vlagatelj namreč razen za transakcijski račun izvajalca ne navaja, da podatki niso razvidni iz drugih delov ponudbe.

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da izbrani ponudnik v členu 7.7 vzorca pogodbe ni navedel transakcijskega računa izvajalca, na katerega bo naročnik plačal nesporne situacije, vendar so podatki o transakcijskih računih partnerjev razvidni iz ponudbe, med drugim iz uvoda vzorca pogodbe, saj sta partnerja zapisala svoje podatke, med njimi tudi številki svojih transakcijskih računov. Podatki o transakcijskih računih partnerjev pa so razvidni tudi iz npr. bonitetnih obrazcev.

Vlagatelj v vlogi z dne 30. 10. 2012 neutemeljeno opozarja, da v primeru pritrditve stališču, da gre za nebistveno formalno pomanjkljivost ponudbe, "bi lahko ponudniki pustili prazne vse obrazce in ponudbe". Situacija, ki jo izpostavlja vlagatelj, ne izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika, zato je razglabljanje o njej za rešitev obravnavanega primera nepomembno.

Kot zadnje vlagatelj še izpostavlja, da je naročnik nepravilno ocenjeval ponudbe, vendar se Državna revizijska komisija z njim ne strinja.

Naročnik je v točki IV.2.1 obvestila o javnem naročilu in v točki 4.3 razpisne dokumentacije (str. 20) razpisne dokumentacije predstavil, da bo najugodnejšo ponudbo izbral po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, ki ga sestavljajo tri merila: cena (80 %, maksimalno 80 točk), dolžina bančne garancije na izvedena dela (12 %, maksimalno 12 točk) in rok izvedbe del (8 %, maksimalno 8 točk). Naročnik je navedel, da ponudniki izpolnijo obrazec 1. Za merilo cena je razvidno, da se ocenjuje "končna vrednost ponudbe-cena". Pri merilu dolžina bančne garancije na izvedena dela je naročnik zapisal "minimalno 5 let" in "Naročnik bo pri tem merilu upošteval le rok garancije na izvedena dela, za katerega jamči banka v izjavi za odpravo napak v garancijski dobi (ponudnik ne more ponuditi garancijskega roka, za katerega po zaključku del ne bo mogel pridobiti bančne garancije)". Naročnik je na koncu točke 4.3 razpisne dokumentacije (str. 20) zapisal, da "izbran bo ponudnik, ki bo zbral skupno največ točk".

Obrazec 1 (str. 24 razpisne dokumentacije) je obrazec ponudbe, v njem pa je naročnik določil razdelke za vpis podatkov za tiste elemente, ki so bili tudi predmet ocenjevanja ponudb.

Naročnik je v točki 4.4 razpisne dokumentacije (str. 21) predstavil "način uporabe meril", pri čemer je navedel formulo za vsako izmed meril in po vsaki formuli prikazal primer (sledijo zapisu "npr") izračuna točk. Prikazani primeri izračunov kažejo, da je naročnik vrednosti zaokrožil na eno decimalno mesto natančno.

Izhajajoč iz podatkov, ki jih je naročnik predstavil v dokumentu "Odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. 4300-2/2012 z dne 17. 9. 2012 (za katere vlagatelj ne navaja, da so kakorkoli napačni ali v čem pomanjkljivi), Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi v primeru zaokroženja izračunov na eno decimalno mesto natančno, ponudba izbranega ponudnika imela enako število točk kot vlagateljeva ponudba, in sicer 89,2 točke. S tem, ko pa je naročnik zaokrožil izračune na dve decimalni mesti natančno, se seštevek točk vlagateljeve ponudbe ne spremeni, saj se v ničemer ne spremenijo izračuni po posameznih merilih, pač pa se je povišal seštevek točk ponudbe izbranega ponudnika, in sicer na 89,24 točke. Iz navedenega je razvidno, da bi naročnik pri izračunu števila točk na eno decimalno mesto natančno, ko bi ocenjeval ponudbo izbranega ponudnika, zaokrožil izračune navzdol. To bi se zgodilo pri dveh izmed meril (in sicer cena in rok izvedbe del).

Če naročnik navede merila v obvestilu o javnem naročilu in v razpisni dokumentaciji, morajo biti enaka (tretji odstavek 48. člena ZJN-2).

V primeru oddaje naročila na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe mora naročnik skladno s četrtim odstavkom 48. člena ZJN-2 v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, opisati in ovrednotiti posamezno merilo za oddajo naročila. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik lahko ovrednoti merila z določitvijo maksimalnega razpona. Če po mnenju naročnika meril zaradi objektivnih razlogov ni mogoče ovrednotiti, mora naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji ali v primeru konkurenčnega dialoga v opisnem dokumentu, navesti merila po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

Skladno s petim odstavkom 48. člena ZJN-2 mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji, in način, kot so bila opisana in vrednotena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabil le tista merila, ki so bila vnaprej navedena v obvestilu o javnem naročilu in razpisni dokumentaciji, pri tem pa je tudi upošteval najvišje vrednosti (torej maksimalno 80, 12 in 8 točk). Naročnik torej ni spreminjal ne meril ne vrednostnega razmerja med njimi. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne zatrjuje, da naročnik vlagateljeve ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika ni ocenjeval v okviru opisa meril iz točke 4.3 razpisne dokumentacije (str. 20) in podatkov, ki izvirajo iz teh ponudb.

Dejstvo, da "naročnik bi brez težav vzorčni izračun naredil tudi na dve decimalni natančno, pa tega ni storil" (argument iz opredelitve z dne 30. 10. 2012, s katerim vlagatelj oporeka naročnikovemu argumentu iz odločitve o zahtevku za revizijo, da "natančnost izračuna ni bila nikjer določena"), ne more biti ključno, saj je naročnik v točki 4.4 razpisne dokumentacije (str. 21) prikazal le primer izračuna točk po vsaki formuli (torej prikaz načina uporabe meril s pomočjo vnaprej določenih formul), iz česar pa ni mogoče zaključiti, da je šlo za določitev pravila zaokroževanja.

Tako v primeru, če se posamezne izračune točk po merilih najprej zaokroži na dve decimalni mesti natančno in nato te vrednosti sešteje, kot tudi v primeru, če se vmesnih izračunov točk po merilih ne zaokroži na dve decimalni mesti natančno, pač pa se zaokroži na dve decimalni mesti natančno le njihov seštevek, je ponudba izbranega ponudnika ekonomsko ugodnejša od vlagateljeve ponudbe, saj prejme več točk.

Državna revizijska komisija povzema, da naročnik s spornim izračunom ni kršil petega odstavka 48. člena ZJN-2.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v primarnem in podrednem predlogu skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 27. 11. 2012

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
" Občina Miklavž na Dravskem polju, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju,
" Križanec & Potočnik, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana,
" Elektrosignal, d. o. o., Lava 6, 3000 Celje,
" Energoinvest Ljubljana, d. o. o., Apaška cesta 1B, 9250 Gornja Radgona,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran