Na vsebino
EN

018-289/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje

Številka: 018-289/2012-4
Datum sprejema: 16. 11. 2012

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata, ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izvajanje storitev za uporabo pravno " informacijskih sistemov v naslednjih treh sklopih: Sklop 1: Dostop in uporaba davčno-finančnega informacijskega sistema, Sklop 2: Dostop in uporaba pravno-informacijskega sistema in Sklop 3: Dostop do člankov v strokovnih revijah", začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj IUS SOFTWARE d.o.o., Tivolska 50, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Miriam Kranjac Tomažič, Dalmatinova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje, Župančičeva 6, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.11.2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 4.9.2012, se ugodi tako:

- da se razveljavi točka VI. 3) DODATNE INFORMACIJE v ODDELEK-u VI: DOPOLNILNE INFORMACIJE, Obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil pod št. Objave JN8209/2012 z dne 27.7.2012,

- da se razveljavi razpisna dokumentacija v dokumentu Specifikacija predmeta javnega naročila v poglavju III. DOLOČBE za posamezen sklop v 1. SKLOP: Vsebina davčno-finančnega informacijskega sistema zadnja alineja: "Dostop do vseh navedenih vsebin v tej točki lahko izvajalec zagotovi znotraj baze ali s preusmeritvijo izven baze " na izvirno internetno stran, kjer se le te objavljajo",

- da se naročniku naloži, da se v Vzorcu krovne pogodbe priložita še Priloga 2: Specifikacija storitev in Priloga 3: Ponudba/predračun, ki sta sestavni del razpisne dokumentacije.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 946,15 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

4. Pritožba vlagatelja, z dne 19.9.2012, zoper odločitev naročnika o njegovih stroških, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu "Izvajanje storitev za uporabo pravno " informacijskih sistemov v naslednjih treh sklopih: Sklop 1: Dostop in uporaba davčno-finančnega informacijskega sistema, Sklop 2: Dostop in uporaba pravno-informacijskega sistema in Sklop 3: Dostop do člankov v strokovnih revijah" objavil dne 27.7.2012 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN8209/2012, s popravki pod objavo št. JN9437/2012 z dne 31.8.2012.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 4.9.2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik pripravil pomanjkljivo razpisno dokumentacijo, ki mu onemogoča oddajo ustrezne ponudbe in vpliva na vlagateljevo možnost pridobitve javnega naročila. Vlagatelj trdi, da je naročnik na Portalu javnih naročil navedel, da oddaja naročilo v imenu posameznega naročnika t.j. Inšpektorata za javno upravo ter v ODDELKU VI: DOPOLNILNE INFORMACIJE v VI. 3) DODATNE INFORMACIJE navedel, da izvaja predmetno javno naročilo za 55 posameznih naročnikov. Ob objavi popravka razpisne dokumentacije je naročnik po vlagateljevih navedbah črtal naročnika Davčna uprava RS in Ministrstvo za notranje zadeve le v dokumentu POVABILO IN RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA PO ODPRTEM POSTOPKU Z OZNAKO ODINES-12/2012, v objavi na portalu javnih naročil pa te spremembe ni upošteval. Naročnik je s tem kršil drugi odstavek 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2), saj se navedbe razlikujejo v dveh posameznih naročnikih, in sicer v povabilu in razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je tako tudi upravičeno v dvomih, ali ima naročnik res pooblastilo za vse navedene posamezne naročnike. Navajanje drugačnih podatkov v objavi javnega razpisa pa bi po vlagateljevem mnenju lahko tudi pomenilo, da naročnik zavaja določene ponudnike v konkretnem javnem naročilu. Glede na neenakost podatkov razpisne dokumentacije in obvestila o naročilu je vprašljivo tudi število predvidenih gesel, določeno v obrazcu predračuna, v povezavi z merilom iz točke 10 razpisne dokumentacije, saj pri neskladnosti navedbe posameznih naročnikov ni jasno, ali predvidene številke sploh odražajo pravo začetno potrebo po številu gesel za vsakega od treh sklopov. Prav tako si ne more vlagatelj odgovoriti na vprašanje, ali tudi naročnik naroča predmet in ali jo to pravilno upoštevano v zahtevanem številu gesel. Eden od posameznih naročnikov je v vseh dokumentih naveden celo po dvakrat, kar bi lahko pomenilo, da je dvakrat upoštevan tudi pri številu predvidenih gesel. Predmet javnega naročila je tako po vlagateljevih navedbah glede števila predvidenih gesel nepravilno določen, saj ne more odražati hkrati potrebe iz razpisne dokumentacije in obvestila o naročilu, če predmetna dokumenta v navedbi posameznih naročnikov nista identična. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja naročnikovi zahtevi v specifikacijah naročila, da mora izvajalec zagotoviti dostop do vseh veljavnih predpisov, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji. Pri tem vlagatelju ni jasno, ali naročniki npr. veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ni bil sprejet v Republiki Sloveniji in drugih predpisov, ne potrebujejo. Enako vlagatelju ni jasno, ali naročnik zahteva tudi predpise lokalnih skupnosti, ki se objavljajo v Uradnem listu RS, saj gre za veljavne predpise, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji, ne glede na to, kateri pristojni organ jih je sprejel. Prav tako vlagatelj ne ve, kaj v dokumentu specifikacija predmeta javnega naročila, kjer naročnik v zadnji alineji dovoli preusmeritev izven baze na izvirno stran, pojem izvirna stran pomeni, zato predmet obravnavanega javnega naročila ni nedvoumno in jasno oblikovan. Nadalje je naročnik v točki A. poglavja II. SKUPNE DOLOČBE specifikacij za sklop 1 in 2 določil, da mora baza vsebovati vse veljavne predpise in tudi določil, v kakšnem časovnem okviru mora predpise v bazi zagotoviti. V prvi alineji predmetne točke gre za veljavno zakonodajo, vlagatelj pa ni prepričan, če navedbe naročnika morda pomenijo, da morajo biti vsi veljavni predpisi v bazi, razen predpisi iz davčno finančnega področja, za katere so lahko zagotovljene preusmeritve na izvirno internetno stran. Vlagatelj opozarja tudi na pomanjkljivost in nedoslednost razpisne dokumentacije v dokumentu Vzorec krovne pogodbe, ki se razlikuje od objave na Portalu in Uradnem listu EU ter portalu TED, s čimer je naročnik kršil drugi odstavek 71. člena ZJN-2. Vlagatelj v nadaljevanju ugovarja, da naročnik ni dovolj jasno določil postopka in pravil žreba, zato ni jasno, na kakšen način bo žrebal med dvema ponudnikoma. Vlagatelj glede naročnikove zahteve glede kazala vsebine Uradnega lista RS zatrjuje, da je naročnik s svojim odgovorom na Portalu javnih naročil povzročil še dodatno zmedo, saj ne ve, ali naročnik še vedno zahteva letna kazala ali ne, zaradi česar je razpisna dokumentacija nejasna. Poleg tega vlagatelj ne ve, kdaj se morajo določbe posameznih sklopov razlagati ožje ali širše od določb za oba sklopa skupaj. Vlagatelj meni, da tako določene zahteve razpisne dokumentacije onemogočajo oddajo ustrezne ponudbe in vplivajo na vlagateljevo možnost pridobitve javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z oblikovanjem predmeta javnega naročila v obsegu oz. v vsebini, kot izhaja iz razpisne dokumentacije in odgovorov naročnika na zastavljena mu vprašanja, povzročil, da bodo ponudbe, ki jih bo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prejel, med seboj neprimerljive. Omenjeno dejstvo pa se bo po vlagateljevih trditvah pokazalo šele v fazi izvajanja pogodbe. Zaradi nejasnega, nedoločenega in neopredeljenega predmeta v vsebini in nedoločenega števila gesel, ki bodo naročena v predmetnem javnem naročilu, je nejasno, kakšen bo vlagateljev strošek sodelovanja pri javnem naročilu. Vlagatelj bo namreč moral svoj že delujoči sistem IUS-INFO prilagodit v več vsebinah. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi, oz. podrejeno, da se razveljavi celotna razpisna dokumentacija in nadaljnja naročnikova ravnanja, ter da se mu povrnejo stroški postopka.

Naročnik je dne 18.9.2012 sprejel odločitev, št. 4302-19/2012/15, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. Naročnik ugovarja vlagateljevim očitkom in pojasnjuje, da je dne 31.8.2012 objavil popravek razpisne dokumentacije, s katerim je iz postopka oddaje javnega naročila črtal dva naročnika, kar je objavil tudi v obvestilu o dodatnih informacijah. Naročnik je s popravkom, ki ga je objavil preko Portala javnih naročil, na ta način črtal dva naročnika, ki sta predhodno že podala preklic pooblastila za izvedbo predmetnega postopka javnega naročila, s čimer je ravnal v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2. Ob tem naročnik poudarja, da vlagatelj ni navedel utemeljenega razloga, zakaj zaradi spremembe naročnikov ne more pripraviti konkurenčne in popolne ponudbe. Pri pripravi ponudbe je namreč ključnega pomena predvideno število gesel, ki jih je naročnik določil v obrazcu "Predračun". Merilo v predmetnem postopku je najnižja skupna cena z DDV za vsa gesla za 24 mesecev za sklop, ki se izračuna na način, da se zmnoži predvideno število gesel in ponujena cena za eno geslo z DDV. Ne glede na spremembe razpisne dokumentacije v zvezi z naročniki, je predvideno število gesel enako, enako pa je tudi število posameznih naročnikov in to je štiriinpetdeset. Naročnik se prav tako ne strinja z vlagateljevimi očitki, da ne ve, ali naročnik, Ministrstvo za finance, izvaja naročilo tudi v svojem imenu in za svoj račun. Predmetno je navedeno v razpisni dokumentaciji, prav tako je naročnik naveden v seznamu posameznih naročnikov. Glede vlagateljevih očitkov glede razpisne zahteve, ki se nanaša na veljavne predpise, objavljene v Uradnem listu RS, naročnik opozarja, da je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno in da je Državna revizijska komisija vlagateljeve očitke v zvezi s tem že zavrnila. Enako naročnik ugovarja glede vlagateljevih očitkov, da naročnik ni določil, kaj je izvirna stran. Poleg tega je po naročnikovih navedbah preusmeritev na izvirne strani dana kot možnost, ne pa kot naročnikova zahteva. Prav tako naročnik pojasnjuje, da je iz specifikacij naročila jasno in nedvoumno razvidno že iz naslova SKUPNE DOLOČBE za sklop 1 in sklop 2, da so vse vsebine in zahteve, zapisane v tem delu, zahtevane za oba navedena sklopa, da je potrebno prvo alinejo pod poglavjem 1. sklop: Vsebina pravno informacijskega sistema mogoče razumeti le v okviru in skladno s skupnimi določbami za oba sklopa in nikakor izven okvira, ki je bil opredeljen v skupnih določbah. Glede Prilog vzorca pogodbe naročnik pojasnjuje, da Priloge 2, ki so specifikacije storitev, ni prilagal, saj so specifikacije del razpisne dokumentacije. Priloge 3, ki je ponudbeni predračun izbranega ponudnika, pa naročnik do trenutka, ko bo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila odločitev o oddaji naročila pravnomočna in bo sledil podpis pogodbe, še ne more priložiti. Naročnik tudi ugovarja vlagateljevim navedbam, da ni določil pravil žreba. Naročnik navaja, da je drugo merilo jasno in transparentno določil. Glede kazala pa naročnik pojasnjuje, da je z odgovorom z dne 3.9.2012 ob 14:42 uri nedvoumno spremenil vsebino predmeta naročila in iz naročnikovega odgovora nedvoumno izhaja, da mora biti zagotovljen dostop do celotnega kazala vsebin Uradnega lista RS. Naročnik pojasnjuje, da je zahteve razpisne dokumentacije, ki jih prereka vlagatelj, nedvoumno določil vnaprej in tako ni nedopustno omejeval konkurence. Naročnik ne more slediti pavšalnim vlagateljevim navedbam, da mu razpisna dokumentacija onemogoča pripravo konkurenčne in popolne ponudbe, saj svojih trditev ni podprl z nobenimi dokazi. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik je z dopisom, z dne 20.9.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 24.9.2012, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je zoper 3. točko naročnikovega sklepa o zavrnitvi št. 4302-19/2012/15 z dne 18.9.2012, dne 19.9.2012 pri naročniku vložil pritožbo, ki jo je naročnik dne 28.9.2012 odstopil Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 18.10.2012 na podlagi 1. odstavka 37. člena ZPVPJN sprejela sklep, s katerim je rok za odločitev podaljšala.

Državna revizijska je v obravnavanem primeru presojala zakonitost naročnikovega ravnanja pri pripravi razpisne dokumentacije.

V ta namen je v dokazne namene vpogledala v razpisno in preostalo spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Po preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, skladno z določilom druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ter skladno z določilom tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in 41. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Ad 1)

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljeve očitke, da je naročnik v razpisni dokumentaciji v poglavju 1 navedel, da predmetno javno naročilo izvaja Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanja v svojem imenu in za svoj račun, kot tudi v imenu in po pooblastilih za račun 56 navedenih posameznih naročnikov, medtem ko je na Portalu javnih naročil navedel, da oddaja naročilo v imenu posameznega naročnika t.j. Inšpektorata za javno upravo in da predmetno javno naročilo izvaja za 55 naročnikov, s čimer naj bi naročnik kršil določbo drugega odstavka 71. člena ZJN-2.
Omenjena določba določa, da lahko razpisna dokumentacija vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.

Državna revizijska komisija je v konkretnem primeru z namenom, da bi preverila utemeljenost vlagateljevih očitkov vpogledala najprej v 1. točko Navodil ponudnikom razpisne dokumentacije in ugotovila, da naročnik navaja, da predmetno javno naročila izvaja v svojem imenu in za svoj račun ter v imenu in po pooblastilih 56 posameznih naročnikov. Na drugi strani je Državna revizijska komisija preverila, ali je navedene podatke, naročnik objavil tudi na Portalu javnih naročil št. JN8209/2012 in ugotovila, da je iz objave mogoče razbrati, da naročnik izvaja predmetno javno naročilo v svojem imenu in v imenu drugih naročnikov, vendar pa je pod točko VI. 3) ODDELEKA VI: DOPOLNILNE INFORMACIJE, kjer je objavljen seznam posameznih naročnikov, v imenu in za račun katerih izvaja predmetno javno naročilo, navedel le 55 posameznih naročnikov. Pri tem je na seznamu posameznih naročnikov pod številko 15 na Portalu javnih naročil navedeno tudi Ministrstvo za notranje zadeve, ki pa na seznamu razpisne dokumentacije med posameznimi naročniki ni uvrščeno, kar jasno kaže na neskladnost podatkov iz razpisne dokumentacije in podatkov, objavljenih na Portalu javnih naročil. Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da morajo biti podatki iz razpisne dokumentacije enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naročilu, in da je naročnik z nepopolno objavo seznama posameznih naročnikov kršil določbo drugega odstavka 71. člena ZJN-2.

Enako Državna revizijska komisija ugotavlja glede posameznega naročnika Ministrstva za pravosodje in javno upravo, ki je bilo v razpisni dokumentaciji na seznamu naročnikov navedeno pod zaporedno št. 16, med tem ko ga naročnik na seznam, objavljenim na Portalu javnih naročil, pod točko VI.3) DODATNE INFORMACIJE, ni uvrstil. Naročnik je razpisno dokumentacijo sicer dne 30.8.2012 spremenil na način, da je omenjenega naročnika črtal iz seznama posameznih naročnikov v razpisni dokumentaciji in njeno spremembo dne 31.8.2012 na Portalu javnih naročil pod št. JN9437/2012 tudi objavil, s čimer je ta upoštevaje drugi odstavek 71. člena ZJN-2, postala sestavni del razpisne dokumentacije. Toda kljub temu, je naročnik kršil določbo drugega odstavka 71. člena ZJN-2, saj se je prva objava seznama, glede omenjenega naročnika, na Portalu javnih naročil razlikovala od seznama, navedenega v razpisni dokumentaciji.

Glede vlagateljevih nadaljnjih zatrjevanj, da se razpisna dokumentacija prav tako razlikuje od objave glede naročnika Davčna uprava RS, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se omenjeni naročnik v razpisni dokumentaciji kakor tudi v objavi predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil nahaja na seznamu pod zaporedno št. 3. Iz spisovne dokumentacije v nadaljevanju izhaja, da je naročnik obravnavano razpisno dokumentacijo dne 30.8.2012 spremenil na način: "Navodilih ponudnikom se pod točko 1. NAROČNIK črtata dva naročnika in sicer: Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter Davčna uprava RS." in njeno spremembo dne 31.8.2012 na Portalu javnih naročil pod št. JN9437/2012 tudi objavil, s čimer je ta upoštevaje drugi odstavek 71. člena ZJN-2 postala sestavni del razpisne dokumentacije. Kajti informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko Portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije. Zato se Državna revizijska komisija glede omenjenega z vlagateljem ne more strinjati, da se podatki iz razpisne dokumentacije razlikujejo od podatkov, objavljenih na Portalu javnih naročil. Vlagatelj je očitno spregledal, da je naročnik v zvezi s tem objavil dodatno objavo oz. dodatne informacije o predmetnem javnem naročilu, pod št. objave JN9437/2012 na Portalu javnih naročil, s katero je naročnik ponudnike obvestil o spremembi seznama naročnikov, zato so vlagateljevi očitkov povezavi s tem neutemeljeni.

Prav tako se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da iz drugih dokumentov, razen iz Povabila in razpisne dokumentacije, ni mogoče razbrati, da naročnik predmetno javno naročilo izvaja tudi v svojem imenu. Naročnik je v zvezi s tem prepričljivo pojasnil, da je navedeno dejstvo, da predmetno javno naročilo izvaja tudi v svojem imenu in za svoj račun, razvidno že iz seznama posameznih naročnikov, objavljenem na Portalu javnih naročil, med katerimi je naveden tudi naročnik in kar na podlagi vpogleda ugotavlja tudi Državna revizijska komisija. Pri tem Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve dvome o tem, ali ima naročnik pooblastilo za vse v seznamu navedene naročnike. Vlagatelj je namreč tisti, ki je na podlagi 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami: v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabljajo v postopkih revizije oddaje javnih naročil, v revizijskem zahtevku dolžan navesti trditveno podlago oz. vsa dejstva, s katerimi zatrjuje protipravnost naročnikovega ravnanja in predloži dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. V obravnavanem primeru je potrebno zato naročniku pritrditi, da vlagatelj v zvezi s tem ni podal nobenih tehtnih razlogov, ki bi lahko bili podlaga za vlagateljevo sklepanje, da so pooblastila neveljavna. Vlagatelj podaja zgolj svoje domneve in slutnje, ne pa razlogov, niti dokazov, ki bi pripeljali do zaključka, da naročnik vodi predmetnih postopek v imenu drugih naročnikov brez veljavnih pooblastil, kar pa ne more biti predmet presoje Državne revizijske komisije, saj utemeljenost očitkov ni mogoče preveriti oz. presoditi.

Glede števila naročnikov Državna revizijska komisija vlagatelju sicer pritrjuje, da je eden od posameznih naročnikov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor na seznamu naročnikov, v imenu katerega naročnik vodi predmetni postopek oddaje javnega naročila, naveden večkrat, kar je predvsem posledica dejstva, da gre za ponovljen postopek in da so se v vmesnem obdobju posamezni naročniki združili, ter da se glede naročnika Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstva za pravosodje in javno upravo razlikujejo podatki iz razpisne dokumentacije od podatkov, objavljenih na Portalu javnih naročil. Vendar pa slednje naročnikovo ravnanje po oceni Državne revizijske komisije ni takšne narave, da bi imelo vpliv na zakonitost predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Kajti naročnik je v predračunu razpisne dokumentacije že določil predvideno število gesel za vse tri sklope in ponudniki so morali podati cene na geslo, zato je tudi morebitna sprememba števila naročnikov za končno pripravo ponudbe nebistvenega pomena. Poleg tega je naročnik v zvezi s tem prepričljivo pojasnil, da so v obrazcu "Predračun" predvidene količine, ki bodo z manjšimi odstopanji zapisane v neposrednih pogodbah posameznih naročnikov in na koncu tudi naročene. Ponudniki so bili tako s količinami seznanjeni že od začetka, zato Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevim trditvam, da naročnik v konkretnem primeru predmeta javnega naročila ni nedvoumno in jasno oblikoval, zato je vlagateljev zahtevek v tem delu zavrnila.

Ad 2)

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, da je naročnik v specifikacijah predmetnega javnega naročila v točki A.) poglavja II. SKUPNE DOLOČBE za sklop 1 in sklop 2 določil, da mora izvajalec zagotoviti dostop do vseh veljavnih predpisov, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji, pri čemer vlagatelj ne ve, kateri predpisi so to. Prav tako vlagatelju ni jasno, ali naročnik zahteva tudi predpise lokalnih skupnosti, ki se objavljajo v Uradnem listu RS, saj gre prav tako za veljavne predpise, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji.

Državna revizijska komisija v zvezi z vlagateljevimi trditvami o navedenih kršitvah ugotavlja, da so že bile predmet odločanja revizijskega postopka, v katerem je bil celoten postopek oddaje javnega naročila s sklepom Državne revizijske komisije št. 018-124/2012-8 razveljavljen. V predhodnem revizijskem postopku je namreč vlagatelj v revizijskem zahtevku navajal iste kršitve, kot jih navaja sedaj v predmetnem revizijskem postopku, začetem na podlagi obravnavanega revizijskega zahtevka zoper ponovljeni postopek oddaje predmetnega javnega naročila in je slednje dejstvo vlagatelju tudi poznano. Vlagatelj je bil v predhodnem revizijskem postopku stranka postopka, zato se v konkretnem primeru ne more sklicevati na to, da naročnik nikjer v obvestilu ni navedel, da gre v obravnavanem primeru za ponovljeni postopek in da mu slednje dejstvo ni poznano, saj ga vežejo subjektivne meje pravnomočnosti. Odločitev Državne revizijske komisije št. 018-124/2012-8 je namreč za vlagatelja, kot stranko tedanjega revizijskega postopka, postala pravnomočna. O vlagateljevih zatrjevanih kršitvah pa je Državna revizijska komisija, v okviru točke AD 6) obrazložitve omenjenega sklepa, že odločila in presodila, da so ta neutemeljena. Na podlagi drugega odstavka 16. člena ZPVPJN se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo dejanja, ki se nanašajo na isti ali ponovljeni postopek oddaje javnega naročila in o katerih sta naročnik ali Državna revizijska komisija že pravnomočno odločila, da ne gre za kršitev, zato Državna revizijska komisija obravnavane vlagateljeve očitke zavrača.

Ad 3)

Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeve očitke, da vlagatelj ne ve, katera je izvirna stran, na katero lahko za vsebino iz Poglavja III. Specifikacij predmeta javnega naročanja pod 1. SKLOP: Vsebina davčno-finančnega informacijskega sistema, izvede preusmeritev. Pri tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik že v predhodnem postopku javnega naročanja pojasnil, da je izvirna stran spletna stran organa, ki je posamezen dokument sprejel, ali organa, ki je pristojen za objavljanje teh vsebin, kar v obravnavanem revizijskem zahtevku priznava tudi vlagatelj sam. Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v omenjene sporne določbe razpisne dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik skladno, z določbo 37. člena ZJN-2, določil oz. jasno opredelil, kaj mora baza davčno-finančnega informacijskega sistema pod 1. sklopom vsebovati, in sicer med drugim tudi sporne vsebine, kot so nasveti iz različnih področij računovodstva s konkretnim navodilom za izvedbo ali pa opisom postopka, obrazci z davčnega področja, z računovodsko-finančnega področja, s področja zaposlovanja, s socialnega področja ter vzorci pravilnikov in ostalih dokumentov z davčnega in računovodskega področja. Pri tem naročnikova nadaljnja zahteva: "Dostop do vseh navedenih vsebin v tej točki lahko izvajalec zagotovi znotraj baze ali s preusmeritvijo izven baze " na izvirno internetno stran, kjer se le te objavljajo." tudi po presoji Državne revizijske komisije pomeni le, da je naročnik določil način, kako lahko ponudniki naročnikovo zahtevo izpolnijo, in sicer bodisi, da zahtevane vsebine zagotovijo znotraj svoje baze bodisi s preusmeritvijo izven baze na izvirno internetno stran. V primeru zadnje možnosti pa je tudi po oceni Državne revizijske komisije na ponudniku, da si priskrbi vsa potrebna dovoljenja organov, ki z zahtevanimi vsebinami razpolagajo, in ne na naročniku. Glede na to, da vlagatelju zahtevane vsebine, ki jih izvajalec zagotovi znotraj lastne baze, niso sporne, mu po presoji Državne revizijske komisije tudi ne bi smele biti sporne oz. neznane, v primeru alternativnega izpolnjevanja naročnikove zahteve s preusmeritvijo na spletno stran organa, ki zahtevane vsebine izdaja. Upoštevaje navedeno, je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek v tem delu zavrnila.

Ad 4)

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, in sicer da je naročnik v točki A. Poglavja II. SKUPNE DOLOČBE za sklop 1 in sklop 2 določil, da mora baza vsebovati vse veljavne predpise, medtem ko je v zadnji alineji 1. SKLOP: Vsebina davčno-finančnega informacijskega sistema Poglavja III. DOLOČBE za posamezen sklop določil, da lahko ponudnik dostop do vseh navedenih vsebin v tej točki zagotovi s preusmeritvijo izven baze " na izvirno internetno stran, kjer se le te objavljajo. Pri čemer je v prvi alineji predmetne točke določeno, da gre za predmetno zakonodajo, zato vlagatelj ni prepričan, ali morajo biti vsi predpisi v bazi, z izjemo predpisov iz davčnega in finančnega področja, čemur pa pritrjuje tudi Državna revizijska komisija. Naročnik je sicer v Poglavju II. SKUPNE DOLOČBE za sklop 1 in sklop 2 pod točko A določil pravila, ki jih je potrebno razumeti, da veljajo za oba sklopa skupaj in ta določajo, da morajo biti veljavni predpisi, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji, z njihovimi čistopisi, ne glede na to, kateri pristojen organ jih je sprejel (npr. Ustava, zakoni, uredba, odredba, odlok, pravilnik, navodilo, sklep), s povezavami na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS, višjih sodišč RS in Upravnega sodišča, zagotovljeni le znotraj baze. Navedeno izhaja iz naročnikove zahteve pod omenjeno točko A: "- Vsak veljaven predpis mora biti v bazi dostopen in obdelan do nivoja člena, na ta način, da uporabnik dobi takojšen vpogled v spreminjanje posameznih določil predpisa v vsej njegovi zgodovini in v veljavnost predpisa v vsaki poljubni časovni točki.
- Vsi predpisi morajo biti dostopni najkasneje naslednji delovni dan od objave v Uradnem listu RS." Na drugi strani že iz naslova III. poglavja DOLOČBE za posamezen sklop izhaja, da je naročnik določil zahteve, ki se nanašajo na posamezen sklop. Pri tem je potrebno vlagatelju pritrditi, da je naročnik pod 1. SKLOP: Vsebina davčno-finančnega informacijskega sistema določil tudi veljavno zakonodajo iz tega področja in na koncu še: "Dostop do vseh navedenih vsebin v tej točki lahko izvajalec zagotovi znotraj baze ali s preusmeritvijo izven baze " na izvirno internetno stran, kjer se le te objavljajo.", kar se nanaša tudi na veljavno zakonodajo in je v nasprotju z omenjeno A. točko Poglavja II. SKUPNE DOLOČBE za sklop 1 in sklop 2. Slednje pa po presoji Državne revizijske komisije vnaša nejasnost v razpisno dokumentacijo in zaradi česar je mogoče navedeno sporno zahtevo razumeti tudi na način, kot ga navaja vlagatelj, in sicer da morajo biti vsi veljavni predpisi v bazi, razen predpisi iz davčno finančnega področja. Slednjemu stališču pritrjuje tudi dejstvo, da je naročnik v istem poglavju III za 2. sklop določil: "Dostop do prve alineje (vsa veljavna zakonodaja..), sedme alineje ( strokovni članki") in osme alineje (kazala vsebine Uradnega lista"), mora izvajalec zagotoviti znotraj baze, medtem ko do ostalih vsebin lahko izvajalec zagotovi dostop znotraj baze ali s preusmeritvijo izven baze " na izvirno internetno stran, kjer se le te objavljajo." Na podlagi navedenega se Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru z naročnikom ne more strinjati, da iz razpisne dokumentacije jasno in nedvoumno izhaja, da možnost preusmeritve izven baze na izvirno stran ne velja za vsebino sporne prve alineje oz. za zakonodajo iz davčnega in finančnega področja, zato gre vlagatelju pritrditi, da je naročnik v tem delu ravnal v nasprotju z določbo 37. člena ZJN-2. Ponudbe, pripravljene na podlagi takšne naročnikove zahteve, so medsebojno neprimerljive, saj lahko ponudniki naročnikovo zahtevo različno razumejo. Na podlagi tega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v navedenem delu ugodila in odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Ad 5)

Državna revizijska komisija prav tako vlagatelju pritrjuje, da mora razpisna dokumentacija vsebovati vse dokumente, kajti po poteku roka za prejem ponudb na podlagi tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 naročnik razpisne dokumentacije ne sme več spreminjati ali dopolnjevati. Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih ugovorov ugotavlja, da je naročnik v Vzorcu krovne pogodbe določil tri Priloge, in sicer: "["]
Priloga 1: Seznam naročnikov
Priloga 2: Specifikacija storitev
Priloga 3: Ponudba/predračun",
medtem ko je v razpisni dokumentaciji k vzorcu krovne pogodbe priložena zgolj Priloga 1, ne pa tudi Priloga 2 in 3, kar v svoji odločitvi o revizijskem zahtevku priznava tudi naročnik. Vlagatelj po presoji Državne revizijske komisije v konkretnem primeru upravičeno izpostavlja, da glede na to, da krovna pogodba omenjenih Prilog ne vsebuje, ne more vedeti, kaj ti dve prilogi predstavljata in čemu se bo moral ob podpisu pogodbe zavezati. Naročnik je zavezan pri pripravi razpisne dokumentacije poskrbeti, da ta vsebuje vse dokumente, na katere se naročnik sklicuje, kajti na podlagi tretjega odstavka 71. člena ZJN-2 po poteku roka za prejem ponudb, naročnik razpisne dokumentacije z manjkajočimi Prilogami ne sme več dopolnjevati. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v obravnavanem delu ugodila tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako pritrjuje, da se razpisna dokumentacija oz. Priloga 1: Seznam naročnikov Vzorca krovne pogodbe razlikuje od objave na Portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija je vpogledala na Portal javnih naročil in v Vzorec krovne pogodbe in ugotovila, da je naročnik pod točko VI. 3) ODDELEKA VI: DOPOLNILNE INFORMACIJE na Portalu javnih naročil št. JN8209/2012, pod zaporedno št. 15 seznama posameznih naročnikov navedel tudi Ministrstvo za notranje zadeve, ki pa v Prilog 1: Vzorca krovne pogodbe med naročniki ni navedeno, s čimer je naročnik kršil določbo drugega odstavka 71. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega vlagateljevemu revizijskemu zahtevku v obravnavanem delu ugodila tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

Ad 6)

Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja glede transparentnosti predvidenega žreba. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik za predvideni žreb ni dovolj jasno predpisal postopka in pravil, s čimer je kršil določila 8. in 9. člena ZJN-2. V dokazne namene je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik glede žreba v 10. točki Navodil ponudnikom določil sledeče: "V primeru, da bosta dva ali več ponudnikov ponudilo enako najnižjo skupno ceno z DDV za vsa gesla za 24 mesecev za sklop, bo naročnik izbral ponudnika za posamezen sklop z žrebom. Ponudnike, ki so oddali ponudbo za posamezen sklop, bo naročnik pisno obvestil o žrebu in jim omogočil prisotnost na žrebu. Žreb bo potekal v prostorih naročnika. Izmed ponudnikov, ki so ponudili enako najnižjo skupno ceno z DDV za vsa gesla za 24 mesecev za sklop, bo izbran tisti ponudnik, ki bo prvi izžreban. Ponudnikom, ki ne bodo prisotni na žrebu, bo naročnik posredoval zapisnik žrebanja." Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik jasno določil, da bodo ponudniki o žrebu obveščeni, da bodo imeli možnost na žrebu prisostvovati in spremljati njegov potek, s čimer je vsem ponudnikom zagotovljena enaka možnost nadzora nad naročnikovim ravnanjem in s tem transparentnost postopka. Vlagatelj v revizijskem zahtevku ni navedel nobenega izmed razlogov, ki bi napeljali na sklepanje, da pravila žrebanja morebiti dopuščajo naročnikovo netransparentno ravnanje. Prav tako se Državna revizijska komisija z vlagateljem ne strinja, da pravila naročniku omogočajo neenakopravno obravnavo, ker naročnik ni določil, kako bo žreb opravil. V pravilih je zapisano, da bo omogočena prisotnost vseh ponudnikov, ki so oddali ponudbo za posamezni sklop in da bo z žrebom izbran tisti ponudnik, ki bo prvi izžreban, na podlagi česar je mogoče zaključiti, da bo potekal en krog žrebanj. Pri tem tudi vlagateljevi pomisleki glede tega, da ni določeno, katera žogica predstavlja katerega izmed ponudnikov, po presoji Državne revizijske komisije ne morejo vplivati na število krogov žrebanja, kakor tudi ne dokazujejo, da bi naročnik s postavljenimi pravili želel vnesti kakršnokoli neenakopravno obravnavo med ponudniki, zato je Državna revizijska komisija vlagateljev revizijski zahtevek v navedenem delu zavrnila.

Ad 7)

Državna revizijska komisija prav tako zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da je razpisna dokumentacija nejasna glede kazala. Naročnik je v Poglavju III. Specifikacij predmeta javnega naročanja pod 2. SKLOP: Vsebina pravno-informacijskega sistema med drugim določil: "["] kazala vsebine Uradnega lista RS, ki jih Uradni list objavi na začetku leta za preteklo leto. Kazala morajo vsebovati letnico in številke Uradnega lista, ostale vsebine kazala določi izvajalec. Baza mora omogočati kazala Uradnega lista od leta 1991 dalje. Kazala mora izvajalec zagotavljati znotraj baze. ["]", a jo je z odgovorom, objavljenim na Portalu javnih naročil, na vprašanje enega izmed ponudnikov dne 24.8.2012, ob 15.21, uri spremenil, in sicer: "V poglavju III. DOLOČBE za posamezen sklop se v točki 2. SKLOP: Vsebina pravno-informacijskega sistema spremeni osma alineja, kjer je zahtevano kazalo vsebine Uradnega lista RS, tako, da se glasi: Kazala morajo vsebovati kazala vsebine Uradnega lista RS, ki jih Uradni list objavi. Zagotovljen mora biti dostop do celotnega kazala vsebin Uradnega lista RS, ki jih Uradni list objavi. Tako morajo kazala vsebin Uradnega lista RS vsebovati vse podatke, ki jih vsebujejo objavljena kazala Uradnega lista RS. Poleg teh vsebin, ki jih vsebujejo objavljena kazala Uradnega lista RS izvajalec v vsebino kazala lahko vključi po svoji presoji še ostale vsebine. Baza mora omogočati kazala Uradnega lista od leta 1991 dalje. Kazala mora izvajalec zagotavljati znotraj baze." Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odgovoru jasno zapisal, da omenjeno prvotno zahtevo spreminja. Prav tako je iz naročnikovega odgovora razvidno, da ne zahteva več letnega kazala, ampak vsa kazala Uradnega lista RS, ki jih Uradni list objavi, zato Državna revizijska komisija zavrača vlagateljeva zatrjevanja, da ne ve, ali naročnik še vedno zahteva letna kazala in da je zato razpisna dokumentacija nejasna. Državna revizijska komisija se z naročnikom strinja, da iz odgovora jasno izhaja, da mora biti zagotovljen dostop do celotnega kazala vsebin Uradnega lista RS in da predmetne zahteve ni mogoče razumeti na način, da naročnik zahteva le letna kazala, ampak vsa, ki jih Uradni list RS objavi, zato gre te vlagateljeve očitke zavrniti.

Ad 8)

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve očitke, da ne ve več, kdaj se določbe posameznih sklopov morajo, ali pa se sploh ne smejo razlagati, ožje ali širše od določb za oba sklopa skupaj. Pri tem vlagatelj izpostavlja naročnikov odgovor, z dne 3.9.2012, ob 15.32, uri objavljen na Portalu javnih naročil. Na ponudnikovo vprašanje: "V dokumentu SPECIFIKACIJA PREDMETA JAVNEGA NAROČILA je naročnik v prvi alineji točke 1. SKLOP: Vsebina davčno-finančnega informacijskega sistema: poglavja III. DOLOČBE za posamezen sklop določil, da mora vsebovati veljavno zakonodajo s tega področja, v skupnih določbah za oba sklopa pa zahteva vse veljavne predpise. Ali naročnik torej tudi za sklop 1 dejansko zahteva vse veljavne predpise, ki so bili sprejeti v RS (točka A.) skupnih določb, ali samo predpise iz davčno-finančnega področja"" je naročnik odgovoril: "
Naročnik za sklop 1 Vsebina davčno-finančnega informacijskega sistema zahteva veljavno zakonodajo s tega področja, torej samo predpise iz davčno " finančnega področja".

Državna revizijska komisija je z namenom, da bi lahko presodila utemeljenost vlagateljevih očitkov vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v II. Poglavju Specifikacij predmeta javnega naročila določil skupna pravila za sklop 1 in sklop 2, kakor je to razvidno že iz naslova poglavja. Znotraj omenjenega poglavja je naročnik določil: "Izvajalec mora zagotoviti dostop do vsebin navedenih v točki III, ki veljajo za 1. in 2. sklop:
A.) Vseh veljavnih predpisov, ki so bili sprejeti v Republiki Sloveniji, z njihovimi čistopisi, ne glede na to, kateri pristojen organ jih je sprejel (npr. Ustava, zakoni, uredba, odredba, odlok, pravilnik, navodilo, sklep) s povezavami na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS, višjih sodišč RS in Upravnega sodišča.["]"

V III. poglavju, pa je naročnik določil pravila le za posamezne sklope, kakor je to tudi razvidno že iz naslova omenjenega poglavja III. DOLOČBE za posamezen sklop. V 1. Sklopu Vsebina davčno-finančnega informacijskega sistema poglavja III so določne vsebine, ki jih mora baza davčno-finančnega sistema vsebovati in med njimi je tudi določena veljavna zakonodaja s tega področja. Logično je, da se veljavna zakonodaja nanaša na veljavne predpise (iz točke A II Poglavja) iz davčno-finančnega področja, saj se celoten 1. Sklop nanaša le na to področje. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija naročniku pritrjuje, da je predmet javnega naročila v tem delu jasno določen in nedopustno ne omejuje konkurence med ponudniki, kakor to v revizijskem zahtevku zatrjuje vlagatelj, zato gre vlagateljev zahtevek za revizijo v obravnavanem delu zavrniti.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje, da je naročnik v konkretnem primeru z nejasno postavljeno zahtevo v razpisno dokumentacijo vnesel dvom, s čimer je dopustil možnost več različnih interpretacij in s tem neprimerljivost ponudb. S takšnim ravnanjem je naročnik tudi po oceni Državne revizijske komisije kršil določbo drugega odstavka 37. člena ZJN-2, zato je bilo potrebno vlagateljevem zahtevku ugoditi. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Glede na zapisano Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 800,00 EUR, povečana za 20 % DDV in takso v višini 1.500,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo v posameznih delih ugodila, 3. odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, takso za revizijski zahtevek stroške v višini 1.500,00 EUR v deležu 5/13. Višjo stroškovno zahtevo za odvetniško nagrado nad priznano višino je Državna revizijska komisija zavrnila.

Glede na dosežen uspeh je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagatelj v obravnavanem primeru upravičen do povračila stroškov v višini 946,15 EUR. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena

V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljevo pritožbo z dne 19.9.2012 zoper 3. točko izreka naročnikove odločitve o povrnitvi njegovih stroškov.

Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat poudarila, da se revizijski postopek skladno s prvim odstavkom 30. člena ZPVPJN začne takrat, ko Državna revizijska komisija od naročnika prejme zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija v revizijskem postopku odloča o (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo. Odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih v predrevziskem postopku, deli usodo odločitve o glavni stvari (tj. o zahtevku za revizijo). Povrnitev stroškov je namreč skladno s 70. členom ZPVPJN odvisna od (ne)utemeljenosti zahtevka za revizijo (načelo uspeha), iz česar izhaja da je odločitev o stroških akcesorne narave. Ker revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo vključuje tudi odločitev o stroških, je vložitev pritožbe v obravnavanem primeru nedopustna, zato jo je Državna revizijska komisija zavrgla. Pritožba zoper odločitev naročnika o stroških je dopustna le v primeru, če se revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo ne začne, vlagatelj pa se ne strinja le z naročnikovo stroškovno odločitvijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 16.11.2012
Predsednica senata:
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije




























Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Direktorat za javno naročanje, Župančičeva 6, Ljubljana,
- odvetnica Miriam Kranjac Tomažič, Dalmatinova 4, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran