018-371/2012 Dom upokojencev Ptuj

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici mag. Nataši Jeršič v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "dobavo in montažo sestrskega klicnega sistema ter povezavo s telekomunikacijskim sistemom za potrebe Doma upokojencev Ptuj, enote v Kopru" in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj Kron Telekom, d. o. o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), 21. 11. 2012

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu z 28. člena ZPVPJN.

Obrazložitev:

Naročnik je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN-8/2012 z dne 17. 9. 2012, obvestilo o javnem naročilu pa je bilo objavljeno 18. 10. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012. Naročnik je 19., 22., 23. in 24. 10. 2012 na portalu javnih naročil objavil še posamezne odgovore na vprašanja ponudnikov in pojasnila razpisne dokumentacije. Naročnik je med drugim 24. 10. 2012 objavil več odgovorov, da "je rok za oddajo ponudb prestavljen na 30. 10. 2012 do 9.00 ure".

Naročnik je 30. 10. 2012 odprl predloženi ponudbi ponudnikov Valerija Frčec, s. p., Ptuj in Mollier, d. o. o., Celje, kar je dokumentiral z zapisnikom št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012.

Naročnik je z dokumentom "Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika" št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012 ponudnika Valerija Frčec, s. p., Ptuj in Mollier, d. o. o., Celje obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Valerija Frčec, s. p., Ptuj.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 10. 2012, ki ga je naročnik prejel 30. 10. 2012 (razvidno iz podatkov iz prejemne štampiljke), in zatrjuje, da ga je vložil zoper razpisno dokumentacijo, naročnik pa je kršil 6., 7., 8., 9., 10. in 81. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ter deveti odstavek 37. člena, prvi odstavek 58. člena in četrti odstavek 80. člena ZJN-2. Vlagatelj "predlaga in zahteva, da naročnik oz. Državna revizijska komisija:
Ad1/ ugotovi, da je naročnik kršil 4. odstavek 80. člena ZJN-2 ter zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo in po uradni dolžnosti sproži prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorno osebo naročnika ter ju zaradi kršitev kaznuje;
Ad2/ - ugotovi, na podlagi česa in kako je naročnik speljal postopek za nabavo telefonskega sistema,
- ugotovi, da je naročnik kršil 4. odstavek 80. člena ZJN-2 ter zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo in po uradni dolžnosti sproži prekrškovni postopek zoper naročnika in odgovorno uradno osebo naročnika;
- podredno, da ugotovi kršitev vseh temeljnih načel javnega naročanja ter zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi javno naročilo;
- v vsakem primeru, da ugotovi ničnost sklenjene pogodbe in prepove nadaljnje izvajanje le te;
Ad3, 4, 5/ ugotovi, da je naročnik zgoraj navedene člene ZJN-2 ter zahtevku za revizijo ugodi, tako da razveljavi javno naročilo oz. razpisno dokumentacijo, ki ga je naročnik objavil na Portalu javnih naročil dne 18. 10. 2012 pod št. objave JN11227/2012", uveljavlja pa tudi povrnitev takse.

Naročnik je s sklepom št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012, ki ga je vlagatelju vročil 7. 11. 2012 (razvidno iz podpisane povratnice), zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrgel. Naročnik navaja, da je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, "ker je rok za oddajo ponudbe že potekel, ko je naročnik prejel zahtevek vlagatelja, vlagatelj pa svoje ponudbe ni oddal". Naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal interesa za dodelitev javnega naročila.

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 7. 11. 2012, s katero prereka sklep št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012 in izpostavlja, da je zahtevek za revizijo pravočasen, vlagatelj pa izkazuje aktivno legitimacijo. Vlagatelj opozarja, da bi moral naročnik v zvezi s pravočasnostjo zahtevka za revizijo upoštevati oddajno teorijo (29. 10. 2012), ne pa prejemne teorije (30. 10. 2012), sicer pa je naročnik določil rok za predložitev ponudb, ki je krajši od 10 delovnih dni, zato bi bil zahtevek za revizijo pravočasen tudi v primeru, če bi ga vložil po poteku roka za predložitev ponudb. Vlagatelj nadaljuje, da lahko opravlja dejavnost, ki je potrebna za izvedbo predmeta javnega naročila. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo, saj je "nerazumno pričakovati, da bo naročnik zahtevku za revizijo ugodil, zato bi se z odločitvijo Državne revizijske komisije, da mora o zahtevku za revizijo odločiti naročnik, s pravnomočno odločitvijo nepotrebno odlašalo".

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo kot prilogo dopisu št. JN-8/2012 z dne 12. 11. 2012.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija o pritožbi odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik zahtevek za revizijo z dne 29. 10. 2012 zavrgel, ker je ugotovil, da vlagatelj nima aktivne legitimacije, saj je naročnik prejel zahtevek za revizijo že po preteku roka za predložitev ponudb, vlagatelj pa ni predložil ponudbe.

Skladno s tretjo alineo prvega odstavka 26. člena ZPVPJN naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če ugotovi, da ga ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN). Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo lahko vlagatelj vloži pritožbo v skladu s šestim poglavjem ZPVPJN (peti odstavek 26. člena ZPVPJN).

Da bi bilo mogoče zahtevek za revizijo obravnavati meritorno (vsebinsko), je treba vlagatelju pred tem priznati aktivno legitimacijo. V prvem odstavku 14. člena ZPVPJN je določeno, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za (med drugim) dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alinea), in zagovorniku javnega interesa (druga alinea). Med zagovorniki javnega interesa vlagatelj ni določen (gl. 6. člen ZPVPJN). Za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju je torej treba kumulativno ugotoviti dva elementa: 1. interes za dodelitev javnega naročila in 2. škodo ali možnost škode zaradi očitane kršitve naročniku. V drugem odstavku 14. člena ZPVPJN je med drugim določeno, da se šteje, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo, če rok za oddajo ponudb še ni potekel, pa vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročanja.

Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 18. 10. 2012, rok za predložitev ponudb pa je naročnik s prvotnega roka 29. 10. 2012 (gl. odgovor, objavljen na portalu javnih naročil 22. 10. 2012, ob 14.35) prestavil na 30. 10. 2012, do 9. ure (odgovori, objavljeni na portalu javnih naročil 24. 10. 2012, ob 14.19, 14.21, 15.04 in 15.18). Rok za odpiranje ponudb je naročnik določil 30. 10. 2012, ob 10. uri (odgovori, objavljeni na portalu javnih naročil 24. 10. 2012, ob 14.19, 14.21 in 15.04). Do poteka roka za predložitev ponudb (kot tudi sicer ne kasneje) naročnik ni prejel vlagateljeve ponudbe.

V prvem odstavku 25. člena ZPVPJN je določeno, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, vloži v osmih delovnih dneh od dneva (med drugim) 1. objave obvestila o javnem naročilu (prva alinea) ali 2. obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu (druga alinea).

Državna revizijska komisija je že v zadevah št. 018-342/2011 in 018-371/2011 zaključila, da se naročnik ne more uspešno opreti na dejstvo, da pojasnil ni objavil v obliki obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (63.a člen ZJN-2), ampak kot odgovore na portalu javnih naročil, temveč je treba izhajati iz tega, da so tudi v takšni obliki objavljena pojasnila po vsebini in namenu enaka objavljenim obvestilom o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku. Dodatno pojasnilo postane skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2 del razpisne dokumentacije.

V prvem odstavku 24. člena ZPVPJN je med drugim določeno, da se zahtevek za revizijo vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočano s povratnico ali z elektronskimi sredstvi. Iz navedenega je razvidno, da ZPVPJN omogoča več različnih načinov vložitve zahtevka za revizijo, pri čemer prejemna teorija velja za neposredno vložitev pri naročniku (prim. prvi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ne pa tudi za vložitev po pošti priporočeno, saj za tak način vložitve zahtevka za revizijo velja oddajna teorija (prim. drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Za potrebe ZPVPJN se glede na prvi odstavek 13. člena ZPVPJN upošteva, da je v drugem odstavku 112. člena ZPP določeno, da "če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena".

Naročnik v sklepu št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012 sicer ne navaja, na kateri način je bil vložen zahtevek za revizijo, Državni revizijski komisiji pa ni odstopil morebitne ovojnice, vendar je iz priloge k pritožbi z dne 7. 11. 2012 (fotokopija dveh povratnic) razvidno, da je vlagatelj 29. 10. 2012, ob 18.35, na pošti oddal dve priporočeni pošiljki enake teže, pri čemer je ena pošiljka naslovljena na naročnika, ena pa na Ministrstvo za finance. Oba naslovnika sta pošiljki prejela 30. 10. 2012, kar je razvidno iz podpisanih vročilnic. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil priporočeno po pošti pred potekom roka za predložitev ponudb in za potrebe prvega odstavka 25. člena ZPVPJN pravočasno glede na pravila iz prvega odstavka 24. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zato trenutek prejema zahtevka za revizijo pri naročniku (30. 10. 2012, ob 13.20; ura prejema, ki jo naročnik navaja v sklepu št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012, sicer ni razvidna ne iz podatkov iz prejemne štampiljke, odtisnjene na zahtevku za revizijo, ne iz druge dokumentacije) v predstavljenih dejanskih okoliščinah ni pravno relevanten.

Za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju je tako treba upoštevati izhodišče, da je vlagatelj glede javnega naročila, za katerega je naročnik objavil obvestilo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012, vložil zahtevek za revizijo še pred potekom roka za predložitev ponudb.

Interes za dodelitev javnega naročila (prvi element aktivne legitimacije po prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) vlagatelj tako v zahtevku za revizijo kot v pritožbi utemeljuje s tem, da je "ponudnik, registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila" in se po vsebini sklicuje na drugi odstavek 14. člena ZPVPJN. Škodo ali vsaj možnost škode zaradi očitane kršitve naročniku (drugi element aktivne legitimacije po prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) vlagatelj tako v zahtevku za revizijo kot v pritožbi utemeljuje s tem, da "zaradi protipravnosti razpisne dokumentacije" "ponudbe ne more oddati, zaradi česar potencialno ne bo mogel skleniti pogodbe in dobiti posla". Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj že v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu naročnik s svojimi ravnanji v razpisni fazi postopka javnega naročanja neupravičeno onemogoča ali omejuje sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, za katerega je naročnik objavil obvestilo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012. Vlagatelju za obravnavo takšnih kršitev zato ni mogoče odrekati aktivne legitimacije, kot jo določa prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN. Če bi se namreč pri vsebinski (meritorni) obravnavi zahtevka za revizijo ugotovilo, da naročnik vlagatelju neupravičeno onemogoča ali omejuje sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, za katerega je naročnik objavil obvestilo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012, bi moral naročnik izvesti vse ukrepe, potrebne za odpravo teh kršitev. S tem bi se vlagatelju omogočilo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in možnost pridobitve javnega naročila. Ob takšnih izhodiščih je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni ravnal skladno s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel tudi v delu, v katerem vlagatelj naročniku očita kršitve, da mu nezakonito onemogoča ali omejuje sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, za katerega je naročnik objavil obvestilo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN11227/2012.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi nekatere kršitve, za katere pa ni mogoče zaključiti, da je zanje aktivno legitimiran po prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, saj gre za kršitve, ki jih uveljavljajo osebe iz 6. člena ZPVPJN (torej osebe, ki varujejo javni interes). Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je vprašanje ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila vprašanje, za katerega se ne odloča v predrevizijskem in revizijskem postopku po ZPVPJN, temveč v sodnem postopku pred sodiščem (prim. tretja alinea 2. člena ZPVPJN v povezavi s petim poglavjem ZPVPJN), postopek o prekršku pa poteka po določbah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1). Vendar hkrati Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj med argumenti, ki jih navaja v delih zahtevka za revizijo, za katere mu bodisi ne bi bilo mogoče praviloma priznati aktivne legitimacije po prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN bodisi je za odločanje o kršitvah pristojno sodišče ali pa postopek poteka po pravilih ZP-1, navedel tudi argumente, ki so relevantni pri obravnavi tistih delov zahtevka za revizijo, za katere vlagatelj izkazuje aktivno legitimacijo po prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

Upoštevajoč vse navedeno in ker v postopku s pritožbo ni možno že vsebinsko (meritorno) odločati o očitanih kršitvah, je Državna revizijska komisija pritožbi skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN ugodila in v celoti (in ne le delno) razveljavila sklep št. JN-8/2012 z dne 30. 10. 2012.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu z 28. člena ZPVPJN (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predlogu, da po ugoditvi pritožbi zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo, saj je upoštevala, da ima naročnik pravico, da se o zahtevku za revizijo izreče tudi vsebinsko (prim. prvi odstavek 28. člena ZPVPJN).

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.


V Ljubljani, 21. 11. 2012

mag. Nataša Jeršič, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:
" Dom upokojencev Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj,
" Kron Telekom, d. o. o., Koroška cesta 20, 4000 Kranj,
" Valerija Frčec, s. p., Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran