018-311/2012 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Digitalni artroskopski stolp za projekt IntegrAid JN 003/EB-12", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik KARL STORZ Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60a, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 11. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 27. 8. 2012 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o izbiri in oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. JN 003/EB-12 z dne 1. 8. 2012.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.594,84 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

4. Naročnik mora Državni revizijski komisiji v roku 3 (treh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za "Digitalni artroskopski stolp za projekt IntegrAid JN 003/EB-12", v katerem je bil vložen zahtevek za revizijo.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja v odprtem postopku, dne 7. 5. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN4764/2011, dne 11. 5. 2012 pa še v Uradnem listu EU, pod številko 2012/S 90-148130. Dne 1. 8. 2012 je naročnik izdal dokument "Odločitev o izbiri in oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. JN 003/EB-12, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika OLYMPUS Slovenija trgovina in storitve, d.o.o., Baznikova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper obvestilo o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 27. 8. 2012, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna. Ponudbi izbranega ponudnika vlagatelj očita naslednje pomanjkljivosti:

- Ponudba izbranega ponudnika vsebuje blago proizvajalca Artrex in Mytek J&J. V ponudbeni dokumentaciji ni navedeno, da ponudnik zagotavlja servis oz. ni predložena pogodba o servisiranju.
- Videoprocesor, ki ga ponuja izbrani ponudnik, vsebuje USB priključek, vendar ta omogoča le hitro snemanje slik, ne pa tudi video posnetkov.
- Videoprocesor OTV-S190, ki ga ponuja izbrani ponudnik, nima dveh DVI izhodov, ki bi omogočala prenos Full HD 1080p signala, ampak le enega. Prav tako nima ustreznega SDI izhoda, ki bi omogočal prenos signala Full HD 1080p. To je sicer zmožen prenašati izhod HD SDI 3G, medtem ko procesor, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, podpira le izhod HD SDI (SMPTE 292M) in pa SD-SDI (SMPTE 292M). Izbrani ponudnik je sicer ponudil zahtevana dva video kabla DVI, ki omogočata prenos signala 1080p, vendar se lahko na ponujeno opremo poveže le eden.
- Ponujeni glavi kamere imata tri gumbe, ki jih je možno programirati po želji, vendar vsak gumb le za eno funkcijo. Poleg tega glavi vsebujeta še štiri gumbe, in sicer za nastavitev ostrine in povečave. Ker je možno programirati le tri osnovne funkcije naenkrat, ne pa zahtevanih 5, izbrani ponudnik ne izpolnjuje tehničnih zahtev.
- Izbrani ponudnik nikjer ne dokazuje, da glave kamere dejansko omogočajo progresivno skeniranje v progresivni HD tehniki. Definicija Full HD pomeni tehnično najboljšo tehnologijo skeniranja slike (1080 linij čip skenira progresivno, torej vse naenkrat, ne pa "interlaced", torej prepleteno, kar pomeni le polovico linij v danem trenutku).

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 6. 9. 2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah. V vlogi odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke:

- Izbrani ponudnik je v zvezi s servisom podal izjavo, v kateri je navedel, da bo zagotovil servis opreme v primeru okvare z odzivnim časom 24 ur od prejema zahteve. Ta izjava se je nanašala ne samo na opremo Olympus, temveč tudi na drugo opremo, in je povzela dogovore, ki jih ima izbrani ponudnik s serviserji opreme.
- Izbrani ponudnik je ponudil videoprocesor najnovejše generacije, ki ima različne digitalne izhode, eden izmed njih je tudi USB vhod. Videoprocesor Visera Elite OTV-190 izpolnjuje naročnikove zahteve, saj lahko uporabnik na USB izhod priključi različne naprave, med drugim tudi spominski medij (MAJ 1925). Poleg spominskega medija se za digitalno snemanje slik lahko uporabijo tudi drugi mediji. Poleg tega je izbrani ponudnik ponudil dokumentacijski sistem oz. snemalnik slik in filmov, ki zagotavlja, da se digitalne slike in filmi prenašajo in so na vpogled naročniku.
- Videoprocesor izbranega ponudnika ima različne digitalne izhode, ki pa jih naročnik dejansko ne bo uporabil. Izbrani ponudnik je namreč ponudil tudi kontrolno enoto, ki je med drugim zadolžena za usmerjanje videosignalov na različne monitorje. V ta namen se video signal iz videoprocesorja s pomočjo posebnega video kabla pripelje v kontrolno enoto, ki deluje kot razdelilnik in usmerjevalnik istega signala na več različnih lokacij. Iz kataloga je razvidno, da so na voljo štirje digitalni izhodi, in sicer HD-SDI 2x, DVI 1x in DV (IEE1394) 1x. Če obstaja potreba po dodatnem HD DVI izhodu, ga tehniki pridobijo tako, da povežejo DVI izhodni signal procesorja na monitor in dodatni HF DVI signal pridobijo iz DVI izhoda monitorja.
- Izbrani ponudnik je ponudil glavo kamere, ki ima sedem gumbov za upravljanje videoprocesorja. Tri od teh gumbov je mogoče programirati na eno od 36 funkcij videoprocesorja, kar presega zahteve naročnika. Ponujena glava ima tako tri gumbe za opravljanje funkcij videoprocesorja in štiri gumbe za upravljanje optične povezave in fokusa.
- Videoprocesor v kombinaciji s ponujeno glavo zagotavlja FULL HD tehnologijo tako v progresivni 1080p kot tudi v prepleteni 1080i tehnologiji.
- Izbrani ponudnik v nadaljevanju navaja, da vlagateljeva ponudba ne ustreza v celoti zahtevam naročnika.

Izbrani ponudnik na podlagi navedenega predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo ter povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 26. 9. 2012 podal predlog za začetek revizijskega postopka. V vlogi navaja, da je naročnik popolni zahtevek za revizijo prejel dne 28. 8. 2012, dne 25. 9. 2012, ko je že poteklo 20 delovnih dni, pa vlagatelj ni prejel odločitve naročnika o zahtevku za revizijo. To pomeni, da gre za molk naročnika, navaja vlagatelj, in predlaga začetek revizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je dne 2. 10. 2012 prejela dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem revizijskem postopku je sporno vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot primerno in popolno. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje nekaterih tehničnih zahtev, ki so bile določene v razpisni dokumentaciji.

Vlagateljeve revizijske navedbe je treba presojati z vidika 19. in 20. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določata, da je nepravilna ponudba tista, ki (med drugim) ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, neprimerna pa tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. Nepravilne ali neprimerne ponudbe ob upoštevanju 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, vse nepopolne ponudbe pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi ne vsebuje kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje nepravilnosti glede zagotavljanja servisa za opremo proizvajalcev Artrex in Mytek J&J. Naročnik je zahteve v zvezi z zagotavljanjem servisa ponujene opreme določil v točki 2.2.4.19 razpisne dokumentacije, v kateri je zapisal:

"Ponudnik zagotavlja:
- servis v primeru okvare z odzivnim časom do štiriindvajset (24) ur od prejema naročnika (telefon, fax, email),
- jamstvo za kvaliteto opravljenih storitev šest (6) mesecev od dneva popravila.
Dokazilo: izjava ponudnika (OBR-9) in prilogi: vzorec pogodbe o vzdrževanju s pooblaščenim serviserjem, v kolikor ponudnik ni hkrati pooblaščen serviser ter certifikat ustreznosti servisnega osebja."

Iz navedenega določila razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval zagotovitev servisa za ponujeno opremo, pri čemer je dopustil, da servis zagotavlja bodisi ponudnik kot pooblaščeni serviser bodisi druga oseba, če ponudnik sam ni pooblaščen za servisiranje opreme. V prvem primeru je naročnik kot dokazilo za zagotovljen servis zahteval predložitev izjave na obrazcu OBR-9, v katerem so morali ponudniki med drugim potrditi, da zagotavljajo servis z ustreznim odzivnim časom in jamstvom za kvaliteto, v drugem pa so morali ponudniki predložiti vzorec pogodbe s pooblaščenim serviserjem, iz katere je razvidno, da bo servis zagotovljen in da ga bo izvajal serviser, ki je za to ustrezno pooblaščen in usposobljen.

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta v ponudbo predložil podpisano in žigosano izjavo na obrazcu OBR-9, hkrati pa je predložil tudi lastno izjavo, v kateri je navedel:

"Izjavljamo, da zagotavljamo:
- servis v primeru okvare z odzivnim časom do štiriindvajset (24) ur od prejema naročnika (telefon, fax, email)
- jamstvo za kvaliteto opravljenih storitev šest (6) mesecev od dneva popravila

za vso ponujeno opremo iz te ponudbe".

Med vlagateljem in izbranim ponudnikom ni spora, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil tudi opremo proizvajalcev Artrex in Mytek J&J. Prav tako ni sporno, da izbrani ponudnik ni pooblaščeni serviser za navedeno opremo. Izbrani ponudnik namreč v vlogi z dne 6. 9. 2012, s katero se je izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah, pojasnjuje, da se njegova lastna izjava ne nanaša le na opremo proizvajalca Olympus, temveč tudi na ostalo ponujeno opremo, pri čemer naj bi izjava povzela tudi dogovore, ki jih ima izbrani ponudnik s serviserji opreme, ki jo prodaja. Da lastna izjava izbranega ponudnika pokriva servisiranje celotne ponujene opreme, tudi od drugih proizvajalcev, naj bi po pojasnilu izbranega ponudnika izkazovali izjavi pooblaščenih serviserjev za opremo Artrex in Mytek J&J. Iz teh izjavah naj bi bilo razvidno, da izbrani ponudnik zagotavlja ustrezno servisiranje ponujene opreme.

Glede na pojasnila izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni pooblaščeni serviser za ponujeno opremo Artrex in Mytek J&J, temveč ima s pooblaščenimi servisi za to opremo sklenjen poseben dogovor, na podlagi česar naj bi bil zagotovljen servis. Kot je razvidno iz citiranih določb razpisne dokumentacije, je naročnik dopustil servisiranje s strani tretjih (ustrezno pooblaščenih) serviserjev, vendar je v tem primeru izrecno zahteval predložitev vzorca pogodbe, na podlagi katerega bo lahko izbrani ponudnik zagotavljal servisiranje ponujene opreme. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da teh pogodb za opremo proizvajalcev Artrex in Mytek J&J ni predložil, zaradi česar je njegovo ponudbo v tem delu treba označiti za formalno nepopolno ponudbo. Formalno nepopolna ponudba je namreč v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je treba razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. V predmetnem postopku je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da sam zagotavlja servis za opremo proizvajalca Olympus, ni pa razvidno, ali zagotavlja tudi servis za opremo proizvajalcev Artrex in Mytek J&J, zaradi česar bi ga naročnik moral pozvati k dopolnitvi ponudbe z vzorci pogodb, kot je bilo to določeno v točki 2.2.4.19 razpisne dokumentacije. Ob tem je treba opozoriti, da izbrani ponudnik tudi v vlogi z dne 6. 9. 2012, s katero se je izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah, ni predložil dokumentacije, s katero bi v postopku ocenjevanja ponudb lahko odpravil formalno nepopolnost. Izbrani ponudnik je namreč predložil le dve izjavi pooblaščenih serviserjev za opremo proizvajalcev Artrex in Mytek J&J, iz katerih je razvidno, da je v lastni izjavi izbranega ponudnika "povzeta vsebina dogovora" med serviserjem in izbranim ponudnikom. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji v primeru, če ponudnik sam ni pooblaščeni serviser za ponujeno opremo, zahteval vzorec pogodbe s serviserjem, bi bilo mogoče formalno nepopolnost odpraviti le s predložitvijo zahtevane dokumentacije.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna, saj naj ne bi izpolnjevala nekaterih tehničnih zahtev iz razpisne dokumentacije, med drugim zahteve, ki jo je naročnik določil v 3. alineji 1. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik zahteval, da mora videoprocesor med drugim:

"Zagotavljati mora vsaj osnovne analogne video izhode (RGB, Y/C, kompozitni) ter digitalna izhoda DVI 2x in ustrezen SDI izhod za prenos Full HD 1080p signala 2x".

Iz citirane določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik zahteval videoprocesor z dvema digitalnima DVI izhodoma. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da procesor OTV-S190, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne vsebuje dveh DVI izhodov, temveč le enega.

Po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je izbrani ponudnik ponudil videoprocesor proizvajalca Olympus OTV-S190, za katerega je v ponudbi predložil tudi katalog. Iz kataloga je razvidno, da ima videoprocesor OTV-S190 naslednje HDTV digitalne video izhode: HD SDI (SMPTE 292M), SD-SDI (SMPTE 292M), DV (IEE1394), DVI (WUXGA, 1080p ali SXGA), na podlagi česar je mogoče ugotoviti, da ima videoprocesor en DVI izhod. Tudi iz vloge z dne 6. 9. 2012, s katero se je izbrani ponudnik izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah, izhaja, da ima videoprocesor izbranega ponudnika le en DVI izhod. Izbrani ponudnik namreč v vlogi navaja, da procesor zagotavlja digitalne izhode, ki pa jih naročnik ne bo uporabil, saj naj bi za preusmeritev digitalnega signala skrbela posebna kontrolna enota. Zato po mnenju izbranega ponudnika tudi ni potrebnih več digitalnih izhodov kot le eden, če pa bi potreba po dodatnem HD DVI video izhodu obstajala, ga je v praksi mogoče pridobiti tako, da se DVI signal iz procesorja poveže z monitorjem, dodatni HF DVI signal pa se nato pridobi iz monitorja.

Glede na ugotovljeno dejstvo, ki izhaja tako iz kataloga kot tudi iz pojasnila izbranega ponudnika, in sicer da videoprocesor OTV-S190, ki ga ponuja izbrani ponudnik, ne vsebuje dveh DVI izhodov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče označiti za primerno v smislu 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, saj ne izpolnjuje pogoja " tehnične zahteve, vezane na vsebino predmeta javnega naročila. Naročnik je zato kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo. Ob tem Državna revizijska komisija ni upoštevala pojasnil izbranega ponudnika, da naročnik ne bo potreboval več različnih digitalnih izhodov oz. da je dodatni DVI izhod mogoče pridobiti s priključitvijo dodatnega monitorja. Zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji je bila namreč jasna, saj je izrecno zapisal, da mora imeti videoprocesor dva DVI izhoda, istočasno pa je zahteval tudi dva DVI priključna kabla (20. alineja 1. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije), ne da bi ob tem dopustil rešitve, kot jih ponuja izbrani ponudnik. Interpretacija izbranega ponudnika zato posega v pravico naročnika, da definira predmet naročila glede na svoje potrebe, oz. spreminja tehnično zahtevo, kot je bila določena v 3. alineji 1. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije. Če je izbrani ponudnik menil, da je naročnik s tehničnimi zahtevami kršil določbe ZJN-2, pa bi moral bodisi postaviti vprašanje o dopustnosti tehnične rešitve, kot jo ponuja sam, bodisi pravočasno vložiti zahtevek za revizijo (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitev o izbiri in oddaji javnega naročila po odprtem postopku" št. JN 003/EB-12 z dne 1. 8. 2012. Ob tem Državna revizijska komisija ni obravnavala ostalih vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na druge tehnične vidike ponudbe izbranega ponudnika, saj njihova vsebinska presoja ne bi več mogla vplivati na ugotovitev o neprimernosti ponudbe in s tem na odločitev, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija prav tako ni obravnavala navedb izbranega ponudnika, ki se nanašajo na popolnost vlagateljeve ponudbe. Iz obvestila o oddaji javnega naročila je namreč razvidno, da je naročnik ugotavljal le popolnost ponudbe izbranega ponudnika, ni pa ugotavljal (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe. V postopku pravnega varstva ni mogoče presojati popolnosti ponudbe, v zvezi s katero naročnik v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni preverjal izpolnjevanja pogojev, saj bi to pomenilo poseg v pravico do pravnega varstva.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila upošteva ugotovitev, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehnične zahteve, kot je bila določena v 3. alineji 1. točke 3. poglavja razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija na koncu opozarja, da naročnik, kljub določbam 26. oz. 28. člena ZPVPJN, ni obravnaval zahtevka za revizijo oz. ni sprejel ene izmed odločitev o zahtevku za revizijo, ki bi jo v skladu z določbami ZPVPJN moral sprejeti. Državna revizijska komisija je zato zahtevek za revizijo obravnavala na podlagi četrtega odstavka 28. člena ZPVPJN, pri čemer ob presoji revizijskih navedb ni mogla upoštevati naročnikovih stališč. Ker ravnanje naročnika, ki ni sprejel odločitve o zahtevku za revizijo, vsebuje znake storitve prekrška po 4. točki prvega odstavka 78. člena ZPVPJN, bo Državna revizijska komisija prekrškovnemu organu predlagala, da preveri, ali so v predmetnem postopku podane podlage za začetek postopka o prekršku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi s plačilom revizijske takse v višini 1.594,84 EUR ter stroške pravnega svetovanja in zastopanja v višini 1.500,00 EUR.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala stroške za plačilo takse v višini 1.594,84 EUR. Stroškov za pravno svetovanje in zastopanje v višini 1.500,00 EUR Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala, saj vlagatelj ni izkazal, zakaj so mu ti stroški in v takšni višini nastali, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in drugega odstavka 151. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in spremembe), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN pa ni najti zakonske podlage za povrnitev navedenih stroškov, saj vlagatelj v revizijskem postopku ni bil zastopan po odvetniku ali drugi osebi, ki bi imela po zakonu pravico do nagrade.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi, s katero se je izjasnil o revizijskih navedbah, zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer 1.000,00 EUR za pripravo izjasnitve po zunanjem svetovalcu ter 20,00 EUR za poštne storitve.

Izbrani ponudnik se ima glede na 11. člen ZPVPJN in drugi odstavek 27. člena ZPVPJN pravico izjasniti o navedbah vlagatelja (tudi s pomočjo odvetnika; prim. drugi odstavek 70. člena ZPVPJN), priglasi pa lahko tudi povrnitev stroškov (šesti odstavek 70. člena ZPVPJN). Vendar je upravičen le do povrnitve potrebnih in ne vsakršnih stroškov (tretji in šesti odstavek 70. člena ZPVPJN).

Stroškov priprave izjasnitve po zunanjem svetovalcu, ki jih je priglasil izbrani ponudnik, Državna revizijska komisija ne priznava, saj v revizijskem postopku ni bil zastopan po odvetniku ali drugi osebi, ki bi imela po zakonu pravico do nagrade. Prav tako izbranemu ponudniku ni mogoče priznati pavšalnih stroškov za poštne storitve, saj jih ni specificiral.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPVPJN lahko Državna revizijska komisija, ob sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo ali v šestih mesecih od sprejema te odločitve, od naročnika zahteva, da ji predloži odzivno poročilo in dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik bo moral Državni revizijski komisiji v roku treh mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila za "Digitalni artroskopski stolp za projekt IntegrAid JN 003/EB-12", ki je bil delno razveljavljen s 1. točko izreka tega sklepa. Poročilo mora vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala in opis načina odprave nepravilnosti (tretji odstavek 41. člena ZPVPJN).

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje napotkov Državne revizijske komisije, ali naročnik odzivnega poročila Državni revizijski komisiji ne bo predložil, bo morala Državna revizijska komisija zoper naročnika začeti postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 15. 11. 2012



predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola
- KARL STORZ Endoskopija, d.o.o., Verovškova ulica 60a, 1000 Ljubljana
- OLYMPUS Slovenija trgovina in storitve, d.o.o., Baznikova ulica 2, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran