018-373/2012 Biotehniški izobraževalni center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbije in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Dozidava prizidka " BIC Ljubljana", ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel vlagatelj DEMA PLUS inžinering d.o.o., Kongresni trg 3, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), na podlagi predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki ga je vložil naročnik BIC Ljubljana, Ižanska cesta 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 11. 2012

odločila:

Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se vkljub vloženemu zahtevku za revizijo, dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 4.10.2012 na portalu javnih naročil pod številko objave JN10622/2012 objavil obvestilo o predmetnem naročilu.

Naročnik je z vlogo z dne 14.12.2012 na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog, naj mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe. V predlogu naročnik navaja, da so mu bila zaradi povečanih potreb izobraževalnega centra dodeljena sredstva za dozidavo prizidka na lokaciji Gimnazija in veterinarska šola, kjer se bo število uporabnikov povečalo za 98 ljudi. Zaradi omejenih kapacitet oziroma povečanih prostorskih potreb naročniku grozi, da ne bo mogel redno izvajati svoje osnovne dejavnosti, t.j. izobraževanja, razen tega pa obstaja tudi obstaja nevarnosti, da objekt v primeru naravnih in drugih nesreč ne bi ustrezal vsem varnostnim zahtevam in bi lahko ogrozil varnost dijakov in drugih oseb in premoženja. Poleg navedenega gre v obravnavanem primeru za naročilo gradnje, pri kateri imajo močan vpliv na izvedbo vremenske razmere, vložitev zahtevka za revizijo pa za naročnika pomeni zakasnitev del. Ker se bodo dela v najboljšem primeru lahko pričela šele čez mesec dni, bo morala biti po vsej verjetnosti zaradi vremenskih razmer gradnja prestavljena v drugi kvartal naslednjega leta, to pa za naročnika predstavlja potencialno škodo oziroma nevarnost. Poleg navedenega je naročnik tudi prepričan, da je vlagateljev zahtevek za revizijo neutemeljen in vložen zgolj z namenom zavlačevanja konkretnega postopka, saj navaja dejstva, ki so neresnična (v nadaljevanju naročnik pojasnjuje razloge, zaradi katerih je mnenja, da je vlagateljev zahtevek neutemeljen).

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve ni prejela vlagateljevega mnenja o naročnikovem predlogu (drugi odstavek 20. člena).

Po proučitvi predloga naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN torej je, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, ter v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija dovoli sklenitev pogodbe v primeru, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Pri tem ZPVPJN izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom. ZPVPJN hkrati določa, da Državna revizijska komisije naročnikov predlog zavrne, če izvedba naročila ni nujna ali se razlogi za nujnost lahko pripišejo naročnikovemu ravnanju in bi jih bilo mogoče predvideti.

Ker predstavlja možnost iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN izjemo glede na strogo pravilo o prepovedi sklenitve pogodbe, izjeme pa je treba interpretirati ozko (exceptiones non sunt extendae), je treba ugotoviti, da je možnost sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila pridržana le za izjemne in glede na konkretne okoliščine posameznega primera posebej utemeljene primere, pri čemer je naročnik tisti, ki mora predlog za izdajo sklepa ustrezno obrazložiti in dokazati, da je izdaja sklepa o sklenitvi pogodbe nujna in objektivno upravičena. Pri odločanju o tem, ali lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila, mora Državna revizijska komisija zato ugotavljati ne samo obstoj javnega interesa za sklenitev pogodbe, saj ta po naravi stvari obstaja v vsakem izvedenem javnem naročilu, s katerim naročniki zadovoljujejo potrebe v javnem interesu in zagotavljajo nemoteno izvajanje javnih storitev, temveč mora ugotavljati tudi posebne okoliščine, ki utemeljujejo takšno odločitev in ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve.

Okoliščine, ki jih lahko Državna revizijska komisija upošteva pri presoji izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN, morajo biti objektivne, izredne in nepredvidljive. Okoliščine, ki jih s svojim ravnanjem povzroči sam naročnik, ali okoliščine, ki bi jih naročnik pri skrbnem poslovanju moral predvideti, ne morejo biti upoštevne. Prav tako pri izdaji sklepa Državna revizijska komisija glede na izrecno določbo zakona ne more upoštevati zgolj ekonomskih interesov naročnika, ki se npr. kažejo v tem, da bo naročnik s sklenitvijo nove pogodbe o izvedbi javnega naročila prišel do cenejšega izvajanja storitev ali nabave blaga. Pri presoji utemeljenih okoliščin mora Državna revizijska komisija tudi upoštevati, da mora biti nastanek škodljivih posledic gotov in ne le verjeten, dovolitev sklenitve pogodbe pa mora biti edini možni ukrep za preprečitev škode. Za ugoditev predlogu za sklenitev pogodbe mora naročnik izkazati višjo stopnjo intenzivnosti škodljivih posledic, kot jih s pravilom o prepovedi sklenitve pogodbe iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN predvideva že sam zakon, saj v nasprotnem primeru to pravilo ne bi imelo nobenega pomena. V nasprotnem primeru bi že samo dejstvo, da je predmet javne nabave po naravi stvari vedno v javnem interesu (kot je v javnem interesu nedvomno tudi prevoz otrok v šolo), razvrednotilo obstoj pravila zadržanja sklenitve pogodbe. Šele v primeru, kadar obseg škodljivih posledic preseže tisto mejo, ki je že sicer vključena v pravilo iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, je možno zaključiti, da ne gre več za običajne oziroma pričakovane škodljive posledice, temveč za škodljive posledice, kjer je intervencija Državne revizijske komisije v smislu izdaje sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN nujna.

Kot je bilo že zapisano, je možnost sklenitve pogodbe kljub vloženemu zahtevku za revizijo pridržana za posebne primere, kjer obstajajo objektivne, izredne in nepredvidljive okoliščine, ki kažejo na dejansko nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost njene preprečitve. Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik v konkretnem primeru ni izkazal, da je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila prišlo do izrednih ali nepredvidljivih okoliščin " to je takšnih okoliščin, ki jih s skrbnostjo dobrega strokovnjaka na področju naročnikovih pristojnosti ni mogoče vnaprej predvideti. Obstoj okoliščin, s katerimi naročnik v konkretnem primeru utemeljuje svoj predlog za sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom vkljub vloženemu pravnemu sredstvu (povečanje števila dijakov v procesu izobraževanja, izpolnjevanje varnostnih zahtev kot preventiva pred možnim nastopom naravnih in drugih nesreč, vremenske okoliščine in/ali domnevna neutemeljenost vloženega pravnega sredstva), niso nepredvidljivi dogodki, s katerimi naročnik ne bi mogel v naprej računati in jih v naprej predvideti ter temu ustrezno prilagoditi in načrtovati izvajanje dejavnosti v okviru lastnih pristojnosti.

Ker naročnik v predlogu ni navedel takih argumentov, ki bi izkazovali, da v obravnavanem primeru obstajajo izredne in nepredvidljive okoliščine oz. da grozi resna in nepopravljiva škoda, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa po četrtem odstavku 20. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 15. 11. 2012






predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- BIC Ljubljana, Ižanska cesta 10, Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- Arhiv "tu (spis)

Natisni stran