018-293/2012 Ortopedska bolnišnica Valdoltra

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Čiščenje vseh bolnišničnih prostorov (odprtih in zaprtih enot) in notranji transport" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Aktiva čiščenje d.o.o., Ljubljanska cesta 12F, Trzin, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.10.2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 10.9.2012, se ugodi tako, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročanja "Čiščenje vseh bolnišničnih prostorov (odprtih in zaprtih enot) in notranji transport", objavljen na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN8340/2012 z dne 31.7.2012, s popravki pod objavo št. JN9161/2012 z dne 24.8.2012, št. JN9764/2012 z dne 10.9.2012, objavo št. JN10136/2012 z dne 20.9.2012 in objavo št. JN10244/2012 z dne 24.9.2012.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 2.484,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik predmetno javno naročilo "Čiščenje vseh bolnišničnih prostorov (odprtih in zaprtih enot) in notranji transport" oddaja po odprtem postopku. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN8340/2012 z dne 31.7.2012, s popravki pod objavo št. JN9161/2012 z dne 24.8.2012, št. JN9764/2012 z dne 10.9.2012, objavo št. JN10136/2012 z dne 20.9.2012 in objavo št. JN10244/2012 z dne 24.9.2012.

Zoper navedeno objavo razpisne dokumentacije je vlagatelj dne 10.9.2012 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo. Vlagatelj v zahtevku zatrjuje, da je naročnik predmet naročila oblikoval nezakonito, tako da slednje obsega tako čiščenje vseh bolnišničnih prostorov kot notranji transport. Ker gre pri storitvah čiščenja in transporta za povsem ločene in med seboj neodvisne storitve, po vlagateljevem mnenju ni razloga, da naročnik javnega razpisa ni oblikoval v sklope in s tem omogočil, da bi vsako storitev opravljala dva različna izvajalca. Že iz vpogleda v Prilogo 2 k razpisni dokumentaciji po vlagateljevem mnenju izhaja, da gre za povsem medsebojno nepovezane storitve, ki jih tudi običajno opravljajo različni gospodarski subjekti. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem kršil določbo drugega odstavka 6. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih. Vlagatelj navaja, da naročnik kljub dejstvu, da predmet konkretnega javnega naročila to dopušča, obravnavanega predmeta javnega naročila in razpisne dokumentacije ni oblikoval tako, da bi bilo mogoče ponudbo oddati po sklopih. Vlagatelj tudi opozarja, da bo naročnik, zaradi nujne kumulacije v predmetnem razpisu, lahko pridobil le eno ponudbo, ki pa cenovno ne more biti konkurenčna, naročnik pa bi z oblikovanjem razpisa v sklope lahko zagotovil dostop več ponudnikom in s tem bistveno nižjo skupno ceno za oba sklopa. Vlagatelj trdi, da je takšna kumulacija nezakonita, diskriminatorna in da dejansko omogoča pridobitev zgolj ene ponudbe, pri tem pa se tudi neupravičeno onemogoča dostopnost javnega naročila vlagatelju. Kljub temu, da je bil naročnik z vlagateljevim vprašanjem na Portalu javnih naročil z dne 7.8.2012 opozorjen na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-029/2012-4, je naročnik po vlagateljevih navedbah zgolj odgovoril, da je izhajal iz dosedanje dobre prakse, ki jo je izvajal že pred oddajo čiščenja zunanjemu izvajalcu. Vlagatelj meni, da je naročnik spregledal, da so takšni interni dogovori naročnika in sedanjega izvajalca v očitnem nasprotju s sanitarnimi, zdravstvenimi in higienskimi predpisi. V nadaljevanju vlagatelj izpostavlja spremembo v 8.10 točki razpisne dokumentacije glede določitve pogoja. Tako je naročnik po vlagateljevih navedbah na Portalu javnih naročil z dne 4.9.2012 dodatno spremenil razpisno dokumentacijo na način, da je določil, da lahko ponudnik predloži referenco ločeno za interni transport in čiščenje. Iz česar je po vlagateljevih navedbah razvidno, da naročnik priznava, da razpis na način, kot je oblikovan, ne zahteva nujno kumulacije čiščenja in transporta tudi v delu, ki se nanaša na referenco. V nadaljevanju vlagatelj še opozarja, da čeprav je naročnik s spremembo razpisne dokumentacije dopustil, da se lahko predloži več ločenih referenc, pa je naročnik z odgovorom na Portalu javnih naročil z dne 4.9.2012 glede referenc tudi zahteval, da mora biti "vsaka potrjena s strani drugega naročnika". Navedeno po vlagateljevih navedbah pomeni, da naročnik ne bo več kot ustrezne sprejel reference za posamezno bolnišnico, pač pa mora biti referenca vezana na naročnika. Vlagatelj opozarja, da ima posamezni naročnik (npr. UKC Ljubljana, UKC Maribor), kljub temu da gre za enega naročnika, več specializiranih bolnišnic, na katerih se posebej in neodvisno od ostalih bolnišnic izvaja storitev čiščenja. Izvajanje storitev čiščenja na takšni posamezni bolnišnici pa je v celoti primerljivo z izvajanjem storitev čiščenja v bolnišnici Valdoltra. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se revizijskemu zahtevku ugodi tako, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila in mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 19.9.2012 sprejel odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik, glede vlagateljevih očitkov o medsebojni nepovezanosti storitev pojasnjuje, da je potrebno prilogo 2 Organizacijo čiščenja v OBV obravnavati kot celoto. Poleg tega je po naročnikovih navedbah tudi iz razpisne dokumentacije in obrazca predračuna razvidno, da je naročnik dela čiščenja in internega transporta oblikoval kot celoto, saj v predračunu ni ločenih postavk, posebej za čiščenje prostorov in posebej za notranji transport. Pri tem po naročnikovem mnenju tudi ne gre za nepovezani storitvi, kot to navaja vlagatelj. Naročnik si je skladno z načelom dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi ves čas prizadeval doseči čim boljše rezultate ob najnižjih stroških, kar pomeni s čim manjšim številom delavcev opraviti čim več nalog oz. obstoječi kader najbolj smotrno izkoristiti. Sled temu je naročnik že pred leti, pred oddajo čiščenja zunanjemu izvajalcu, organiziral razpisana dela v enotni organizacijski enoti na način, kot je opisan v razpisni dokumentaciji, saj se je takšen način organizacije dela izkazal kot najbolj učinkovit in racionalen glede na naravo in obseg dejavnosti. Pri tem je naročnik vedno upošteval strokovne standarde higiene prostorov in ravnanje zaposlenih pri prehajanju iz del čiščenja na dela transporta, ki morajo upoštevati pravila o bolnišnični higieni. Ob tem naročnik poudarja, da z oddajo del čiščenja in transporta istočasno prenaša na izvajalca tudi delavce, ki ta dela opravljajo v bolnišnici, zato razdelitev dela na sklope za naročnika ni sprejemljiva, saj je mogoč le skupen prehod vseh delavcev k prevzemniku. V primeru delitve na dva sklopa in morebitni oddaji naročila dvema različnima izvajalcema, bi moral naročnik dodatno usklajevati delo z izvajalcema, s čimer bi bil kader dodatno obremenjen, oz. bi bila potrebna dodatna zaposlitev pri naročniku. Morebitni zapleti pri izvajanju in usklajevanju nalog ali organizaciji dela in delavcev dveh izvajalcev, bi negativno vplivali na nemoten potek dela ostalih enot bolnišnice, kar zagotovo ni v interesu naročnika oz. njegovih pacientov. Delitev naročila na sklope bi po naročnikovem mnenju za naročnika pomenilo več stroškov, manj učinkovito organizacijo in s tem manjšo gospodarnost izvedbe javnega naročila. V primeru, da bi naročnik javno naročilo oddal v dveh sklopih, kot to predlaga vlagatelj, bi to pomenilo, da del nalog opravi oseba, ki izvaja čiščenje, transport odpadkov pa druga oseba, kar bi zahtevalo večje število zaposlenih in s tem povečanje stroškov dela in nepotrebno organizacijsko ločevanje in drobljenje del. Prav tako naročnik oporeka vlagateljevim trditvam, da je pogoj iz 8.10 točke nezakonit in meni da postavljeni pogoji niso diskirminatorni, da omogočajo enakopravno obravnavo ponudnikov in da lahko več ponudnikov predloži konkurenčno ponudbo za celoten predmet javnega naročila. Naročnik je v prejšnjih letih na osnovi podobnega razpisa pridobil ponudbe več ponudnikov, ki so izpolnjevali pogoje iz javnega naročila. Poleg tega je po oceni naročnika na trgu več delujočih ponudnikov, ki izpolnjujejo vse pogoje iz navedenega razpisa. Naročnik prav tako zavrača vlagateljeve očitke, da je z odgovorom z dne 4.9.2012 na Portalu javnih naročil referenčni pogoj v resnici postrožil in pojasnjuje, da je na vprašanje ponudnika: "Ali lahko ponudnik predloži referenco ločeno za interni transport in čiščenje. To pomeni, da mora za izpolnitev pogojev teoretično predložiti 6 referenčnih potrdil, v kolikor je vsaka potrjena od drugega naročnika" odgovoril: "Da, lahko." S tem naročnik ni postrožil pogojev, saj naročnik zahteva reference najmanj dveh bolnišnic, ne pa dveh naročnikov. To pomeni, da naročnik šteje kot ustrezne reference tudi reference posameznih bolnišnic in klinik. Na podlagi navedenega je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil.

Naročnik je z dopisom z dne 24.9.2012, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 25.9.2012, odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 25.9.2012 opredeli do naročnikovih navedb iz odločitve.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je v obravnavanem primeru med strankama sporno naročnikovo oblikovanje predmeta predmetnega javnega naročila. Naročnik je namreč storitev čiščenja in storitve transporta združil v skupno oz. enotno javno naročilo, čemur pa na drugi strani nasprotuje vlagatelj, ki trdi, da naročnik s tem ravnanjem zmanjšuje možnost dostopa do javnega naročanja ostalim ponudnikom, saj gre za združevanje storitev, ki medsebojno v ničemer niso povezane. Državna revizijska komisija je glede oblikovanja sklopov že večkrat zavzela stališče (npr. št. 018-70/2009, 018-122/2009, 018-179/2010, 018-029/2012-4), da je namen zakona usmerjati naročnike, da predmet javnega naročanja oblikujejo v sklope v smislu 31. točke 1. odstavka 2. člena Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spr. v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je "sklop" del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno. Naročnik je pri oblikovanju predmeta javnega naročanja sicer načeloma avtonomen, vendar pa mora, če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih. Pri tem mora zagotovi nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom (drugi odstavek 6. člena ZJN-2). Naročnik ne sme oblikovati naročila v vrednostno prenizke ali previsoke sklope z namenom, da bi se izognil predpisanim postopkom oddaje javnega naročila (kot izhaja iz 3. odstavka 14. člena ZJN-2), oziroma da bi s tem neupravičeno privilegiral večje ponudnike. Namen ZJN-2 namreč ni, da bi posegal v objektivno opravičljive poslovne odločitve naročnika, pri katerih je le-ta (v okviru določil ZJN-2) avtonomen, vendar pa je potrebno zakon interpretirati v smislu omejitev in zahtev, ki izhajajo iz temeljnih načel javnega naročanja, to je načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2), načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2).

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročnik ni izkazal, da predmet javnega naročila ne dopušča oblikovanje sklopov glede razpisanih storitev. Kakor izhaja iz razpisne dokumentacije, je naročnik v Prilogi 2 Organizacija čiščenja v ortopedski bolnišnici Valdoltra poleg storitev čiščenja še določil:
"DELA IN NALOGE, KI JIH OPRAVLJA SLUŽBA ZA NOTRANJI TRANSPORT:
" prevoz bolnikov in pomoč pri prevozu bolnikov na diagnostične in terapevtske posege,
" transport hrane in napitkov iz centralne kuhinje na bolniške, odd.poop.nege,
" transport potrošnega materiala na bolniške oddelke,
" transport čistega in umazanega perila,
" pomoč pri transportu materialov iz bolnišnične lekarne na bolniške oddelke,
" sodelovanje pri čiščenju in urejanju bolnišničnih prostorov,
" transport smeti in posebnih odpadkov v depo (po internih bolnišničnih navodilih),
" odnašanje in prenašanje pošte, naročil, materialov za laboratorijske preiskave in izvidov, materialov v in iz sterilizacije,
" prinašanje in prenašanje materialov, opreme in pripomočkov, ki so potrebni na bolniških oddelkih."

Po presoji Državne revizijska komisija gre za dve ločeni storitvi, za kateri je potrebna posebej ločena registracija za opravljanje dejavnosti. Naročnik na ta način daje prednost tistim gospodarskim subjektom, ki so registrirani za opravljanje obeh vrst storitev hkrati in onemogoča dostop do javnega naročanja preostalim gospodarskim subjektom, ki so specializirani za opravljanje zgolj ene izmed zahtevanih storitev. Pri tem se Državna revizijska komisija ne strinja z naročnikovo argumentacijo, da je pri oblikovanju razpisne dokumentacije izhajal zgolj iz dosedanje dobre prakse, ki jo je uvedel že pred oddajo čiščenja zunanjemu izvajalcu, in sicer da delavci notranjega transporta opravljajo tudi generalna čiščenja in čiščenje s stroji, del internega transporta pa v času manjše potrebe po izvajanju čiščenja opravljajo delavke čiščenja, kar se je po dosedanji praksi izkazalo kot učinkovito pri racionalizaciji stroškov vodenja in organizacije dela. Poudariti je potrebno, da naročnik obravnavani storitvi, ki sta predmet obravnavanega javnega naročila, ne izvaja več v okviru svoje organizacije, temveč jo je prenesel na zunanje izvajalce, kar pomeni, da poslovna politika izvajanja predmetnega javnega naročila in s tem povezana tveganja niso več na naročniku, temveč na zunanjih izvajalcih. Državna revizijska komisija se zato z naročnikom ne strinja, da bi bilo lahko v primeru dveh sklopov potrebno zaposliti več delavcev in da bi s tem prišlo do povečanja stroškov del. Naročnik bo namreč opravljanje storitev in svoje delavce oz. kadre prenesel na zunanje izvajalce, tako da ga stroški dela ne bodo neposredno bremenili, ampak zgolj cena oz. strošek končne storitve, medtem ko bo strošek dela bremenil izključno zunanje izvajalce, zato takšne naročnikove argumentacije, ki se nagiba k združevanju sklopov, ni mogoče sprejeti. Poleg tega bo lahko izvajalec, ki opravlja obe storitvi, učinkovitejše razporedil delovno silo in s tem posledično zmanjšal stroške dela, kar se bo lahko odrazilo tudi preko cenovno ugodnejše ponudbe, na drugi strani pa bodo pri postopku oddaje javnega naročila imeli možnost sodelovanja tudi tisti izvajalci, ki so specializirani le za eno izmed razpisanih storitev in bodo morali navedena dejstva pri oblikovanju končne ponudbene cene tudi upoštevati. Državna revizijska komisija v celoti soglaša z vlagateljem, da se bo z dostopnostjo predmetnega javnega naročila širšemu krogu ponudnikov povečala konkurenca, kar bo imelo ugoden vpliv na končno ponudbeno ceno, kar je nenazadnje tudi glavni cilj pravil javnega naročanja. Nadalje se Državna revizijska komisija z naročnikom prav tako ne strinja, da sta sporni storitvi medsebojno neločljivo povezani, zaradi česar ju ni mogoče ločiti na sklope. Državna revizijska komisija z naročnikom sicer soglaša, da so nekatere pod naloge transporta navedene storitve s čiščenjem povezane, vendar večina s čiščenjem nimajo povezave, kar pa je predvsem bolj posledica dejstva, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel njihove ločitve na čiščenje in transport, kot pa da bi šlo za storitve, ki bi bile res medsebojno neločljivo povezane. Prav tako naročnik opisa transportnih nalog ni natančneje specificiral, da bi lahko Državna revizijska komisija sprejela naročnikovo argumentacijo, da navedene naloge pravzaprav ne predstavljajo transporta v smislu uporabe transportnih sredstev, ampak da gre le za dodatne oz. pomožne naloge v sklopu čiščenja. Tak primer je npr. prevoz bolnikov in prenašanje in odnašanje pošte, ki lahko pomeni kurirsko službo in uporabo prevoznih sredstev ali pa nekaj povsem drugega. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik, kljub dejstvu, da predmet konkretnega javnega naročila to dopušča, predmeta javnega naročila in razpisne dokumentacije ni oblikoval na način, da bi bilo mogoče ponudbo oddati po sklopih, ravnal v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, ter načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 7. člena ZJN-2 ter načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu zahtevku in odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija vlagatelju pritrdila, da je naročnik ravnal v nasprotju s temeljnimi načeli javnega naročanja, je postalo povsem irelevantno dejstvo, da je naročnik v prvotno določenem pogoju iz točke 8.10 razpisne dokumentacije (po katerem je moral ponudnik v letih 2012, 2011, 2010 in 2009 uspešno opravljati storitve čiščenje bolnišničnih prostorov, čiščenje v operacijskih prostorih, interni transport v zdravstveni dejavnosti (transport hrane, perila, pacientov, laboratorijskega materiala, zdravstvene dokumentacije,..) v najmanj treh bolnišnicah, pri vsaki od bolnišnic najmanj eno leto brez prekinitev) postavil zahtevo po referencah za notranji transport, pozneje pa navedeno zahtevo na dan vložitve revizijskega zahtevka spremenil tako, da je sporno zahtevo glede izkazovanja referenc transporta iz omenjenega besedila točke 8.10 razpisne dokumentacije izpustil (in od ponudnika le zahteval, da je v letih 2012, 2011, 2010 in 2009 uspešno opravljal storitve čiščenje bolnišničnih prostorov, vključno s čiščenjem v operacijskih prostorih, v najmanj dveh bolnišnicah, pri vsaki od bolnišnic najmanj eno leto brez prekinitev). Kajti naročnik bo moral v ponovljenem postopku za obe storitvi oblikovati ločena sklopa in pri tem oblikovati pogoje na način, da bo lahko preveril usposobljenost ponudnikov za oba storitvi oz. sklopa ločeno, zato se Državna revizijska komisija ni spuščala v presojo zakonitosti, ali je upravičeno, da je naročnik slednje od ponudnikov prvotno sploh zahteval.

Je pa Državna revizijska komisija v nadaljevanju presojala vlagateljeve očitke, da je naročnik z odgovorom na vprašanje enega izmed ponudnikov dne 4.9.2012 na Portalu javnih naročil pogoj iz 8.10 točke poostril. Naročnik je namreč na vprašanje enega izmed ponudnikov: "Spoštovani, ali lahko ponudnik predloži referenco ločeno za interni transport in čiščenje. To pomeni, da mora za izpolnitev pogojev teoretično predložiti 6 referenčnih potrdil, v kolikor je vsaka potrjena od drugega naročnika." odgovoril: "Da, lahko.", s čimer je po vlagateljevem prepričanju reference vezal na naročnika, ne pa na posamezno bolnišnico. Pri tem se Državna revizijska komisija z naročnikom ne strinja, da s svojim ravnanjem zahtevanega pogoja iz 8.10 točke razpisne dokumentacije ni postrožil in da je zahteval reference najmanj dveh bolnišnic, ne pa dveh naročnikov. Naročnik je namreč preko vprašanja, postavljenega s strani enega izmed ponudnikov, ki je postavil trditev oz. interpretacijo v 8.10 točki razpisne dokumentacije postavljenega pogoja, tej interpretaciji ponudnika pritrdil. Ponudnik pa je v svoji interpretaciji reference vezal na naročnike ne pa na bolnišnico. Če je naročnik ves čas mislil oz. menil referenčne posle vezati na bolnišnice, ne pa na naročnike, kakor to pojasnjuje v svoji odločitvi, bi tudi po presoji Državne revizijske komisije to tudi moral v spornem odgovoru na postavljeno vprašanje nedvoumno pojasniti, kajti na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije.

Glede na ugotovljene kršitve in vlagateljev pravovarstveni predlog, s katerim je zahteval razveljavitev vseh objav in razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi ugotovljenih kršitev v obravnavanem primeru, odločila tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku tudi napotke za pravilno izvedbo postopka, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v kolikor bo sprejel odločitev, da predmetno javno naročilo odda v novem postopku javnega naročila, mora v tem postopku upoštevati ugotovitve Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, in sicer za sestavo revizijskega zahtevka v višini 1.400,00 EUR, materialne stroške v višini 20 EUR, vse povečano za 20 % DDV in takso v višini 1.500,00 EUR. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo: za zastopanje v revizijskem postopku nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV, takso za revizijski zahtevek stroške v višini 1.500,00 EUR, za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT " pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV. Višjo stroškovno zahtevo za odvetniško nagrado nad priznano višino je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ocenila, da ti stroški niso bili potrebni.

Upoštevaje navedeno je naročnik vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 2.484,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V obravnavanem primeru pa Državna revizijska komisija na podlagi 1. odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s 3. odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo javnega naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (4. odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3 točka izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 16.10.2012

Predsednica senata:
mag. Nataša Jeršič
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana,
- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv - tu.

Natisni stran