018-218/2012 Občina Pivka

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek Šinko kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in mag. Maje Bilbija kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvajanje vzdrževalnih del na gozdnih cestah na območju Občine Pivka v obdobju 2012 - 2015", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik KOPKO, d.o.o., Javorniška cesta 9B, Pivka (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, Pivka, dne 30. 8. 2012

odločila:

1. Predlog vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN, kot je razviden iz njegove vloge z dne 29. 6. 2012, se zavrže.

2. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 29. 6. 2012 se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 11. 4. 2012 na portalu javnih naročil pod številko objave JN3939/2012 objavil obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku. Dne 20. 6. 2012 je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila št. UM-G-01/2012-5, iz katere je razvidno, da je v sklopu del "zasebni gozdovi" naročilo oddal ponudniku ŠTIGRAD, d.o.o., Grahovo 87, Grahovo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), v sklopu del "državni gozdovi" pa Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o., Vojkova ulica 9, Postojna.

Vlagatelj je z vlogo z dne 29. 6. 2012 vložil predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila.

Istočasno je vlagatelj z vlogo z dne 29. 6. 2012 zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu "zasebni gozdovi" vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da naročnik ponudbe izbranega ponudnika ni ustrezno preveril. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje nepravilnosti:

- V obrazcu št. 1b, Seznam podizvajalcev, je izbrani ponudnik navedel podizvajalca in njegovo udeležbo v vrednosti ponudbe, ni pa navedel, katera dela bo podizvajalec izvajal.
- V obrazcu št. 2, Izjava ponudnika o izpolnjevanju pogojev VIII. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, je izbrani ponudnik izjavo podpisal in žigosal zgolj zase. Po mnenju vlagatelja bi moral to izjavo podpisati tudi podizvajalec izbranega ponudnika.
- V obrazcu št. 7/e, Seznam razpoložljive tehnične, obratne in druge opreme za izvedbo javnega naročila, je izbrani ponudnik navedel neresnične podatke o lastništvu, hkrati pa je navedel opombo, da "namerava zamenjati".
- Na vpogledu v ponudbeno dokumentacijo je izbrani ponudnik povedal, da nekateri datumi ne ustrezajo oz. so drugačni zaradi naknadne predložitve dokumentacije. Iz naročnikove dokumentacije ne izhaja, da je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga delno razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, in sicer v sklopu, ki se nanaša na zasebne gozdove.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 10. 7. 2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o vlagateljevih navedbah v zvezi s popolnostjo njegove ponudbe. Izbrani ponudnik navaja, da vlagateljev zahtevek za revizijo ni popoln, ter zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje vse naročnikove zahteve. Izbrani ponudnik predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je sprejel sklep brez številke in datuma, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne očitke iz zahtevka za revizijo:

- Izbrani ponudnik je na obrazcu št. 1b navedel podizvajalca in njegove podatke, vključno s ceno in vrsto del, ki naj bi jih podizvajalec izvajal. Na istem obrazcu je izbrani ponudnik le še enkrat navedel istega podizvajalca, pri čemer je kot ceno zapisal ceno z DDV, medtem ko je v predhodnem razdelku zapisal ceno brez DDV. Gre torej za istega podizvajalca, za katerega je zapisana cena z DDV in brez DDV, navedena pa je tudi vrsta del, ki jih bo podizvajalec izvajal.
- V ponudbi izbranega ponudnika je tudi izjava na Obrazcu št. 2, ki jo je podal in podpisal podizvajalec izbranega ponudnika.
- Naročnik bo pred podpisom pogodbe preveril obstoj in vsebino podatkov, ki jih je izbrani ponudnik navedel na obrazcu št. 7/e. Vlagatelj je v tem delu podal le pavšalne navedbe, ne pa konkretnih trditev. Izbrani ponudnik ima pravico zamenjati razpoložljivo tehniko in jo nadomestiti z drugo. V razpisni dokumentaciji naročnik ni zahteval, katere stroje mora imeti ponudnik, da izpolnjuje pogoje, možno pa je, da ponudnik stroje šele nabavi ali vzame v najem v primeru, če je izbran za izvedbo naročila. Izbrani ponudnik je podpisal izjavo, da s stroji razpolaga, in tudi navedel, s katerimi. Tudi če izbrani ponudnik ne bi predložil seznama ali bi bil ta pomanjkljiv, ga naročnik ne bi smel izločiti, saj v razpisni dokumentaciji ni bilo navedeno, katere stroje mora ponudnik imeti, da bi izpolnil pogoj.
- Naročnik navaja, da je v zvezi z naknadno predložitvijo dokumentacije in neustreznostjo datumov preveril ponudbo in ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Izbrani ponudnik ni dopolnjeval svoje ponudbe niti ga naročnik ni k temu pozival.

Naročnik je z vlogo z dne 18. 7. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, in sicer v primerih ter pod pogoji, ki so taksativno navedeni v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, ali v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi naročnikovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

Iz določbe prvega odstavka 17. člena ZPVPJN izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi se končal postopek pravnega varstva.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Vlagateljev predlog temelji na prvem odstavku 19. člena ZPVPJN, v skladu s katerim lahko vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku predlaga zadržanje postopka. Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora odstopiti Državni revizijski komisiji (2. alineja drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V predmetnem postopku je treba pri presoji, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, upoštevati, da je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila oz. da je bil zahtevek za revizijo vložen po prejemu obvestila o oddaji naročila. To pomeni, da bi lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali izvedel druga ravnanja, našteta v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN, česar pa vlagatelj ne izpostavlja). Z drugimi besedami: vlagatelj bi lahko s predlogom za zadržanje postopka praviloma dosegel le zadržanje sklenitve pogodbe. Ker pa je sklenitev pogodbe po samem zakonu zadržana že na podlagi vložitve zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev predlog po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN za zadržanje postopka oddaje javnega naročila brezpredmeten. Vlagatelju za vložitev predloga za zadržanje postopka v skladu s prvim odstavkom 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se po prvem odstavku 13. člena ZPVPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, ni mogoče priznati pravnega interesa. Pravni interes za vložitev pravnega sredstva se kaže v tem, da ugoditev zahtevku za pravno varstvo povzroči določeno pravno korist, ki je oseba brez tega ne bi mogla doseči Vlagatelj je to pravno korist (tj. preprečitev sklenitve pogodbe o oddaji naročila) dosegel že s pravočasno vložitvijo zahtevka za revizijo, zaradi česar tudi ne more priti do vpliva na učinkovitost pravnega varstva. Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da vlagatelj predloga za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni z ničemer utemeljil.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zavrgla predlog vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu del "zasebni gozdovi" ni popolna, saj naj ne bi izpolnjevala nekaterih zahtev iz razpisne dokumentacije. Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Ta določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, pa neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja zmožnost ponudnika, da bo izvedel javno naročilo v zahtevani kvaliteti in obsegu, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v postopek in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uvodoma navaja, da je izbrani ponudnik v obrazcu št. 1b sicer navedel podizvajalca in njegovo udeležbo v vrednosti ponudbe, ni pa navedel, katera dela bo podizvajalec izvajal.

Naročnik je v poglavju 2.2 razpisne dokumentacije (Ugotavljanje sposobnosti) v VII. točki določil, katero podpisano in žigosano dokumentacijo mora ponudnik predložiti za popolnost ponudbe. Pri tem je v 3. alineji te točke zahteval tudi predložitev seznama podizvajalcev na Obrazcu št. 1b. V XXI. točki poglavja 2.6 razpisne dokumentacije (Splošni in posebni pogoji) je naročnik v zvezi s podizvajalci med drugim določil še naslednje zahteve:

"Ponudnik, ki želi sodelovati pri izvedbi predmetnega javnega naročila, je dolžan predložiti k ponudbi poleg obrazca "Podatki o ponudniku" ali v primeru, ko odda več ponudnikov skupno ponudbo obrazec "Podatki o skupnih ponudnikih", še obrazec "Podatki o podizvajalcu" (Obrazec št. 1b), v katerega ponudnik navede podatke o sodelujočem podizvajalcu. Obrazec "Podatki o podizvajalcu" se priloži v toliko izvodih, kolikor je podizvajalcev, ki sodelujejo v ponudbi.

Ponudnik je dolžan v Obrazcu 1c " Podatki o podizvajalcu, ki je priloga pogodbi, obvezno navesti vsako vrsto del, ki jo bo izvedel podizvajalec, podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun), predmet, količino, vrednost in kraj ter rok izvedbe del."

V Obrazcu št. 1b je naročnik predvidel, da ponudnik vanj vpiše seznam podizvajalcev, s katerimi bo izvajal naročilo, in pri tem za vsakega izmed njih navede naslednje podatke: naziv podizvajalca, vrednost njegove udeležbe v znesku in odstotku od ponudbene vrednosti ter vrsto del, ki jo bo podizvajalec opravljal v okviru izvajanja predmetnega naročila. V Obrazec št. 1c so morali ponudniki za vsakega posameznega podizvajalca navesti podrobnejše osnovne podatke (naziv, naslov, zakoniti zastopnik, matična številka, številka TRR, kontaktna oseba, ID za DDV, elektronski naslov in telefonska številka), vrednost del, ki jih podizvajalec prevzema, ter delež v odstotkih. Obrazec št. 1c je moral podpisati tudi podizvajalec, ki je s tem izjavil, da ima ponudnik do njega poravnane vse zapadle obveznosti in da soglaša, da mu naročnik dela, ki jih bo opravil, plača neposredno.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da so morali ponudniki v ponudbi navesti, s katerimi podizvajalci bodo izvedli naročilo, pri čemer so morali v (s strani naročnika pripravljene) obrazce vpisati osnovne podatke o podizvajalcih, vrednostne in odstotne deleže ter vrsto del, ki jo bodo podizvajalci opravljali. Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil Obrazec št. 1b, v katerem je navedel, da bo sodeloval z enim podizvajalcem, in sicer Storitve T.G.M., Stanislav Turk, s.p. Za navedenega podizvajalca je izbrani ponudnik v Obrazcu št. 1b vpisal vrednostno udeležbo ter navedel, kolikšen odstotek predstavlja glede na skupno ponudbeno vrednost. Hkrati je izbrani ponudnik na predvidenem mestu v Obrazcu št. 1b zapisal, da bo njegov podizvajalec izvajal storitve gredanja cest. Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da njegovi ponudbi v tem delu ni mogoče očitati pomanjkljivosti, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj. Izbrani ponudnik je namreč za svojega edinega podizvajalca navedel, katero vrsto del bo ta opravljal, s čimer je izpolnil zahtevo iz XXI. točke poglavja 2.6 razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je izbrani ponudnik izjavo o izpolnjevanju pogojev na Obrazcu št. 2 podpisal in žigosal zgolj zase, medtem ko njegov podizvajalec te izjave zase ni predložil.

V Obrazcu št. 2 je naročnik predvidel podpis izjave o izpolnjevanju pogojev iz VIII. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v kateri so bili določeni pogoji za priznanje osnovne, ekonomsko " finančne in tehnično " kadrovske sposobnosti. Za podizvajalce je naročnik določil, da morajo izpolnjevati pogoje iz 3. podtočke VIII. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v Obrazcu št. 2 pa je v opombi zapisal, da obrazec v primeru nastopa s podizvajalci podpiše in potrdi tudi vsak podizvajalec. Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je torej razvidno, da so bili dolžni podizvajalci posameznih ponudnikov predložiti podpisan in potrjen Obrazec št. 2.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedenih izhodišč vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je njegov podizvajalec, Storitve T.G.M., Stanislav Turk, s.p., predložil podpisan in žigosan Obrazec št. 2. Navedbam vlagatelja, da podizvajalec izbranega ponudnika ni podal izjave na Obrazcu št. 2 in da bi bilo treba zato njegovo ponudbo izločiti kot nepopolno, tako ni mogoče slediti.

Kot naslednje vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je izbrani ponudnik v Obrazcu št. 7/e, Seznam razpoložljive tehnične, obratne in druge opreme za izvedbo javnega naročila, navedel neresnične podatke o lastništvu, hkrati pa je pri enem izmed kosov opreme navedel opombo, da "namerava zamenjati". V zvezi s temi navedbami je treba najprej ugotoviti, da jih vlagatelj, v nasprotju s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ni niti utemeljil oz. konkretiziral niti dokazal. V skladu s 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti dejstva v zvezi z zatrjevanimi kršitvami in predlagati dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo le splošno navaja, da naj bi izbrani ponudnik "navedel neresnične podatke o lastništvu", ne da bi ob tem konkretiziral, za katere dele opreme gre in na podlagi česa zatrjuje, da izbrani ponudnik ni lastnik navedene opreme. Izbrani ponudnik je namreč v Obrazcu št. 7/e navedel 11 kosov različne tehnične opreme. Poleg tega vlagatelj tudi ni predložil nobenih dokazov, temveč je kot dokaz predlagal le vpogled v Obrazec št. 7/e, ki ga je predložil izbrani ponudnik, ter "uradne poizvedbe". Iz Obrazca št. 7/e ni mogoče ugotoviti, da bi izbrani ponudnik v njem navedel neresnične podatke, v zvezi z uradnimi poizvedbami pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ni navedel ustrezne trditvene podlage, na podlagi česar bi bilo mogoče preverjati lastništvo konkretnih kosov opreme izbranega ponudnika. Navedbam vlagatelja v tem delu zato že na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena ni mogoče slediti.

Poleg tega je treba upoštevati, da je naročnik v 3. točki poglavja 2.2.4 razpisne dokumentacije (Tehnična in kadrovska sposobnost) določil:

"Ponudnik mora razpolagati z opremo in tehničnimi zmogljivosti ter imeti dostop do ključnih surovin in materialov za izvedbo razpisanih del."

Kot dokazilo za izpolnjevanje navedene zahteve je naročnik predvidel predložitev izpolnjenega seznama razpoložljive tehnične, obratne ali druge opreme na Obrazcu št. 7/e, v katerem je v opombi zapisal:

"V stolpec št. 5 se vpiše ali je oprema v lasti ponudnika, v najemu ali jo ponudnik namerava nabaviti."

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval le, da razpolagajo z opremo in tehničnimi zmogljivostmi, ne da bi pri tem specificiral kvalifikacijske pragove oz. določil minimalno število kosov določene opreme in njihove lastnosti oz. zmogljivosti. Navedeno pomeni, da z vidika zahtev razpisne dokumentacije niti ni mogoče presojati, ali je posamezen ponudnik s tehnično opremo, ki jo je navedel v Obrazcu št. 7/e, sploh ustrezno opremljen za izvedbo predmetnega javnega naročila. Poleg tega je naročnik v opombi Obrazca št. 7/e dopustil, da ponudnik navede tudi opremo, ki ni v njegovi lasti, temveč jo ima v najemu (takšna določba je v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZJN-2, ki dopušča, da se lahko gospodarski subjekt sklicuje na kapacitete drugih gospodarskih subjektov), ali z njo celo še ne razpolaga, ker jo bo nabavil šele v prihodnosti. S tega vidika je treba presojati tudi vlagateljev očitek, da je izbrani ponudnik v Obrazcu št. 7/e pri zadnjem kosu vpisane opreme navedel, da jo "namerava zamenjati". Iz te opombe izbranega ponudnika je namreč razvidno le to, da z opremo že razpolaga, vendar je bo v prihodnosti zamenjal oz. nabavil. Takšna navedba izbranega ponudnika ni v nasprotju z naročnikovim navodilom iz opombe iz Obrazca št. 7/e, saj je bilo izrecno dopuščeno, da ponudnik navede tudi opremo, ki jo šele namerava nabaviti.

Vlagatelj kot zadnje še navaja, da naj bi izbrani ponudnik na vpogledu v ponudbo povedal, da nekateri datumi ne ustrezajo oz. so drugačni zaradi naknadne predložitve dokumentacije, pri čemer naj izbrani ponudnik ne bi bil pozvan k dopolnitvi ponudbe. Tudi v tem delu vlagatelj, v nasprotju s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v ničemer ne konkretizira, kateri del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika naj ne bi bil ustrezen oz. v katerem delu naj bi prišlo do naknadne predložitve dokumentacije ali spremembe datumov. Trditve vlagatelja v tem delu so takšne, da na njihovi podlagi ni mogoče ugotoviti niti tega, katero kršitev vlagatelj očita naročniku oz. izbranemu ponudniku. Na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo ni navedel niti kršitev niti dejstev in dokazov, s katerimi se kršitve dokazujejo, zato njegovim navedbam ni mogoče slediti.

Ker Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih navedb ni ugotovila, da je naročnik kršil določila ZJN-2 in pravila razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot popolno, je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Glede na dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, Državna revizijska komisija o tem ni odločala. Pač pa je Državna revizijska komisija ob preverjanju procesnih predpostavk, med katere spada tudi predložitev potrdila o plačilu takse v pravilni višini, ugotovila, da je vlagatelj plačal takso v višini 661,30 EUR. Navedena višina je sicer skladna z naročnikovim pravnim poukom iz odločitve o oddaji naročila. Vendar pa je treba upoštevati, da naročnik predmetno naročilo oddaja v dveh sklopih in da se višina takse, kot je bila navedena v odločitvi o oddaji naročila, očitno nanaša na oba sklopa skupaj. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil le v sklopu, ki se nanaša na zasebne gozdove, pa je treba upoštevati, da se pri višini takse upošteva le ponudbena cena za ta sklop. Tretja alineja prvega odstavka 71. člena ZPVPJN namreč določa, da znaša taksa en odstotek od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za sklop, v katerem se vlaga zahtevek za revizijo. Ker je vrednost ponudbe izbranega ponudnika v sklopu "zasebni gozdovi" 45.521,10 EUR, znaša torej taksa v predmetnem postopku pravnega varstva 455,22 EUR. To pomeni, da je vlagatelj plačal višji znesek takse, kot je zahtevano s predpisi o javnem naročanju, zato bo Državna revizijska komisija v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preplačanega zneska v višini 206,08 EUR.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi, v kateri se je izjasnil do navedb vlagatelja, zahteval tudi povrnitev stroškov. V stroškovniku je navedel nagrado za zastopanje v revizijskem postopku v višini 1.400,00 EUR in 20,00 EUR za pavšalne stroške, vse povečano za 20 % DDV. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo navedenih stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično stroški niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN).



S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 30. 8. 2012



predsednica senata
Sonja Drozdek Šinko, univ. dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti:

- Občina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka
- KOPKO, d.o.o., Javorniška cesta 9B, 6257 Pivka
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- finančna služba
- arhiv

Natisni stran