018-337/2012 Občina Postojna

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Tehnološka oprema kuhinje Osnovne šole in vrtca Prestranek", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Kovinastroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, Postojna (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 11. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, dne 17. 5. 2012 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN5223/2012. Z obvestilom o oddaji naročila z dne 27. 7. 2012 je naročnik ponudnike obvestil, da je kot najugodnejšo izbral vlagateljevo ponudbo. Po prejetem zahtevku za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Kogast sistemi, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje, je naročnik dne 5. 9. 2012 sprejel sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ugodil in razveljavil odločitev o oddaji naročila z dne 27. 7. 2012. Dne 21. 9. 2012 je naročnik izdal novo obvestilo o oddaji naročila, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Kogast sistemi, d.o.o., Adamičeva cesta 36, Grosuplje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno in neprimerno.

Zoper obvestilo o oddaji naročila z dne 21. 9. 2012 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 3. 10. 2012, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno označil za nepravilno in neprimerno. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil zato, ker naknadno predložena obrazca 9/2 in 9/3 ne izpolnjujeta pogoja za popolnost ponudbe, ker nista podpisana in žigosana s strani banke. Vlagatelj navaja, da je na podlagi poziva naročniku ponovno izročil originalno izjavo banke o izdaji garancije za odpravo napak v garancijski dobi, originalno izjavo banke o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo del ter izpolnjena, podpisana in žigosana obrazca 9/2 in 9/3. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik telefonsko potrdil, da lahko obrazca 9/2 in 9/3 podpiše in potrdi sam, glede na dejstvo, da banka fizično ne potrjuje obrazcev iz razpisne dokumentacije. Banka je izdala zavezujoče izjave, ki povzemajo celotno vsebino obrazcev 9/2 in 9/3. Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik njegovo ponudbo izločil tudi zaradi nepredložitve prospektov za ponujeno opremo, iz katerih bi bile razvidne tehnične lastnosti. Po mnenju vlagatelja ponudba ne more biti neprimerna, temveč formalno nepopolna. Vlagatelj je namreč pri posameznih postavkah, ki so serijske izdelave, navedel tip in proizvajalca ter tehnično dokumentacijo, pri posameznih postavkah, ki niso serijske, temveč jih bo vlagatelj izdelal po zahtevah naročnika, pa prospekti ne obstajajo. V tem delu bi bilo mogoče nepravilnosti odpraviti z dopolnitvijo proizvajalca " vlagatelja. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 9. 10. 2012 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je v razpisni dokumentaciji ponudnike opozoril, da bo kot popolne obravnaval le tiste ponudbe, ki bodo poleg dokumentacije, navedene v 4. točki, vsebovale tudi podpisano izjavo banke ali izjavo zavarovalnice o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene vrednosti (obrazec št. 9/2 in izjava, ki ni predpisana z obrazcem) ter podpisano izjavo banke za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10 % od vrednosti izvedenih del (obrazec št. 9/3 in izjava, ki ni predpisana z obrazcem). Naročnik ugotavlja, da vlagatelj tega pogoja ni izpolnil. Če je vlagatelj menil, da je ta pogoj prestrog, bi moral pravočasno ugovarjati, sklicevanje na domnevno telefonsko zagotovilo pa ne vzdrži resne presoje, saj mora naročnik vsako spremembo ali dopolnitev razpisne dokumentacije objaviti na portalu javnih naročil. V zvezi s prospekti za ponujeno opremo naročnik navaja, da je izrecno zahteval predložitev fotokopij prospektov. V nasprotju z vlagateljem je izbrani ponudnik predložil prospekte za vse ponujene elemente. Tudi v tem primeru bi moral vlagatelj ugovarjati pravočasno, če je menil, da navedenega pogoja ni mogoče izpolniti. Naročnik vlagatelja v tem delu ni pozival k dopolnitvi zato, ker je bila njegova ponudba nepopolna tudi zaradi obrazcev 9/2 in 9/3, z dopolnjevanjem pa je vlagatelj ne bi mogel sanirati. Poleg tega je na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb mogoče tudi sklepati, da vlagatelj ponudbe sploh ne bi mogel dopolniti, saj navaja, da ti prospekti sploh ne obstajajo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 10. 10. 2012, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o vlagateljevih revizijskih navedbah.

Naročnik je z vlogo z dne 17. 10. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo pravilno izločil kot nepopolno. Kot je razvidno iz obvestila o oddaji naročila z dne 21. 9. 2012, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil zaradi dveh razlogov, in sicer zaradi neustrezne dopolnitve obrazcev 9/2 in 9/3 ter zaradi manjkajočih prospektov o ponujeni opremi.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 16. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Vse nepopolne ponudbe je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi ne vsebuje kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Naročnik je v 4. točki Navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) naštel dokumentacijo, ki so jo bili ponudniki dolžni predložiti v ponudbi. Med drugim je naročnik v 8. in 9. alineji 4. točke Navodil zahteval:

- podpisano izjavo banke ali izjavo zavarovalnice o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % pogodbene vrednosti v trajanju najmanj 30 dni dlje, kot bo v pogodbi določen rok za izvedbo naročila (obrazec 9/2 in izjava, ki ni predpisana z obrazcem),
- podpisano izjavo banke za odpravo napak v garancijskem roku v višini 10 % od vrednosti izvedenih del v trajanju najmanj 1 dan dlje, kot je v pogodbi določen garancijski rok (obrazec 9/3 in izjava, ki ni predpisana z obrazcem).

Predložitev navedene dokumentacije je bila v skladu s 4. točko Navodil pogoj za popolnost ponudbe.

V obrazcu 9/2 je naročnik predvidel izjavo banke ali zavarovalnice o izdaji bančne garancije ali kavcijskega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, pri čemer je v obrazec zapisal naslednje navodilo:

"Razpisanemu obrazcu, ki ga izpolnjenega v znanih vsebinah podpiše in žigosa banka ali zavarovalnica priložite izjavo banke ali zavarovalnice, da vam bo v primeru pridobitve posla izdala bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje, ki mora vsebovati vse ključne podatke iz navedenega vzorca (vzorec se smiselno uporablja tudi za kavcijsko zavarovanje)".

Enako navodilo je bilo vsebovano tudi v obrazcu 9/3.

Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev obrazcev 9/2 in 9/3, ki ju je morala izpolniti, podpisati in žigosati banka ali zavarovalnica, poleg obrazcev 9/2 in 9/3 pa še predložitev izjave banke ali zavarovalnice, da bo izdala ustrezno zavarovanje v vsebini, kot je bila določena v vzorcih razpisne dokumentacije.

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da vlagatelj ni predložil izpolnjenih, podpisanih in žigosanih obrazcev 9/2 in 9/3, predložil pa je dve izjavi banke, in sicer o izdaji garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter o izdaji garancije za dobro izvedbo del, v katerih vlagateljeva banka izjavlja, da bo "v primeru, če bo prosilec garancije na razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik, obravnavala izdajo bančne garancije (") in sicer na podlagi predložitve ustrezne zahtevane dokumentacije in v skladu s tedaj veljavno poslovno politiko banke".

Ker vlagatelj ni predložil izpolnjenih, podpisanih in žigosanih obrazcev 9/2 in 9/3, ga je naročnik z dopisom z dne 21. 6. 2012 pozval, naj to stori v obliki dopolnitve ponudbe. Na podlagi naročnikovega poziva je vlagatelj z vlogo z dne 27. 6. 2012 naročniku posredoval obrazca 9/2 in 9/3. Ob vpogledu v predložena obrazca je Državna revizijska komisija ugotovila, da ju je vlagatelj izpolnil, žigosal in podpisal sam. Poleg tega je iz dopolnitve vlagateljeve ponudbe razvidno, da je vlagatelj (ponovno) predložil tudi izjavi banke o izdaji garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter o izdaji garancije za dobro izvedbo del, v katerih banka tokrat izjavlja, da bo "v primeru, če bo prosilec garancije na razpisu izbran kot najugodnejši ponudnik, izdala bančno garancijo (") v višini 6.663,40 EUR, z rokom veljavnosti do ("), in sicer na podlagi predložitve ustrezne zahtevane dokumentacije in v skladu s tedaj veljavno poslovno politiko banke".

Na podlagi navedenih dejstev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je mogoče vlagateljevi ponudbi v delu, ki se nanaša na predložitev izjav v zvezi z izdajo garancije za odpravo napak v garancijski dobi ter garancije za dobro izvedbo del, z vidika zahtev iz razpisne dokumentacije očitati dve nepravilnosti. Vlagatelj namreč v ponudbi sploh ni predložil izpolnjenih, podpisanih in žigosanih obrazcev 9/2 in 9/3, čeprav je razpisna dokumentacija to od njega izrecno zahtevala (prim. citirano 4. točko Navodil). Tudi na podlagi naročnikovega naknadnega poziva vlagatelj ni predložil obrazcev 9/2 in 9/3, ki bi ju izpolnila, podpisala in žigosala njegova banka, temveč je predložil obrazca, ki ju je izpolnil, podpisal in žigosal sam. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s tem ni izpolnil jasne zahteve iz razpisne dokumentacije, saj je iz obrazcev 9/2 in 9/3 razvidno, da je naročnik zahteval podpis in žig ponudnikove banke, ne pa ponudnika. Vlagateljevim navedbam, da s strani banke potrjenih obrazcev ni bilo mogoče predložiti, saj naj banka ne bi potrjevala obrazcev iz razpisne dokumentacije, ni mogoče slediti, saj so z vidika četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN prepozne. Če je vlagatelj menil, da gre za zahteve, ki niso v skladu s pravili javnega naročanja, bi moral ugovarjati pravočasno, najkasneje do izteka roka za predložitev ponudb.

Vlagatelj sicer navaja, da mu je naročnik v telefonskem razgovoru potrdil, da lahko obrazca 9/2 in 9/3 podpiše in potrdi sam. Vendar Državna revizijska komisija v zvezi s temi navedbami opozarja, da mora naročnik v skladu 63.a členom ZJN-2 v primeru, kadar spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo, objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, oz. objaviti ustrezen odgovor na portalu javnih naročil. Kot je razvidno iz portala javnih naročil, naročnik v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev 9/2 in 9/3 ni objavil nobenega popravka, dopolnitve ali pojasnila. Tudi sicer pa vlagatelj za svojo trditev, da mu je naročnik ustno dopustil izpolniti, podpisati in žigosati obrazca 9/2 in 9/3, ni predložil nobenih dokazov, zato njegovim navedbam v tem delu na podlagi pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. in nasl. členi Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN) ni mogoče slediti.

Poleg tega, da vlagatelj ni predložil s strani banke podpisanih in žigosanih obrazcev 9/2 in 9/3, je vlagateljevi ponudbi mogoče očitati tudi neustreznost izjave banke, da bo izdala bančno garancijo za dobro izvedbo posla in odpravo napak v garancijski dobi. Naročnik je namreč, kot je bilo že zapisano, poleg podpisanih in žigosanih obrazcev 9/2 in 9/3 od ponudnikov zahteval tudi predložitev izjave banke, da bo v primeru pridobitve posla izdala bančno garancijo, ki mora vsebovati vse ključne podatke iz vzorca. Kot je bilo že ugotovljeno, je vlagatelj v ponudbi predložil dve izjavi, v katerih njegova banka izjavlja, da bo v primeru pridobitve naročila "obravnavala izdajo bančne garancije" in da jo bo izdala "v skladu s tedaj veljavno poslovno politiko banke". Iz bančnih izjav je torej razvidno, da banka ni potrdila pripravljenosti izdati bančni garanciji z zahtevano vsebino, temveč je izjavila le, da bo izdajo bančnih garancij obravnavala in da ju bo izdala le, če bo to v skladu z njeno tedanjo poslovno politiko. Kot je mogoče sklepati iz citiranih določil razpisne dokumentacije, je bil namen naročnika pridobiti jasno zavezo banke, da bo ob sklenitvi pogodbe izdala bančno garancijo za dobro izvedbo del, ob zaključku del pa še bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi, česar pa vlagatelj oz. njegova banka nista zagotovila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v tem delu za vsebinsko nepopolnost, saj se vlagateljeva banka ni zavezala k izdaji ustreznih bančnih garancij, zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o formalno nepopolni ponudbi. Formalno nepopolna ponudba je namreč v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Pojem formalno nepopolne ponudbe iz 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je treba razumeti na način, da se lahko odpravljajo le tiste nepopolnosti, ki niso vsebinske, temveč se nanašajo na obliko oz. prisotnost ponudbenih dokumentov in dokazil. O formalni nepopolnosti lahko zato govorimo le v primeru, če ponudnik določeno zahtevo iz razpisne dokumentacije, ki se ne nanaša na merilo ali tehnične specifikacije oz. ne vpliva na razvrstitev ponudbe, v trenutku poteka roka za predložitev ponudbe vsebinsko že izpolnjuje in je to iz ponudbene dokumentacije (vsaj deloma) že razvidno, vendar iz ponudbi priloženih formalnih dokazil tega ni mogoče nedvoumno ugotoviti, ker so dokazila nepopolna, nejasna ali manjkajoča. V tem primeru ne moremo govoriti o manjkajočih ali nejasnih dokazilih, temveč o izjavah, ki ne izpolnjujejo naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije.

Ob tem, da vlagatelj ni imel pravne podlage, ko je ponudbo dopolnil z novimi izjavami banke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi novi izjavi banke nista ustrezni, saj tudi iz teh ne izhaja jasna zaveza banke, da bo izdala zahtevani bančni garanciji. Tudi v naknadno predloženih izjavah je banka namreč zapisala, da bo bančni garanciji izdala le v primeru, če bo to v skladu z njeno tedanjo poslovno politiko.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-2, ko je vlagateljevo ponudbo ocenil kot nepopolno zaradi manjkajočih obrazcev 9/2 in 9/3. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Revizijskih navedb, ki se nanašajo na vprašanje predložitve prospektnega materiala, Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala, saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na ugotovitev nepopolnosti vlagateljeve ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 12. 11. 2012



predsednica senata
mag. Maja Bilbija, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije








































Vročiti:

- Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna
- Kovinastroj servis, d.o.o., Adamičeva cesta 36, 1290 Grosuplje
- Kogast sistemi, d.o.o., Adamičeva cesta 36, 1290 Grosuplje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran