018-315/2012 Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in mag. Nataše Jeršič, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila "Najem multifunkcijskih naprav" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KONICA MINOLTA SLOVENIJA, d. o. o., Letališka cesta 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, Tavčarjeva ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 11. 2012

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo številka 02-JJ-08/12, z dne 8. 8. 2012, se v primarnem in podrednem pravovarstvenem predlogu zavrne.

2. Vlagateljev predlog za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 16. 7. 2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za najem multifunkcijskih naprav za obdobje dveh let (v nadaljevanju: sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila), obvestilo o (javnem) naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je bilo dne 16. 7. 2012 (pod številko objave JN7681/2012) objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: javno naročilo).

Naročnik je dne 30. 7. 2012 sprejel odločitev o oddaji zadevnega javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se javno naročilo odda ponudniku Optiprint, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, Ljubljana, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Obvestilo o odločitvi o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 31. 7. 2012.

Naročnik je dne 6. 8. 2012 prejel vlagateljevo vlogo z dne 3. 8. 2012, poimenovano "Zahtevek za spremembo odločitve oz. ponovno presojo o izboru dobavitelja za dobavo opreme po JN-11/2012 (najem multifunkcijskih aparatov)", vlagatelj pa je dne 9. 8. 2012 prejel naročnikov "Odgovor na zahtevek za spremembo odločitve oziroma ponovno presojo o izboru dobavitelja za dobavo opreme za JN-11/2012 (Najem multifunkcijskih aparatov)", z dne 8. 8. 2012.

Vlagatelj je dne 10. 8. 2012 oddal zahtevek za revizijo številka 02-JJ-08/12, z dne 8. 8. 2012 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem
" primarno predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila, javno naročilo pa se odda vlagatelju,
" podredno predlaga, da "se naj zaradi posameznih nezakonitih določb razpisne dokumentacije, napak v postopkih in napak pri pregledovanju ponudbe izbranega ponudnika" postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti.
Vlagatelj tako v primarnem kot tudi v podrednem pravovarstvenem predlogu predlaga, da mu naročnik povrne stroške, nastale v zvezi z revizijo.

V zahtevku za revizijo vlagatelj
" zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna (v posledici pa ni popolna), saj je hitrost tiskanja, ki jo je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, veliko večja od hitrosti aparata, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik. Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da je model, ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, tehnično pomanjkljiv, omenjena pomanjkljivost pa je bistvena,
" ugotavlja, da je izbrani ponudnik podal neresnično izjavo, da ima ponujeni aparat evropski energijski certifikat "EU ENERGY STAR", s čimer izbrani ponudnik ni izpolnil tehničnega pogoja v drugem in tretjem odgovoru naročnika,
" zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna (v posledici pa ni popolna), saj aparat, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje naročnikove zahteve po formatu papirja pri funkciji skeniranja,
" zatrjuje, da je v 4. členu Pogodbe o najemu multifunkcijskih naprav omenjen tudi "veliki zalogovnik črnila", ki je bistveni dodatek k tiskalniku (ter pomeni pomembno modifikacijo v smislu delovanja in tehničnih karakteristik) in "izum" izbranega ponudnika, kar pomeni, da ga nihče drug ne more ponuditi,
" zatrjuje, da ponudbena cena v ponudbi izbranega ponudnika bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse in da je sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, vrednost ponudbe izbranega ponudnika pa je upravičeno šteti kot neobičajno nizko.

Naročnik je dne 16. 8. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku, pa zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo). Vlagatelj je dne 27. 8. 2012 oddal vlogo z dne 27. 8. 2012, poimenovano "PRITOŽBA ZOPER SKLEP NAROČNIKA JN", ki ji je Državna revizijska komisija s sklepom številka 018-253/2012-5, z dne 14. 9. 2012, ugodila, razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo, naročniku pa naložila, da mora o vlagateljevem zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Naročnik je dne 17. 8. 2012 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 16. 8. 2012, poimenovano "POJASNITEV OČITANIH KRŠITEV v postopku oddaje javnega naročila pod št. JN-11/2012 "Najem multifunkcijskih naprav"", skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik ocenjuje, da (njegova ponudba) izpolnjuje "vse zahteve razpisa", zahtevek za revizijo vlagatelja pa je neutemeljen.

Naročnik je vlagatelja z zahtevo z dne 18. 9. 2012 pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo z doplačilom takse za vloženi zahtevek za revizijo in posredovanje potrdila o plačilu takse, dne 21. 9. 2012 pa je prejel "POTRDILO O IZVRŠENEM PLAČILU".

Naročnik je dne 1. 10. 2012 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem postopku (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo
" v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna (v posledici pa ni popolna), saj
a) je zahtevana hitrost tiskanja veliko večja od hitrosti aparata, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik,
b) aparat, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje naročnikove zahteve po formatu papirja pri funkciji skeniranja,
naročnik ugotavlja, da multifunkcijska naprava, ki jo ponuja izbrani ponudnik, sporni zahtevi izpolnjuje, kar je dodatno preveril na uradni spletni strani proizvajalca, prav tako pa je do omenjenega zaključka prišel na podlagi pilotskega projekta testiranja "naprave HP OfficeJet pro 8500A Plus", ki ga je izvedel,
" v navezavi na ugotovitev vlagatelja, da je izbrani ponudnik podal neresnično izjavo, češ da ima ponujeni aparat evropski energijski certifikat "EU ENERGY STAR", naročnik ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji nikjer ni zahteval, da mora imeti ponujena oprema omenjeni certifikat, niti tega ni zahteval v svojih odgovorih na vprašanja gospodarskih subjektov,
" v navezavi na zatrjevanja vlagatelja, ki se nanašajo na "veliki zalogovnik črnila", omenjen v 4. členu Pogodbe o najemu multifunkcijskih naprav, naročnik ugotavlja, da z omembo "velikega zalogovnika črnila" nikakor ni bila omejevana konkurenca, saj ne gre za eno izmed zahtev, ki bi bila razlog za izločitev ponudbe, poleg tega pa "velik zalogovnik uporablja več podjetij in ne le izbrani ponudnik",
" v navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da ponudbena cena v ponudbi izbranega ponudnika bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse in je sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, vrednost ponudbe izbranega ponudnika pa je upravičeno šteti kot neobičajno nizko, naročnik odgovarja, da gre za situacijo, ki je določbi 49. člena ZJN-2 ni mogoče podvreči.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 3. 10. 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 23. 10. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za odločitev v zadevi.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 2) zatrjuje, da je vlagatelj "pri oddaji revizije naredil očitno napako in vložil zahtevek za revizijo napačnega javnega naročila, in sicer javnega naročila št. JN-6/2012 namesto javnega naročila št. JN-11/2012".

Ob vpogledu v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik zadevno javno naročilo označil z oznako JN-11/2012. Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz (prve strani) razpisne dokumentacije postopka oddaje tega javnega naročila.

Vlagatelj je sicer na prvo stran zahtevka za revizijo zapisal napačno številko javnega naročila ("JN-6/2012"), vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz preostale vsebine zahtevka za revizijo jasno izhaja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper ravnanja naročnika, storjena v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj tako na prvi strani zahtevka za revizijo navaja ustrezen predmet javnega naročila ("Najem multifunkcijskih naprav"), na strani 3 zahtevka za revizijo med drugim zapiše "[n]a javni razpis številka JN-11/2012 so prispele tri ponudbe", v pravovarstvenem predlogu pa zahteva, da se razveljavi "odločitev o oddaji javnega naročila številka JN7681/2012" (torej odločitev o oddaji naročila, sprejeta v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, v katerem je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil pod številko objave JN7681/2012) in "javno naročilo št JN -11/2012" odda njemu. Iz razloga, ker
" iz vsebine zahtevka za revizijo jasno izhaja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper ravnanja naročnika, storjena v postopku oddaje predmetnega javnega naročila,
" 3. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN zahteva, da mora zahtevek za revizijo vsebovati oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji naročila (podčrtala Državna revizijska komisija),
" izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 2) tudi sam ugotavlja, da je vlagatelj "pri oddaji revizije naredil očitno napako",
je Državna revizijska komisija ob upoštevanju drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJN, v nadaljevanju vlagateljev zahtevek za revizijo sprejela v (vsebinsko) obravnavo.

V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna (v posledici pa ni popolna), saj je hitrost tiskanja, ki jo je v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik, veliko večja od hitrosti aparata, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik. Glede na navedeno vlagatelj zaključuje, da je model, ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, tehnično pomanjkljiv, omenjena pomanjkljivost pa je bistvena.

Vlagateljev zahtevek za revizijo je v izpostavljenem delu potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti ponudbe, ki niso popolne. Na podlagi določb ZJN-2 je popolna tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), neprimerna pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). V primeru torej, da je ponudba neprimerna, v posledici tudi ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2, v povezavi z 20. točko istega odstavka istega člena), naročnik pa jo mora v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2), upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2, izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej (v tretjem oziroma četrtem odstavku točke 3) med drugim zahteval, da mora biti ponujena oprema skladna z minimalnimi tehničnimi zahtevami, kot so predpisane v tehničnih specifikacijah, ki so sestavni del razpisne dokumentacije (alinea c) točke 4.1.), prav tako pa mora imeti v vseh pogledih enake ali boljše elemente in karakteristike (v nasprotnem primeru bo ponudbo zavrnil). Naročnik je pri tem dodal, da mora ponudnik v ponudbi (v obrazcu ponudbeni predračun) navesti znamko in model opreme, ki jo ponuja v najem, ponudbi pa mora priložiti tudi tehnično dokumentacijo (original, kopija ali izpis z internetnih strani " v nogi ali glavi internetne strani je moral biti viden internetni naslov), iz katere mora biti jasno razvidna skladnost ponujene opreme z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz tehničnih specifikacij (vsebinsko zelo podobno izhaja iz točke 6.3.2. razpisne dokumentacije). V primeru, če je ponudnik ponujal rabljeno napravo, je moral v obrazcu ponudbeni predračun poleg znamke in modela navesti tudi njeno starost in število opravljenih izpisov (alinea a) točke 5.5. razpisne dokumentacije).

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla (tudi) dokaz "priloga razpisne dokumentacije - št. 1". Ob vpogledu v dokument "Minimalne tehnične zahteve za multifunkcijske naprave" (v nadaljevanju: tehnične specifikacije) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik glede konfiguracije tiskarniškega dela multifunkcijske naprave med drugim zahteval tudi hitrost tiskanja "vsaj 32 A4 strani/min barvno" in "vsaj 34 A4 strani/min črno/belo". Naročnik pri tem, kot izhaja iz tehničnih specifikacij postopka oddaje javnega naročila, omenjene tehnične zahteve glede hitrosti tiskanja ni vezal na noben drug parameter (na primer, da bi morala biti hitrost tiskanja takšna pri določeni kvaliteti tiskanja oziroma ločljivosti). Slednjega v zahtevku za revizijo ne zatrjuje niti vlagatelj.

Ob upoštevanju doslej navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru tehnične zahteve naročnika v izpostavljenem delu izpolnjuje že multifunkcijska naprava, ki omogoča hitrost tiskanja "vsaj 32 A4 strani/min barvno" in "vsaj 34 A4 strani/min črno/belo" pri slabši kvaliteti tiska, to je pri kvaliteti tiska, ki jo nastavimo, če želimo varčevati s črnilom (v angleškem jeziku "Draft Quality").

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je ta (zlasti ob upoštevanju četrtega odstavka točke 3 in točke 6.3.2. razpisne dokumentacije) v njej, kot to v navezavi na predložene tehnične specifikacije izhaja iz ponudbenega predračuna, ponudil multifunkcijsko napravo HP Officejet Pro 8500A (v nadaljevanju: ponujena multifunkcijska naprava).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija sledila tudi vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz "priloga HP tehnične informacije - št. 2". Ob vpogledu na prvo stran omenjene priloge zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je sicer pritrditi vlagatelju, da je na njej med drugim zapisano, da znaša hitrost tiskanja multifunkcijske naprave "HP Officejet Pro 8500A e-All-in-One" do 11 strani na minuto (barvno) oziroma do 15 strani na minuto (črnobelo), vendar pa je razumeti, da ta podatek velja v načinu tiskanja ISO oziroma v načinu tiskanja "laser comparable". Omenjeni zaključek je napraviti ob upoštevanju
" druge strani priloge številka 2 zahtevka za revizijo, saj je iz opombe številka 5 jasno razvidno, da podatek o hitrosti tiskanja do 11 strani na minuto (barvno) oziroma do 15 strani na minuto (črnobelo) temelji na merjenju ob uporabi ISO/IEC 24734,
" tretje strani priloge številka 2 zahtevka za revizijo, saj je v rubriki "ISO speed" zapisano "Black: Up to 15 ppm, Colour: Up to 11 pm", v rubriki "Print speed" pa je v navezavi na kvaliteto tiska "Draft" zapisano "Black text A4:" "Up to 35 ppm" in v rubriki "Mixed text/colour graphics A4:" "Up to 34 ppm",
" tehničnih specifikacij ponujene multifunkcijske naprave, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika. V njih je namreč navedeno: "Print speed color (laser comparable)" "Up to 11 ppm" (kratica ppm pomeni "pages per minute" oziroma strani na minuto), pa tudi "Print speed black (laser comparable)" "Up to 15 ppm",
" podatkov spletne strani http://h10025.www1.hp.com/ewfrf/wc/document"docname= c02173269&tmp_task=prodinfoCategory&cc=si&dlc=sl&lang=sl&lc=en&product=4083969#N2715. Na njej je namreč navedeno: "Print speed" "Color" "Print Mode" "ISO" "Up to 11 ppm", pa tudi "Print speed" "Black" "Print Mode" "ISO" "Up to 15 ppm".

Ob vpogledu v tehnične specifikacije ponujene multifunkcijske naprave, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njih zapisano, da je hitrost tiskanja omenjene multifunkcijske naprave pri slabši kvaliteti (tiskanja), to je pri kvaliteti, ki jo nastavimo, če želimo varčevati s črnilom ("Draft Quality"), do 34 strani na minuto (barvno) oziroma do 35 strani na minuto (črnobelo). Ker naročnik tehnične zahteve glede hitrosti tiskanja "vsaj 32 A4 strani/min barvno" in "vsaj 34 A4 strani/min črno/belo" ni vezal na noben drug parameter (na primer, da bi morala biti hitrost tiskanja takšna pri določeni kvaliteti tiskanja oziroma ločljivosti), Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz doslej izpostavljenega razloga ni označil kot neprimerne (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in nepopolne (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v posledici pa je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije. Omenjeni karakteristiki ponujene multifunkcijske naprave sta namreč ob upoštevanju izpostavljenih tehničnih specifikacij naročnika ustrezni (v zvezi s tem gl. tretji odstavek točke 3 razpisne dokumentacije).

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni primerna (v posledici pa ni popolna), saj aparat, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje naročnikove zahteve po formatu papirja pri funkciji skeniranja.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila, vključno s tehničnimi specifikacijami. V posledici omenjenega vpogleda je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik glede konfiguracije optično čitalniškega dela multifunkcijske naprave med drugim zahteval tudi "velikost papirja do 206 x 356 mm". Ker naročnik pri tem ni zapisal, da omenjene tehnične zahteve ne bi bilo dopustno doseči s samodejnim podajalnikom dokumentov (v slovenskem jeziku krajše SPD, v angleškem jeziku krajše ADF " automatic document feeder), to je s funkcijo, ki omogoča samodejno podajanje dokumentov skozi mehanizem za tiskanje in skeniranje brez posega uporabnika, je v konkretnem primeru potrebno šteti, da bi ponujena multifunkcijska naprava ustrezala izpostavljeni tehnični zahtevi naročnika tudi v primeru, če bi v optično čitalniškem delu zahtevo po velikosti papirja "do 206 x 356 mm" dosegla s samodejnim podajalnikom dokumentov.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla dokaz "priloga HP tehnične informacije - št. 2". Ob vpogledu na tretjo stran omenjene priloge zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je sicer pritrditi vlagatelju v tem, da je na njej v rubriki "Scan" med drugim zapisana največja velikost dokumenta (za optično branje) "216 x 297 mm", vendar pa se po podatkih, ki izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika, omenjeni podatek nanaša na največjo velikost dokumenta (za optično branje) v smislu največje velikosti optičnega branja na stekleni plošči. Po podatkih, ki izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika, znaša pri ponujeni multifunkcijski napravi največja velikost dokumenta za optično branje "z SPD-jem" "216 x 356 mm" (tehnični podatki optičnega branja na strani tehničnih specifikacij, označeni "170 Tehnični podatki"). Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz tehničnih specifikacij ponujene multifunkcijske naprave v ponudbi izbranega ponudnika pod rubriko "Scan size maximum (ADF)", v kateri je zapisan podatek "216 x 356 mm" (to je 8,5 x 14 inčev).

Ker naročnik v navezavi na konfiguracije optično čitalniškega dela multifunkcijske naprave glede tehnične zahteve, ki se je glasila "velikost papirja do 206 x 356 mm", ni zapisal, da omenjene tehnične zahteve ne bi bilo dopustno doseči s samodejnim podajalnikom dokumentov, po podatkih, ki izhajajo iz ponudbe izbranega ponudnika, pa znaša pri ponujeni multifunkcijski napravi največja velikost dokumenta za optično branje "z SPD-jem" (torej s samodejnim podajalnikom dokumentov) "216 x 356 mm" (to je 8,5 x 14 inčev), je v konkretnem primeru potrebno šteti, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz doslej izpostavljenega razloga ni označil kot neprimerne (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in nepopolne (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v posledici pa je ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije. Omenjena karakteristika ponujene multifunkcijske naprave je namreč enaka oziroma (v enem od podatkov celo) boljša od zahtevane (v zvezi s tem pogledati tretji odstavek točke 3 razpisne dokumentacije).

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik podal neresnično izjavo, češ da ima ponujeni aparat evropski energijski certifikat "EU ENERGY STAR", s čimer izbrani ponudnik ni izpolnil tehničnega pogoja v drugem in tretjem odgovoru naročnika.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v njej (v točki 7) med drugim določil, da je merilo za izbiro najugodnejše ponudbe ekonomsko najugodnejša ponudba glede na merilo cena (to predstavlja skupaj največ 75 točk) in merilo energijska učinkovitost (to predstavlja 25 točk). Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz točke IV.1.1) obvestila o (javnem) naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil.

V točki 7.2. razpisne dokumentacije (poimenovani "Energijska učinkovitost") je naročnik določil, da za opremo, ki izpolnjuje najnovejše standarde ENERGY STAR za energijsko učinkovitost, veljavne na dan objave obvestila o javnem naročilu ali na dan povabila k oddaji ponudbe, ponudnik dobi 25 točk. Kot dokazilo, s katerim ponudniki dokazujejo, da ponujena oprema izpolnjuje najnovejše standarde ENERGY STAR za energijsko učinkovitost, je naročnik zahteval "potrdilo, da ima blago znak za okolje tipa I " ENERGY STAR, tehnično dokumentacijo proizvajalca ali ustrezno dokazilo, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve".

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija vpogledala v dokument tehnične specifikacije, pri tem pa ugotovila, da je naročnik glede porabe električne energije multifunkcijske naprave med drugim (v smislu pravne relevantnosti za odločitev o zahtevku za revizijo) določil "maksimalna 57W". V omenjeni zahtevi je naročnik torej določil, da je maksimalna poraba električne energije ponujene multifunkcijske naprave lahko 57 W (vatov).

Državna revizijska komisija je sledila vlagateljevemu dokaznemu predlogu in izvedla (tudi) dokaz "priloga Dodatna pojasnila naročnika - št. 4". Ob vpogledu v prilogo "Dodatna pojasnila naročnika - št. 4" (pa tudi v obvestilo o (javnem) naročilu, objavljeno na Portalu javnih naročil) je Državna revizijska komisija ugotovila, da je

1. naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo: "Spoštovani.
V razpisni dokumentaciji - tehnične zahteve, zahtevate da aparati porabijo največ 57 W energije.
Kje ste dobili pravno podlago za omejevanje moči v Watih, saj odredba o zelenem javnem naročanju v Prilogi 4, točki 4.7. Temeljne okoljske zahteve - eksplicitno v drugem odstavku govori o certifikatu "Energy star" in ne o moči ali porabi v vatih. Menimo, da je vaša tehnična zahteva nezakonita, morda omejujoča za vse možne ponudnike, zato pričakujemo, da boste zahtevo redefinirali tako da morajo ponujeni aparati imeti certifikat Energy Star, kot to zahteva Zakon/Odredba",
preko Portala javnih naročil ("Dodatna pojasnila - II, Datum objave: 24.7.2012, 14:36") odgovoril:
"Uredba o zelenem naročanju v Prilogi 4, točki 4.7. res predpisuje le certifikat Energy Star in ne porabo energije. Vendar v Prilogi 4, točki 4.8. dovoljuje strožje omejitve "Strožje tehnične specifikacije, od navedenih v točki 4.7.2". Naročnik je pri oblikovanju minimalnih tehničnih zahtev avtonomen in je izhajal izključno iz lastnih potreb oziroma potreb uporabnikov, pri čemer ne gre za omejevanje konkurence ali preferiranje katerega od ponudnikov. V trenutnih razmerah zniževanja operativnih in logističnih stroškov poslovanja sodišč je zahteva, da oprema porabi čim manj električne energije, upravičena z vidika racionalnosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev"
(v nadaljevanju: dodatna pojasnila številka 2).

2. naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je glasilo: "Tehnična zahteva: poraba energije max 57 watt - je postavljena zaradi finančnega efekta, to je znižanja stroškov porabe proračunskega denarja.
Ali prav razumemo vaš odgovor na eno prejšnjih vprašanj"",
preko Portala javnih naročil ("Dodatna pojasnila - III, Datum objave: 25.7.2012, 11:20") odgovoril:
"Iz predhodnega odgovora izhaja, da naročnik minimalne tehnične zahteve glede maksimalne porabe električne energije ne bo spreminjal in da ima za tako ravnanje upravičene razloge. Takšno je tudi pravilno razumevanje odgovora"
(v nadaljevanju: dodatna pojasnila številka 3).

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da sta dodatni pojasnili številka 2 in 3 na podlagi drugega odstavka 71. člena ZJN-2 postali sestavni del razpisne dokumentacije. Kot del razpisne dokumentacije se namreč štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predložitev potrdila glede standarda ENERGY STAR za energijsko učinkovitost v razpisni dokumentaciji (točka 7.2.) predvidel v točki 7, ki se nanaša na merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ne pa v točki 5, ki se nanaša na pogoje za udeležbo, katere morajo zaradi priznanja usposobljenosti oziroma sposobnosti za izvedbo predmetnega (javnega) naročila izpolnjevati ponudniki. Morebitne zahteve po predložitvi potrdila, da "ima blago znak za okolje tipa I " ENERGY STAR", tehnične dokumentacije proizvajalca ali ustreznega dokazila, iz katerega izhaja, da blago izpolnjuje zahteve, naročnik ni zapisal niti v tehničnih specifikacijah niti v dodatnem pojasnilu številka 2 oziroma 3. V navedenih dveh dodatnih pojasnilih je namreč naročnik pojasnjeval svojo (minimalno) tehnično zahtevo po maksimalni porabi električne energije ponujene multifunkcijske naprave (57 W), ni pa (kot to v zadnjem odstavku zahtevka za revizijo na strani 4 napačno zatrjuje vlagatelj) določil, da "upošteva standard "EU Energy Star" kot izključujoč kriterij". Predložitev potrdila glede standarda ENERGY STAR za energijsko učinkovitost v razpisni dokumentaciji (točka 7.2.) torej ni bila zahtevana kot dokazilo, s katerim se dokazuje izpolnjevanje "tehničnega pogoja", kakor to na strani 4 zahtevka za revizijo zatrjuje vlagatelj, pač pa je bila predložitev omenjenega potrdila (ali druge ustrezne dokumentacije) predvidena z namenom morebitnega upoštevanja pri ocenjevanju (točkovanju) po merilih za izbiro ponudbe. Merilo je namreč, kot je to že v več svojih odločitvah zapisala Državna revizijska komisija, element za vrednotenje, (medsebojno) primerjanje ali presojanje ponudb, torej razlikovalni znak med ponudbami, katerega izbira odraža naročnikovo presojo pomembnosti posameznih okoliščin, povezanih s predmetom ali izvedbo naročila. Za razliko od meril so pogoji izločitvene narave in so namenjeni ugotavljanju sposobnosti ponudnika, razlikovanje med pogoji in merili pa je razvidno iz ZJN-2, saj jih urejajo različne določbe.

Glede na doslej navedeno je tako smiselno pritrditi tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji (v smislu pogoja, ki bi ga morali izpolnjevati ponudniki) "nikjer ni zahteval, da mora imeti ponujena oprema evropski certifikat "EU ENERGY STAR", niti tega ni zahteval v odgovorih "Dodatna pojasnila II" in "Dodatna pojasnila III". Naročnik je v odgovorih le potrdil, da vztraja pri minimalnih tehničnih zahtevah iz Razpisne dokumentacije, tudi pri zahtevi glede maksimalne porabe električne energije 57W". Dejstvo, da "[n]aročnik v razpisni dokumentaciji res najprej zahteva certifikat Energy Star kot drugo merilo (25%) pri končnem izboru in ne kot izključujoč kriterij", v svojem zahtevku za revizijo (na strani 4) izpostavlja tudi sam vlagatelj, omenjenega zaključka pa ne spreminjata niti navedeni dodatni pojasnili številka 2 in 3 niti dejstvo, da je (minimalna) tehnična zahteva po maksimalni porabi električne energije ponujene multifunkcijske naprave (57 W) morebiti strožja od (zahtev) standarda "EU Energy Star". Predložitve potrdila glede standarda ENERGY STAR za energijsko učinkovitost naročnik v razpisni dokumentaciji namreč ni zahteval kot dokazila, s katerim se dokazuje izpolnjevanje pogoja za priznanje ponudnikove sposobnosti.

Neodvisno od doslej navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v ponudbo izbranega ponudnika. Ob vpogledu v omenjeno ponudbo je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej med drugim nahaja tudi podpisan in s strani izbranega ponudnika žigosan dokument "ENERGY STAR" Version 1.2 Qualified HP Printing and Imaging Products", v katerem je med produkti, ki so "qualified to ENERGY STAR", med drugimi našteta tudi (v ponudbi izbranega ponudnika) ponujena multifunkcijska naprava (pod številko 406 je naveden "HP Officejet Pro 8500A e-All-in-One" "CM755A", pod številko 408 pa "HP Officejet Pro 8500A Plus e-All-in-One" "CM756A"). Prav tako je v tehničnih specifikacijah multifunkcijske naprave, ponujene v ponudbi izbranega ponudnika, v rubriki "Power Consumption Footnote" zapisan podatek "Power measurement are based on ENRGY STAR" OM test procedure with 230 VAC, 50 Hz input", v rubriki "Energy Star certified" pa podatek "Yes". Državna revizijska komisija omenjene podatke v ponudbi izbranega ponudnika ocenjuje za prepričljive, saj je tudi na javno dostopni spletni strani http://www.eu-energystar.org/en/database/ v bazi podatkov "ENERGY STAR Product Database", ki jo v prilogi številka 3 zahtevka za revizijo izpostavlja vlagatelj, našteta (v ponudbi izbranega ponudnika) ponujena multifunkcijska naprava. Vsebinsko enak podatek izhaja tudi iz priloge 6 izjasnitve izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da "je izbrani ponudnik podal neresnično izjavo, češ da ima ponujeni aparat" ["] "evropski energijski certifikat "EU ENERGY STAR"", niti ni dokazal, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (v dodatnem pojasnilu številka 2 oziroma 3) določil, da bo "upošteva[l] standard "EU Energy Star" kot izključujoč kriterij".

Vlagatelj ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika iz doslej izpostavljenega razloga ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da je v 4. členu Pogodbe o najemu multifunkcijskih naprav omenjen tudi "veliki zalogovnik črnila", ki je bistveni dodatek k tiskalniku (ter pomeni pomembno modifikacijo v smislu delovanja in tehničnih karakteristik) in "izum" izbranega ponudnika, kar pomeni, da ga nihče drug ne more ponuditi.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega javnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v tretji alinei prvega odstavka 4. člena (v povezavi z uvodno povedjo) Pogodbe o najemu multifunkcijskih naprav zapisal, da se najemnik obvezuje, da bo najemodajalca obvestil o nivoju črnila v velikem zalogovniku, ko le ta doseže četrtino višine prikazovalnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izpostavljena določba 4. člena Pogodbe o najemu multifunkcijskih naprav nanaša na obveznosti oziroma dolžno ravnanje naročnika (kot najemnika) v odnosu do izbranega ponudnika (kot najemodajalca) v izvedbeni fazi postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ni pa zahteva po zagotovitvi "velikega zalogovnika črnila" v razpisno dokumentacijo vključena kot zahteva, ki bi jo ponudniki morali izpolniti, da bi se njihova ponudba štela za popolno. Glede na navedeno je smiselno pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 3) ugotavlja, da v primeru velikega zalogovnika črnila "ne gre za eno izmed naročnikovih zahtev, ki bi bila razlog za izločitev ponudbe, ampak se navaja v vzorcu pogodbe zgolj kot ena izmed obveznosti najemnika (naročnika)". Ker "velikega zalogovnika črnila" naročnik torej ni vključil med zahteve, ki bi jih ponudniki morali izpolniti, da bi se njihova ponudba štela za popolno, ponudnikom v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ni bilo potrebno ponuditi multifunkcijskih naprav (skupaj) z "velikim zalogovnikom črnila", da bi se njihova ponudba štela za popolno. Če torej ponujena multifunkcijska naprava ni ponujena (skupaj) z "velikim zalogovnikom črnila", (izbrani) ponudnik od naročnika v izvedbeni fazi postopka oddaje zadevnega javnega naročila tudi ne bo mogel upravičeno pričakovati, da ga bo obvestil o nivoju črnila v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 4. člena Pogodbe o najemu multifunkcijskih naprav.

V navezavi na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (s predlaganima in izvedenima dokaznima predlogoma "priloga Pogodba o najemu multifunkcijskih naprav - št. 5" in "priloga Odgovor na zahtevek za spremembo odločitve - št. 6") ni dokazal niti tega, da je "veliki zalogovnik črnila" bistveni dodatek k tiskalniku, niti tega, da je "veliki zalogovnik črnila" "izum" izbranega ponudnika (v posledici česar ga nihče drug ne bi mogel ponuditi). Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na strani 3) naročnik zatrjuje, da "velik zalogovnik uporablja več podjetij in ne le izbrani ponudnik (npr. Printoptimizacija, d.o.o., Autronic, d. o. o. itd.)".

Iz razloga, ker vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah ni dokazal, da je "veliki zalogovnik črnila" "izum" izbranega ponudnika (v posledici česar ga nihče drug ne bi mogel ponuditi), dosedanjih ugotovitev Državne revizijske komisije v ničemer ne spreminja niti zatrjevanje vlagatelja
" o naročnikovem pilotskem testiranju "tiskalnika HP 8500A modificiranega z velikim zalogovnikom črnila" (ki naj bi kazal na "vnaprejšnjo povezanost naročnika in izbranega ponudnika"),
" da "uradni zahtevek po "zalogovniku črnila" v Pogodbi indirektno kaže na to, katerega ponudnika in kateri proizvod je naročnik že izbral vnaprej, direktno pa pomeni omejevanje konkurence".

Državna revizijska komisija je zaključila, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je naročnik s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v navezavi na določbo tretje alinee prvega odstavka 4. člena (v povezavi z uvodno povedjo) Pogodbe o najemu multifunkcijskih naprav ni izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe lastne razpisne dokumentacije.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nadalje zatrjuje, da ponudbena cena v ponudbi izbranega ponudnika bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse in je sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, vrednost ponudbe izbranega ponudnika pa je upravičeno šteti kot neobičajno nizko.

ZJN-2 določa, da je neobičajno nizka tista ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo, ne more pojasniti (21.a točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Institut neobičajno nizke ponudbe je normiran v 49. členu ZJN-2. Državna revizijska komisija je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da se določilo 49. člena ZJN-2 nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki je (neobičajno) nizka oziroma vsebuje (neobičajno) nizko ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub temu, da je nizka, oziroma kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Glavni namen postopka, normiranega v 49. členu ZJN-2, je v tem, da se ponudbe ponudnika, ki je nizka, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, ne izloči iz postopka oddaje javnega naročila, ne da bi imel ponudnik, ki je takšno ponudbo predložil, možnost obrazložiti vsebino svoje ponudbe, ki naj bi se zdela neobičajno nizka. Določba 49. člena ZJN-2 je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo, za katero je naročnik ocenil, da s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJN-2 ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, predpisanega v 49. členu ZJN-2, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen. Državna revizijska komisija je prav tako že večkrat pojasnila, da je odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajne nizke ponudbe, predmet njegove avtonomne presoje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dokumentacije, ki ji jo je odstopil naročnik, ne izhaja naročnikova ugotovitev (odločitev), da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in da jo želi zavrniti. Iz naročnikove dokumentacije (odločitve o oddaji naročila) je nedvomno razvidno, da želi naročnik ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo ponudbo. Naročnik je tako v odločitvi o oddaji naročila jasno zapisal, da je ponudba izbranega ponudnika cenovno najugodnejša in popolna, zato "se izbere za izvedbo naročila". Ocena o tem, da ponudba izbranega ponudnika ni neobičajno nizka, je naročnikova poslovna odločitev, ki sodi v sfero njegove odgovornosti za lastno poslovanje, takšne odločitve pa Državna revizijska komisija s svojo presojo ne more nadomestiti. Državna revizijska komisija iz navedenih razlogov revizijskih očitkov vlagatelja v tem delu ni presojala.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZJN-2) tudi ni dokazal, da bi bila ponudba izbranega ponudnika (oziroma cena v njej) sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence. Zgolj zatrjevanje vlagatelja, da je izbrani ponudnik ponudil vrednost mesečnega najema, ki znaša 86 % manj "kot je ponudil tretji ponudnik" ["] "za isti model istega proizvajalca", namreč ne zadošča za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika (oziroma cena v njej) že iz omenjenega razloga sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, oziroma, da bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse. Vlagatelj tako svojemu zahtevku za revizijo v dokaz svojih navedb ne prilaga niti podatkov o ustrezni raziskavi trga, ki bi njegova zatrjevanja dokazala, niti kakšnega drugega ustreznega dokaza.

V navezavi na zatrjevanje vlagatelja, da naročnik predloženih tehničnih dokazil izbranega ponudnika sploh ni preverjal, Državna revizijska komisija pripominja, da naročnik v primeru postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 24. člena ZJN-2 (torej tudi v primeru postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi) preveri obstoj in vsebino podatkov iz najugodnejše ponudbe oziroma drugih navedb iz ponudbe pred sprejetjem odločitve iz 79. člena ZJN-2, oziroma najpozneje pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila (prvi odstavek 77. člena ZJN-2). Glede na navedeno naročnik določbe prvega odstavka 77. člena ZJN-2 ni kršil.

V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo številka 02-JJ-08/12, z dne 8. 8. 2012, tako v primarnem pravovarstvenem predlogu (v delu, v katerem vlagatelj predlaga, da se njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila) kakor tudi v podrednem pravovarstvenem predlogu, kot neutemeljen zavrnila. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve.

V povezavi z delom (primarnega) vlagateljevega pravovarstvenega predloga, da se mu odda "javno naročilo št JN -11/2012", Državna revizijska komisija pripominja, da lahko na podlagi tretjega in četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o zahtevku odloči zgolj tako, da slednjega bodisi zavrže, (kot neutemeljenega) zavrne ali pa zahtevku za revizijo ugodi in delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja, ali naročniku naloži odpravo kršitve. Ker ima v revizijskem postopku Državna revizijska komisija torej zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev le razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila, Državna revizijska komisija iz razloga, ker za to ni najti ustrezne pravne podlage, v tem postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje predmetnega javnega naročila, tudi ni mogla oddati (zadevnega) "javn[ega] naročil[a] št JN -11/2012" vlagatelju.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljev predlog, da mu naročnik povrne stroške, nastale v zvezi z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 13. 11. 2012


Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
" VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana
" KONICA MINOLTA SLOVENIJA, d. o. o., Letališka cesta 29, 1000 Ljubljana
" OPTIPRINT, d. o. o., Kranjčeva ulica 20, 1000 Ljubljana
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
" v arhiv " tu

Natisni stran