018-312/2012 Občina Zagorje ob Savi

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izgradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave v Občini Zagorje ob Savi", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Albert Godina, s.p., Slope 20, Kozina, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 11. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 12. 9. 2012 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 2, kot je razvidna iz dokumenta "Sklep o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb" št. 430-22/2011z dne 31. 8. 2012.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 10.984,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je predmetno javno naročilo, ki ga oddaja v odprtem postopku, dne 14. 12. 2011 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN14278/2011, dne 17. 12. 2011 pa še v Uradnem listu EU, pod številko 2011/S 243-393798. Dne 31. 8. 2012 je naročnik izdal dokument "Sklep o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb" št. 430-22/2011. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da zaradi neustrezne razporeditve zagotovljenih sredstev zavrača vse ponudbe za sklop št. 1 in sklop št. 2, hkrati pa ugotavlja, da vse ponudbe izloča tudi zaradi razloga nepopolnosti.

Zoper sklep o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb je vlagatelj z vlogo z dne 12. 9. 2012 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ta sklep nezakonit že zato, ker je naročnik v njem združil več različnih odločitev, ki se medsebojno izključujejo. Medtem ko lahko naročnik v primeru zavrnitve vseh ponudb za isti predmet izvede nov postopek le v primeru, če se bistveno spremenijo okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, lahko v primeru izločitve vseh ponudb izvede postopek s pogajanji, pri čemer pa se prvotno določene zahteve ne smejo bistveno spremeniti. Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb torej od naročnika zahteva, da se razpisna dokumentacija bistveno spremeni, odločitev o izločitvi ponudb pa vodi v postopek s pogajanji, v katerem se določbe razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Vlagatelj v nadaljevanju tudi navaja, da njegova ponudba ni nesprejemljiva, morebitna nesprejemljivost ponudb v sklopu 1, v katerem vlagatelj sicer nima interesa za presojo pravilnosti odločitve, pa na položaj njegove ponudbe ne more vplivati. Vlagatelj opozarja, da je naročnik predmetno naročilo razdelil na dva sklopa, pri čemer je odločitev o zaključku postopka za sklop 2, v katerem je vlagatelj oddal ponudbo, utemeljil z razlogi, ki se nanašajo na sklop 1, to pa pomeni neupravičeno diskriminacijo oz. neenakopravno obravnavo vlagatelja. Naročnik sedaj trdi, da mu trenutna razporeditev sredstev ne omogoča hkratne oddaje sklopa 1 in sklopa 2, čeprav je sklop del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno. Vlagatelj, ki je oddal ponudbo v sklopu 2, zato ne bi smel nositi posledic zaradi ponudb, oddanih v sklopu 1. Glede na dejstvo, da je vlagateljeva ponudba za 10 % nižja od ocenjene vrednosti, bi potrditev naročnikovega ravnanja pomenila negacijo načela zaupanja v pravo. Naročnik ob tem tudi ne zatrjuje, da je vlagateljeva ponudba višja od ocenjene vrednosti, temveč ugotavlja, da je višja od cen, ki veljajo za predmet naročila na trgu, kar naj bi izkazovale tri predhodno ocenjen ponudbe. Po mnenju vlagatelja nepopolne ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, ne morejo pomeniti kriterija tržne cene in ne morejo nadomestiti tržne analize. Vlagatelj tudi ugotavlja, da naročnik njegove ponudbe ni izločil zaradi neizpolnjevanja referenčnih pogojev. Zgolj iz previdnosti vlagatelj navaja, da jih v celoti izpolnjuje, kar sta potrdila tudi referenčna naročnika in kar je razvidno tudi iz dokumentacije. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb v delu, ki se nanaša na sklop 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 27. 9. 2012 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bil v sklepu o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb kot pravna podlaga primarno naveden tretji odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), in sicer tako za sklop 1 kot tudi za sklop 2. Po mnenju naročnika vlagatelj v zahtevku ni podal razlogov, ki bi izkazovali kršitve v okviru zavrnitve vseh ponudb na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb je naročnik pojasnil, da je po roku za oddajo ponudb ugotovil, da v okviru obstoječe razporeditve sredstev oz. finančne konstrukcije, ki je skupna za oba sklopa, ne more zagotoviti izvedbe podprojekta kot celote. Naročnik ima na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 pravico, da v primeru, če po roku za oddajo ponudb ugotovi razloge, ki mu onemogočajo oz. nesorazmerno otežujejo izvedbo ali realizacijo javnega naročila, tega brez izbire zaključi, ponudniki pa ga ne morejo prisiliti k sklenitvi pogodbe. Naročnik tudi meni, da mu zakon ne prepoveduje kumulacije različnih podlag iz 80. člena ZJN-2, če so navedeni razlogi, ki utemeljujejo različne podlage. Ne glede na to, da je naročnik ugotovil razloge za zavrnitev vseh ponudb, je želel preveriti tudi elemente popolnosti ponudb, kar je povsem legitimno ravnanje, ki mu ga zakonodajalec ne prepoveduje. Določbe 28. in 29. člena naročnika celo napotujejo na posredovanje informacij o popolnosti ponudb. Ker je naročnik po pregledu ponudb ugotovil, da v sklopu 1 in 2 ni prejel nobene popolne ponudbe, je to zapisal v sklep, saj so bili poleg primarnih razlogov podani tudi elementi za izločitev vseh nepopolnih ponudb. Naročnik je želel z namenom razjasnitve možnih pravnih podlag za nadaljnja ravnanja vzpostaviti jasna izhodišča, ki bodo omogočala tako izbiro odprtega postopka kot tudi enega izmed postopkov s pogajanji, ponudnikom pa bodo dala informacijo o statusu njihovih ponudb. Ker je vidik izvedbe morebitnih pogajanj pogojen s predhodno ugotovitvijo vrste nepopolnosti, je naročnik ocenil ponudbe in podal ugotovitve elementov nepopolnosti. Naročnik v fazi izdaje sklepa o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb ni imel izoblikovane odločitve o tem, kateri postopek bo uporabil za oddajo predmetnega naročila po pravnomočnosti odločitve, zato je želel ohraniti odprte možnosti. Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje tudi do ugotovitve nepopolnosti vlagateljeve ponudbe in navaja, da je njegovo ponudbo izločil, ker ponudbena cena presega cene, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. To izkazujejo tri ponudbene cene predhodno ocenjevanih ponudb, ki vsebujejo nižje cene. Naročnik je vlagateljevo ponudbo izločil tudi kot nepravilno, saj je ugotovil neizpolnjevanje elementov referenčnih pogojev iz razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je bilo namreč zahtevano, da mora izvajalec predložiti referenco za projektiranje kanalizacijskega sistema v dolžini najmanj 2 km, ki vključuje vsaj en objekt na omrežju. Spornost vlagateljeve reference je v dejstvu, da ni izkazanega projektiranja zadrževalnika ali razbremenilnika ali črpališča, čistilna naprava in objekti, ki spadajo v segment čistilne naprave, pa ne morejo biti relevantni za presojo reference, še zaključuje naročnik.

Naročnik je z vlogo z dne 2. 10. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 2. 10. 2012 opredelil do navedb naročnika iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. V vlogi dodatno pojasnjuje revizijske navedbe in navaja, da vztraja pri njih.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 9. 10. 2012 poslal pripravljalno vlogo, v kateri se opredeljuje do vlagateljeve vloge z dne 2. 10. 2012 in dodatno pojasnjuje razloge za zavrnitev zahtevka za revizijo.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je primarno spor glede vprašanja, ali lahko naročnik, ko sprejme odločitev o (ne)oddaji naročila, to utemelji tako z razlogi za zavrnitev vseh ponudb (tretji odstavek 80. člena ZJN-2) kot tudi z razlogi za nepopolnost vseh ponudb (prvi odstavek 80. člena ZJN-2).

V skladu z določbami ZJN-2 so možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Praviloma naročnik ponudbe pregleda, preveri izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, jih razvrsti na popolne in nepopolne ter izmed popolnih izbere ponudbo najugodnejšega ponudnika, s katerim sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila. ZJN-2 pa ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov bodisi na strani naročnika. Naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključi brez izbire:

- če ne prejme nobene ponudbe ali prejme samo nepopolne ponudbe; v tem primeru naročnik vse ponudbe izloči iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2);
- če sicer prejme (tudi) popolne ponudbe, vendar se zaradi različnih razlogov na njegovi strani kljub temu odloči, da bo vse ponudbe zavrnil (tretji odstavek 80. člena ZJN-2).

V prvem in tretjem odstavku 80. člena ZJN-2 sta urejena dva različna položaja: v prvem si naročnik prizadeva oddati javno naročilo in skleniti pogodbo, vendar zaradi nepopolnih ponudb tega ne more storiti, v drugem pa bi naročnik javno naročilo sicer lahko oddal, vendar zaradi spremenjenih okoliščin oz. utemeljenih razlogov na njegovi strani tega ne stori. Ker sta odločitev o izločitvi vseh ponudb in odločitev o zavrnitvi vseh ponudb utemeljeni z različnimi razlogi, sta v ZJN-2 ta dva položaja urejena različno, različne pa so tudi posledice obeh naročnikovih odločitev.

Kadar naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju vseh ponudb ugotovi, da so te zaradi različnih pomanjkljivosti nepopolne (nepravilne, neprimerne ali nesprejemljive), lahko v skladu z 28. oz. 29. členom ZJN-2 začne postopek s pogajanji po predhodni objavi ali brez nje. V tem primeru ZJN-2 izrecno določa, da se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije oz. predmet javnega naročila ne smejo bistveno spremeniti. Kadar naročnik zavrne ponudbe zaradi razlogov na njegovi strani, mora o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, ponudnike takoj pisno obvestiti. V tem primeru ZJN-2 izrecno določa, da lahko naročnik za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti odstavek 80. člena ZJN-2). Medtem ko v primeru izločitve vseh ponudb kot nepopolnih ZJN-2 naročniku omogoča takojšen začetek manj formalnega postopka s pogajanji, v katerem lahko ponudniki odpravijo nekatere ponudbene pomanjkljivosti, naročnik pa lahko relativno hitro odda javno naročilo pod pogoji, ki ne smejo biti bistveno drugačni od tistih iz predhodnega postopka, lahko naročnik v primeru zavrnitve vseh ponudb začne nov postopek oddaje javnega naročila le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. Ob tem ZJN-2 naročniku ne omogoča izvedbe postopka s pogajanji na način, kot mu je to sicer omogočeno v primeru izločitve vseh ponudb. V primeru zavrnitve vseh ponudb je torej izvedba novega postopka oddaje javnega naročila za isti predmet omejena. Namen takšne ureditve je preprečevanje morebitnih zlorab, saj bo naročnik zaradi omejitev pri izvedbi novega postopka ponudbe praviloma zavrnil le zaradi objektivno utemeljenih razlogov, ne pa zaradi razlogov, ki bi lahko pomenili neenakopravno ali arbitrarno obravnavo ponudnikov.

Glede na različnost razlogov, ki utemeljujejo odločitev o izločitvi oz. zavrnitvi vseh ponudb, se razlikuje tudi postopek pravnega varstva. ZJN-2 sicer v obeh primerih določa, da mora naročnik natančno obrazložiti razloge za svojo odločitev in ponudnike opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva, vendar bo ponudnik v primeru izločitve vseh ponudb izpodbijal ugotovitev o nepopolnosti njegove ponudbe, v primeru zavrnitve vseh ponudb pa bo ugovarjal zoper utemeljenost razlogov na strani naročnika ali neenakopravno obravnavo v primerjavi z ostalimi ponudniki.

Na podlagi navedenih izhodišč je treba ugotoviti, da sta odločitev o izločitvi vseh ponudb ter odločitev o zavrnitvi vseh ponudb dve različni odločitvi o zaključku postopka oddaje javnega naročila, ki ju utemeljujejo različni razlogi in imata različne posledice, zaradi česar ju ni mogoče sprejeti istočasno. Zaradi različnih posledic, ki jih predvideva ZJN-2, pomeni kumuliranje obeh odločitev nejasnost nadaljnjega postopanja naročnika oz. možnost arbitrarnega odločanja o tem, kakšen postopek oddaje javnega naročila bo naročnik izvedel. V tem smislu pomeni združevanje obeh odločitev tudi obid določb ZJN-2, ki v primeru zavrnitve vseh ponudb z namenom preprečevanja arbitrarne in neenakopravne obravnave ponudnikov omejuje nadaljnjo izvedbo postopka oddaje javnega naročila, saj bi lahko naročnik v tem primeru, sklicujoč se na 28. in 29. člen ZJN-2, izvedel postopek s pogajanji, ne da bi se okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, bistveno spremenile. Poleg tega združevanje odločitev vpliva tudi na pravico do uveljavljanja pravnega varstva, saj morajo ponudniki izpodbijati tako razloge za zavrnitev vseh ponudb kot tudi razloge za izločitev njihove ponudbe, ne da bi bili pri tem seznanjeni, kateri izmed njih so bili z naročnikovega vidika odločilni.

Kot je razvidno iz sklepa o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb z dne 31. 8. 2012, je naročnik v izreku sklepa ponudbe v sklopu 1 in 2 zavrnil zato, ker "trenutna razporeditev sredstev naročniku ne omogoča hkratne oddaje sklopa št. 1 Projektiranje in izgradnja centralne čistilne naprave Zagorje s kapaciteto 11.000 PE in sklopa št. 2 Projektiranje in izgradnja kanalizacijskega sistema Kisovec in povezovalni vod v naselju Zagorje, kar bi dajalo podlago za izvedbo podprojekta Izgradnja kanalizacije in centralne čistilne naprave v Občini Zagorje ob Savi kot celote". Istočasno je naročnik v izreku sklepa o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb tudi zapisal, da je vse ponudbe v sklopu 1 in 2 izločil kot nepopolne. Iz sklepa o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb je torej razvidno, da je naročnik postopek oddaje javnega naročila zaključil tako z zavrnitvijo vseh ponudb (zaradi "neustrezne razporeditve zagotovljenih sredstev", torej zaradi razlogov na njegovi strani) kot tudi z izločitvijo vseh ponudb kot nepopolnih, saj je kljub predhodni zavrnitvi vseh ponudb ugotavljal tudi njihovo popolnost in pri vseh (tudi vlagateljevi) ugotovil neizpolnjevanje posamičnih zahtev iz razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju navedenih podlag je treba naročnikov sklep o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb z dne 31. 8. 2012 razveljaviti že zaradi kumulacije obeh odločitev o zaključku postopka. Takšno naročnikovo ravnanje namreč združuje dve različni odločitvi, ki se razlikujeta tako glede na razloge kot tudi glede na posledice oz. dopuščena nadaljnja ravnanja naročnika.

Naročnikovo ravnanje je v predmetnem postopku povzročilo ne le nejasnosti glede nadaljnjih ravnanj naročnika, temveč tudi nejasnosti v zvezi z uveljavljanjem pravnega varstva. Naročnik namreč v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ugotavlja, da vlagatelj meša pojme in razloge različnih pravnih podlag za zavrnitev vseh ponudb in razloge za izločitev vseh ponudb. Državna revizijska komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je takšna dvojnost zahtevka za revizijo posledica naročnikove združitve dveh različnih odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila, zaradi česar je moral vlagatelj ugovarjati tako zoper razloge za zavrnitev vseh ponudb kot tudi zoper razloge za izločitev njegove ponudbe. Ob tem je treba dodati, da naročnik šele v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnjuje, da je primarna odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, medtem ko naj bi ocena nepopolnosti vseh ponudb služila le za "razjasnitev možnih pravnih podlag za nadaljnja ravnanja, ki sledijo pravnomočnemu Sklepu", naročnik pa je želel s tem "vzpostaviti jasna izhodišča, ki bodo omogočala tako izbiro ali odprtega postopka ali ene od oblik postopka s pogajanji". Glede na dejstvo, da je naročnik (primarno) zavrnil vse ponudbe na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s tem izključena možnost izvedbe pogajanj po 1. točki prvega odstavka 28. člena ZJN-2 in 1. točki prvega odstavka 29. člena ZJN-2. Kljub temu iz naročnikovih pojasnil izhaja, da je izvedba postopka s pogajanji na navedeni podlagi še vedno ena izmed možnosti, s katero računa naročnik, s čimer pa bi zaobšel določbo četrtega odstavka 80. člena ZJN-2, ki prepoveduje izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila, ne da bi se pred tem bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih so bile zavrnjene vse ponudbe.

Poleg tega Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz dela obrazložitve sklepa o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb, ki se nanaša na izločitev vlagateljeve ponudbe, ni jasno razvidno, zaradi katerih razlogov je naročnik pravzaprav izločil vlagateljevo ponudbo oz. ali je za vlagateljevo ponudbo ugotovil le nesprejemljivost ali tudi nepravilnost. Naročnik namreč navaja, da je v postopku ocenjevanja vlagateljeve ponudbe pridobil potrdila referenčnih naročnikov, iz katerih je bilo razvidno, da referenci "Komunalna infrastruktura poslovna cona "RISNIK" Divača" ter "Ureditev prometne in komunalne infrastrukture v Poslovno obrtni coni "Veliki otok" Postojna" ne izpolnjujeta njegovih zahtev v zvezi s projektiranjem objektov na kanalizacijskem omrežju, zaradi česar je ponudbo ocenil kot nepravilno. V nadaljevanju obrazložitve pa naročnik navaja, da je s strani obeh referenčnih naročnikov prejel še dodatna pojasnila, iz katerih je bilo razvidno, da so bili v okviru referenčnih poslov projektirani tudi določeni objekti. Na tej podlagi je naročnik zaključil, da "je bilo podano drugačno izhodišče v primerjavi s primarno podanim pojasnilom investitorja, vendar naročnik ob upoštevanju dejstva in razlogov, ki jih navaja v prvi točki izreka tega Sklepa, ni nadalje presojal ali je bilo zatrjevano črpališče fekalnih vod oz. črpališče na dotoku izvedeno v okviru čistilne naprave ali v okviru kanalizacijskega sistema ("), saj navedeno ne bi v nobeni smeri vplivalo na naročnikovo odločitev vezano na zavrnitev vseh ponudb". Iz citirane obrazložitve torej ni razvidno, ali je naročnik obravnavani referenci ocenil kot ustrezni ali neustrezni, posledično pa tudi ni razvidno, ali je vlagateljevo ponudbo izločil tudi kot nepravilno ali le kot nesprejemljivo. V tem smislu se zato ni mogoče strinjati z naročnikom, ki navaja, da je želel dati ponudnikom jasno informacijo glede statusa njihove ponudbe. Nejasnost v tem delu je po mnenju Državne revizijske komisije nastala prav zaradi nedopustne združitve odločitve o zavrnitvi ter odločitve o izločitvi vseh ponudb, saj se je naročnik izognil jasni presoji pravilnosti vlagateljeve ponudbe prav s sklicevanje na razloge za zavrnitev vseh ponudb.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika v sklopu 2, kot je razvidna iz dokumenta "Sklep o zavrnitvi oz. izločitvi vseh ponudb" št. 430-22/2011z dne 31. 8. 2012. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila ponovno preuči, kateri razlogi za zaključek postopka oddaje javnega naročila so primarni ter na tej podlagi sprejme eno izmed odločitev, ki jih omogoča ZJN-2. Ob tem Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da mora odločitev o zaključku postopka obrazložiti, kar v primeru izločitve ponudb pomeni, da mora jasno navesti vse morebitne razloge za ugotovitev nepopolnosti ponudb.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku zahteval povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške v zvezi s plačilom revizijske takse v višini 10.000,00 EUR, stroške v zvezi z odvetniškim zastopanjem (1.975,00 EUR za zahtevek za revizijo ter 800,00 EUR za pripravljalno vlogo), izdatke po tar. št. 6002 Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008 v višini 20,00 EUR, v nadaljevanju: ZOdvT) ter 20 % DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN in skladno z določili 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) ter 13. člena ZOdvT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške, nastale z revizijo:

- za zastopanje v revizijskem postopku " nagrado v višini 800,00 EUR in 20 % DDV,
- takso za revizijski zahtevek " stroške v višini 10.000,00 EUR,
- za izdatke po tar. št. 6002 ZOdvT " pavšalni znesek v višini 20,00 EUR in 20 % DDV.

Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 10.984,00 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno, ker je kot nepotrebne ocenila stroške za odvetniško nagrado nad priznano višino.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 5. 11. 2012

predsednica senata
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi
- Odvetniška pisarna Mužina in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
- arhiv

Natisni stran