018-317/2012 Mestna občina Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata in Sonje Drozdek Šinko ter mag. Nataše Jeršič kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izdelavo projektne dokumentacije (IDZ, PGD, PZI), načrtov notranje opreme in projektantskega nadzora za objekt Telovadnica pri OŠ Dornberk" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 9a, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), 5.11.2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi (pod)merilo iz tretje alineje v podtočki b) (Reference odgovornega vodje projekta) pod točko 2.39 (Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika) razpisne dokumentacije (dokument št. 430-6/2012-3 z dne 9.8.2012) za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije (IDZ, PGD, PZI), načrtov notranje opreme in projektantskega nadzora za objekt Telovadnica pri OŠ Dornberk, ki se glasi: "- poleg izkazanih referenc iz prve ali druge alineje, je odgovorni vodja projekta bil prvo nagrajen na javnem arhitekturnem natečaju v sodelovanju z ZAPS v zadnjih 60 mesecih od dneva objave predmetnega naročila za objekt, ki sodi v vzgojno izobraževalne namene " 10 točk."

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 750,00 EUR v roku petnajstih (15) dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, objavil na Portalu javnih naročil pod št. objave JN8647/2012 (dne 9.8.2012).

Vlagatelj je še pred potekom roka za predložitev ponudb vložil zahtevek za revizijo (vloga z dne 31.8.2012), s katerim predlaga, da se "spremeni razpisno dokumentacijo, pogoje za sodelovanje in merila na način, da ne bodo nesorazmerna s predmetom razpisa ter s katerimi bo glede na predmet razpisa zagotovljena enakopravnost in konkurenčnost med ponudniki" oziroma podredno, da se predmetni razpis v celoti razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj naročniku očita kršitve 7., 10., 45. in 48. člena Zakona o javnem naročanju (Ur.l. RS, štev. 128/06 s sprem. " v nadaljevanju: ZJN-2), ki naj bi jih storil s tem, ko je določil uporabo meril, ki niso sorazmerna s premetom naročila. Po podatkih vlagatelja naročnik namreč daje prednost konkretnemu ponudnik (ki ga vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno navaja " v nadaljevanju: imenovani ponudnik), kateremu so prilagojene reference in merila v razpisni dokumentaciji. Naročnik neutemeljeno zahteva, da se morajo reference nanašati na "objekt telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene". Omenjenega objekta Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena Ur.l. RS, št. 33/2003 s sprem. " v nadaljevanju Uredba 2003) ne predvideva, na kar je bil naročnik opozorjen, vendar je pri opredelitvi vztrajal. Še posebej so imenovanemu ponudniku prirejena merila in pogoji, in sicer na način, da omenjeni ponudnik izpolnjuje vse točke, drugi ponudniki, ki imajo pozitivne reference za objekte 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo ali 12650 Športne dvorane skladno z Uredbo 2003, pa pri tem naročilu ne morejo sodelovati. Pri vsem tem je najbolj nazorno, da pri ocenjevanju ponudb prejme 10 točk tisti ponudnik, ki izkaže, da je bil odgovorni vodja projekta prvo nagrajen na javnem arhitekturnem natečaju v sodelovanju z ZAPS v zadnjih 60 mesecih od dneva objave predmetnega naročila, ki sodi v vzgojno izobraževalne namene. Imenovani ponudnik je za naročnika že izvajal dela na šolskem objektu, za kar je dobil tudi prvo nagrado. Skladno s podatki iz spletnih strani so omenjeni objekt, s katerim bi pridobili 10 točk, izvajali B.K., M.G. in K.P., pri čemer je M.G. tudi član(ica) strokovne komisije za okolje in prostor pri naročniku. Naročnik je za pridobljeno nagrado (v nasprotju s 45. členom ZJN-2, ki za storitve določa obdobje treh let) določil tudi, da bo upošteval reference zadnjih 60 mesecev oz. petih let (imenovani ponudnik v zadnjih treh letih nima nagrade), čeprav predmet razpisa ni arhitekturni natečaj, ampak izdelava projektne dokumentacije (IDZ, PGD, PZI), načrtov notranje opreme in projektantskega nadzora za objekt. Vezanje pridobljene nagrade tako ni sorazmerno s predmetom naročila in nakazuje na dejstvo, da je naročnik prilagodil razpisne pogoje privilegiranemu imenovanemu ponudniku (če bi namreč naročnik menil, da se v zadnjih treh letih ni izvajalo dovolj storitev, ki so predmet razpisa, bi lahko upošteval daljše časovno obdobje za vse zahtevane reference in ne samo za nagrade na natečaju). Po vlagateljevem mnenju so nesorazmerne tudi zahteve za odgovorne projektante, ki morajo izkazati en objekt telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene, primerljive velikosti, kar prav tako onemogoča sodelovanje ponudnikom, ki so izvajali storitve skladno z Uredbo 2003. Prav tako je s strokovne plati neutemeljeno zahtevati, da je odgovorni projektant za izkope in osnovne podgradnje sodeloval in uspešno izvedel dokumentacijo za najmanj en objekt v vzgojno izobraževalne namene, saj se to lahko izkaže tudi z referenčnimi storitvami za objekt 12650 Športne dvorane skladno z Uredbo 2003 ali kakšen drug objekt primerljivih dimenzij. Enako velja za druge sodelavce odgovornega projektanta (rušitve, zvok, požarna študija, varnostni načrt "). Projektna dokumentacija za omenjene načrte se namreč ne razlikuje med objekti telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene in med drugimi objekti primerljivih specifik in dimenzij, zato je po mnenju vlagatelja namen naročnika samo privilegirati določenega ponudnika.

Naročnik je s sklepom št. 430-6/2012-59 z dne 2.10.2012 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik najprej opozarja, da je Uredba 2003, na katero se sklicuje vlagatelj prenehala veljati s sprejemom Uredbe o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur.l. RS, št. 109/2011 s sprem. " v nadaljevanju Uredba 2012) in navaja, da iz prvega člena Uredbe 2012 izhaja, da se ta uporablja za statistične in evidenčne namene, zato sporni pogoj (da mora odgovorni vodja projekta izkazati en objekt telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene, kjer je bil imenovan kot odgovorni projektant) z Uredbo 2012 ni v ničemer v nasprotju. Namen naročnika je pridobiti ponudbe takšnih ponudnikov, ki so sposobni izvesti predmet naročila " po naročnikovem mnenju pa je to tisti ponudnik, ki je takšno naročilo izvedel v zadnjih 36-ih mesecih (kar je skladno s 45. členom ZJN-2). Tudi sam pogoj je tako zelo splošne narave, da je na trgu zagotovo več kot en ponudnik, ki bi ga lahko izpolnjeval, zato nikakor ni mogoče govoriti o privilegiranju enega samega ponudnika. Prav tako tega ni mogoče trditi v zvezi z naročnikovo zahtevo, da je bil odgovorni vodja projekta bil prvo nagrajen na javnem arhitekturnem natečaju v sodelovanju z ZAPS v zadnjih 60 mesecih od dneva objave predmetnega naročila za objekt, ki sodi v vzgojno izobraževalne namene. Naročnik je vpogledal v spletne strani ZAPS in ugotovil, da je bilo v letih 2007 do 2012 skupaj izvedeno 14 natečajev za objekte v vzgojno izobraževalne namene (ob tem bi lahko o diskriminaciji govorili samo v primeru, če bi določen ponudnik zmagal na vseh 14 natečajih). Naročnik je obdobje 60 mesecev zahteval ravno zato, ker ni želel biti diskriminatoren. Med natečajem in dejanskim dokončanjem projektne dokumentacije namreč v praksi mine več let, kar velja tudi za tiste dokumentacije, ki so bile izdelane pred 36 meseci pred objavo razpisa (tudi te so rezultat prvo nagrajenega elaborata na arhitekturnem natečaju, ki se je zgodil bistveno prej). V nadaljevanju naročnik zavrača navedbe vlagatelja v zvezi s sodelovanjem M.M. z naročnikom, se sklicuje na Statut MO Nova Gorica in dodaja da gre za članstvo v komisiji, ki je strokovno in posvetovalno telo župana ter ne sodeluje v posameznih postopkih javnega naročanja. Tudi vezanje pridobljene nagrade na merila za izbiro po naročnikovem mnenju ni v nasprotju s 45. členom ZJN-2. V zvezi s tem naročnik navaja, da v primeru, ko se projektant izbira s pomočjo arhitekturnega natečaja, v komisiji sodelujejo strokovnjaki s tega področja, ki v izhodišče na najvišje mesto vedno postavijo racionalnost in ekonomičnost rešitve (kar vpliva tudi na ceno), zato se je naročnik odločil, da bo upošteval vse dosedanje znanje in izkušnje strokovnih ljudi pri pristojni zbornici. Zato ponudba, kateri je takšna referenca priložena, za naročnika predstavlja ekonomsko prednost, saj lahko pričakuje racionalno tehnično rešitev tudi v konkretnem primeru javnega naročila (enako velja za reference iz 1. oz. 2. alineje prvega odstavka točke b) 2.39 razpisne dokumentacije). V zvezi z vlagateljevimi očitki glede pogojev za ugotavljanje sposobnosti odgovornih projektantov naročnik navaja, da je predmet naročila telovadnica za devetletno osnovno šolo in da je zato upravičena zahteva, da morajo projektanti izkazati en objekt telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene, ali druge objekte v vzgojno izobraževalne namene primerljive velikosti. Objekti, ki sodijo v cit. opis, predvsem pa vrtci in osnovne šole, so objekti, za katere je zelo natančno in zelo obsežno predpisana normativa ter se razlikujejo od navadnih športnih objektov. Vlagatelj tudi napačno ugotavlja, da je naročnik za odgovornega projektanta za izkope in osnovne podgradnje kot obvezno referenco zahteval telovadnico, saj iz obrazca 4.16 (Izjava OBR-9F) izhaja, da se pogoj nanaša na objekte primerljive velikosti v vzgojno izobraževalne namene. Sicer pa je zanimivo dejstvo, da vlagatelj v svoji ponudbi na obrazcu OBR-9F navaja istega odgovornega projektanta za izkope in osnovne podgradnje, kot ga navaja imenovani ponudnik, ki naj bi ga naročnik po vlagateljevih navedbah domnevno preferiral.

Naročnik je z vlogo št. 430-6/2012-60 z dne 2.10.2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8.10.2012 opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj naročniku pritrjuje v tem, da je Uredba 2012 nadomestila Uredbo 2003, ki je bila v veljavi do 13.1.2012, vendar opozarja, da so jo morali gospodarski subjekti do tega dne upoštevati, zato je morala biti tudi referenčna projektna dokumentacija skladna z njenimi določbami in ne z določbami Uredbe 2012. Zaradi navedenega je naročnikova zahteva po izkazovanju referenc pri izdelavi "objekt telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene" neprimerna, saj ne dopušča sodelovanja ponudnikom, ki sicer imajo pozitivne reference pri izdelavi projektne dokumentacije za objekte 12630 "Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo" ali 12650 "Športne dvorane" skladno z Uredbo 2003. Naročnikova navajanja o številu zaključenih natečajev od leta 2007 dalje so brezpredmetna, saj je naročnik v konkretnem primeru objavil javno naročilo in ne javni natečaj. Dejstvo, da je kdo pridobil prvo nagrado na natečaju tudi ne pomeni, da ima prednost pred nekom, ki je uspešno zaključil več projektov v fazi PGD in PZI, ni pa sodeloval na natečaju. S tega vidika merilo, ki vključuje prvo nagrado na natečaju ni sorazmerno s predmetom naročila. Pri vsem tem je dvomljivo tudi, zakaj naročnik v tem delu spreminja roke, kdaj so bile nagrade na natečajih pridobljene in zahteva 60 mesecev, medtem ko ZJN-2 za izkazovanje referenc predvideva največ tri leta. Na koncu vlagatelj navaja, da ne nasprotuje članstvu M.M. v strokovni komisiji za okolje in prostor pri naročniku, vendar se mu postavljajo dvomi glede okoliščin, ki po njegovem mnenj omogočajo nelojalno prednost.

Po pregledu odstopljene dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj naročniku očita, da so nekateri elementi, ki so določeni v okviru pogojev za sodelovanje na predmetnem razpisu, kot tudi nekateri elementi v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe, oblikovani tako, da dajejo prednost določenemu (imenovanemu) ponudniku. V tem oziru se vlagatelj zavzema za to, da se v teh elementih opusti zahteva, ki reference omejuje na "objekte telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene" ter da se jo nadomesti s (milejšo) zahtevo, ki bi dopuščala kandidiranje na razpisu (tudi) gospodarskim subjektom, ki lahko izkažejo reference za objekte, ki so (bili) v Prilogi 1 (klasifikacija CC-SI " Struktura) k Uredbi 2003 označeni kot "12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo" ali "12650 Športne dvorane". Poleg tega vlagatelj izrecno nasprotuje merilu "reference odgovornega vodje projekta", ki z dodatnimi 10 točkami nagrajuje ponudnika, čigar odgovorni vodja projekta je bil v zadnjih 60 mesecih prvo nagrajen na javnem arhitekturnem natečaju.

Iz predložene dokumentacije je razvidno, da naročnik je v razpisni dokumentaciji za predmetno javno naročilo (dokument št. 430-6/2012-3 z dne 9.8.2012) pod točko 2.38 (Reference) zapisal:
"Kot obvezni pogoj mora odgovorni vodja projekta izkazati 1 (en) objekt telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene kjer je bil imenovan kot odgovorni vodja projekta, primerljive velikosti (minimalno 1.200,00m" netto površine), za katerega je predal v celoti izdelano projektno dokumentacijo v zadnjih 36 mesecih od dneva objave predmetnega naročila
Za odgovorne projektante velja, da morajo kot obvezni pogoj izkazati 1 (en) objekt telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene kjer je bil imenovan kot odgovorni projektant, primerljive velikosti (minimalno 1.200,00m" netto površine), za katerega je predal izdelano projektno dokumentacijo v zadnjih 36 mesecih od dneva objave predmetnega naročila."

Pod točko 2.39 (Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika) je naročnik zapisal, da bo najugodnejši ponudnik izbran na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo naslednjih treh meril:
a) ponujena cena (60 točk)
b) reference odgovornega vodje projekta (30 točk)
c) reference odgovornih projektantov (10 točk)
Ob tem je naročnik določil, da bo na podlagi merila b) "reference odgovornega vodje projekta" ponudbe ocenjeval na naslednji način:
"Poleg reference, ki je obvezna, točkujemo dodatne reference odgovornega vodje projekta na naslednji način:
- odgovorni vodja projekta je bil imenovan kot odgovorni vodja projekta pri 1(enemu) dodatnemu objektu telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene, primerljive velikosti (minimalno 1.200,00 m" netto površine), za katerega je predal celotno projektno dokumentacijo v zadnjih 36 mesecih od dneva objave predmetnega naročila - 10 točk.
- odgovorni vodja projekta je bil imenovan kot odgovorni vodja projekta pri 2 (dveh) dodatnih objektih telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene ali drugih športnih dvoranah primerljive velikosti (minimalno 1.200,00 m" netto površine), za katere je predal celotno projektno dokumentacijo v zadnjih 36 mesecih od datuma objave predmetnega naročila - 20 točk.
- poleg izkazanih referenc iz prve ali druge alineje, je odgovorni vodja projekta bil prvo nagrajen na javnem arhitekturnem natečaju v sodelovanju z ZAPS v zadnjih 60 mesecih od dneva objave predmetnega naročila za objekt, ki sodi v vzgojno izobraževalne namene
" 10 točk."
Na podlagi merila c) "reference odgovornih projektantov" naj bi naročnik ponudbe ocenjeval po naslednjih pravilih:
"Poleg reference, ki je obvezna, točkujemo dodatne reference odgovornih projektantov na naslednji način:
- odgovorni projektant gradbenih konstrukcij je bil imenovan kot odgovorni projektant gradbenih konstrukcij pri enemu (1) dodatnemu objektu telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene, ali druge objekte v vzgojno izobraževalne namene primerljive velikosti (minimalno 1.200,00 m" netto površine), za katerega je predal dokumentacijo v zadnjih 36 mesecih od datuma objave predmetnega naročila - 4 točke.
- odgovorni projektant strojnih instalacij je bil imenovan kot odgovorni projektant strojnih instalacij pri enemu (1) dodatnemu objektu telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene, ali druge objekte v vzgojno izobraževalne namene primerljive velikosti (minimalno 1.200,00 m" netto površine), za katerega je predal dokumentacijo v zadnjih 36 mesecih od datuma objave predmetnega naročila - 3 točke.
- odgovorni projektant elektro instalacij je bil imenovan kot odgovorni projektant elektro instalacij pri enemu (1) dodatnemu objektu telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene, ali druge objekte v vzgojno izobraževalne namene primerljive velikosti (minimalno 1.200,00 m" netto površine), za katerega je predal dokumentacijo v zadnjih 36 mesecih od datuma objave predmetnega naročila - 3 točke."

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na domnevno diskriminatornost opisov, ki zahtevane reference omejujejo na "objekte telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene". V tem delu Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevemu predlogu, naj se namesto omenjene dikcije uporabijo izrazi iz Priloge 1 (klasifikacija CC-SI " Struktura) k Uredbi 2003, in sicer "12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo" ali "12650 Športne dvorane". Kot pravilno navaja naročnik, tako navedena uredba, kot tudi Uredba 2012, določata enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki se kot obvezna uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o gradnjah in objektih, za statistične in evidenčne namene ter za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk (Uredba 2003 se je uporabljala tudi pri uporabi definicij vrst stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki se uporabljajo v veljavnih predpisih s področja graditve objektov in urejanja prostora, kar je Uredba 2003 opustila) ter določata stavbe in gradbene inženirske objekte, za katere izdaja gradbeno dovoljenje ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve (Uredba 2003) oziroma katere stavbe in gradbeni inženirski objekti so objekti državnega pomena (Uredba 2012). Ne prva in ne druga Uredba naročnika ne zavezujeta k uporabi klasifikacije CC-SI v postopkih oddaje javnih naročil, zato od naročnika ni mogoče zahtevati, da ob oddaji javnih naročil obvezno uporabi njune označbe (ob tem je treba omeniti tudi, da je Uredba 2012 opustila uporabo obeh klasifikacijskih označb, ki jih navaja vlagatelj). Naročnik bi res lahko uporabil tudi drugačne opise (tudi takšne, ki bi upoštevali širši nabor referenčnih objektov, za kar se zavzema vlagatelj), vendar ga na podlagi obstoječih pravnih podlag k temu ni mogoče prisiliti. Kot poudarja naročnik, je predmet obravnavanega naročila telovadnica za osnovno šolo, zato po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče trditi, da zahteva, ki reference omejuje na "objekte telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene", ni smiselno povezana s predmetom javnega naročila (10. člen ZJN-2). Prav tako po presoji Državne revizijske komisije vlagatelju ni mogoče pritrditi v tem, da bi sporna zahteva neupravičeno omejevala konkurenco med ponudniki (7. člen ZJN-2). Kot navaja naročnik, so objekti, ki sodijo v prej navedeni opis, predvsem pa vrtci in osnovne šole, objekti, za katere je zelo natančno in zelo obsežno predpisana normativa ter se razlikujejo od drugih športnih objektov. Navedenemu vlagatelj niti ne nasprotuje, prav tako pa tudi ne pojasni razlogov, zaradi katerih meni, da bi zahteva, ki reference omejuje na "objekte telovadnice ali športne dvorane v vzgojno izobraževalne namene", dajala neopravičeno prednost imenovanemu ponudniku (za katerega vlagatelj sumi, da naj bi mu bila prilagojena). Ob navedenem je bilo treba vlagateljeve očitke glede domnevno spornega opisa referenčnih objektov zavrniti.

Pač pa je po presoji Državne revizijske komisije treba pritrditi vlagatelju v tem, da (pod)merilo iz tretje alineje v podtočki b) (Reference odgovornega vodje projekta) pod točko 2.39 (Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika), ki z dodatnimi 10 točkami nagrajuje ponudnika, katerega odgovorni vodja projekta je v zadnjih 60 mesecih od dneva objave naročila (poleg tega, da izkazuje eno obvezno referenco iz točke 2.38 in eno ali dve dodatni referenci v zadnjih 36 mesecih od datuma objave predmetnega naročila) prejel tudi prvo nagrado na javnem arhitekturnem natečaju v sodelovanju z ZAPS za objekt, ki sodi v vzgojno izobraževalne namene. Takšna zahteva v okviru (pod)merila, ki v sistemu točkovanja, kakršnega si je zamislil naročnik v točki 2.39 razpisne dokumentacije, ponudniku prinese kar desetino vrednosti najvišje možne skupne ocene, je po oceni Državne revizijske komisije nesorazmerna tako s stališča povezave s samim predmetom javnega naročila (10. člen ZJN-2) kot tudi s stališča enakopravne obravnave potencialnih ponudnikov (drugi odstavek 9. člena ZJN-2). Državne revizijske komisije v tem oziru niso prepričali niti argumenti, s katerimi naročnik zagovarja uporabo navedenega (pod)merila. Tako Državna revizijska komisija ne more slediti naročniku, ki navaja, da se v vezanju pridobljene nagrade na merila za izbiro zrcalijo ekonomske prednosti racionalne tehnične rešitve, kakršno pričakuje od nagrajenega ponudnika. Naročnik namreč pričakovanih ekonomskih prednosti na nobenem mestu ne definira, niti jih ne ovrednoti (v tem oziru ne zadostuje zgolj naročnikovo posplošeno sklicevanje na to, da naj bi projektant, čigar delo na primerljivem objektu je bilo v zadnjih 60 mesecih nagrajeno s strani natečajne komisije ZAPS, s kvaliteto svoje storitve prispeval k nižji ceni naročila). Državna revizijska komisija se tudi strinja z vlagateljem v tem, da ni videti neposredne povezave med arhitekturnim natečajem in obravnavanim javnim naročilom, katerega predmet obsega (točka 2.4 razpisne dokumentacije) izdelavo in izvedbo podrobne projektne naloge, idejne zasnove in pridobitev projektnih pogojev soglasodajalcev, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, soglasij in pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja, projekta za izvedbo, načrta notranje opreme in projektantski nadzor. Državna revizijska komisija se ni posebej spuščala v ugotavljanje možnih povezav med naročnikom in imenovanim ponudnikom, kateremu naj bi sporni deli razpisne dokumentacije omogočali lažji dostop do predmetnega javnega naročila. Vendar pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagatelj uspel dokazati, da v konkretnem primeru obstajajo okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom v naročnikovo nepristranskost ter da je zato še posebej pomembno, da se naročnik v razpisni dokumentaciji izogne opisom, ki bi takšne dvome utegnili podkrepiti. K navedenemu Državna revizijska komisija dodaja še, da lahko merilo, ki daje prednost ponudnikom, nagrajenim s strani vnaprej določenega nacionalnega organa (ZAPS), tudi neupravičeno ustvarja okoliščine, ki pomenijo krajevno diskriminacijo ponudnikov v smislu drugega odstavka 9. člena ZJN-2.

Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. V kolikor bo naročnik nadaljeval s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, bo moral pred tem ustrezno popraviti razpisno dokumentacijo v delu, v katerem je bila razveljavljena (besedilo tretje alineje v podtočki b) pod točko 2.39), pri čemer bo moral ravnati skladno z določili ZJN-2 in pri tem upoštevati tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz te odločitve. Naročnik bo moral pregledati tudi ostale dele razpisne dokumentacije in v izogib morebitnim nekonsistentnostim preveriti, ali spremembe v razveljavljenem delu besedila zahtevajo razveljavitev in/ali spremembo tudi preostalih delov razpisne dokumentacije.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka utemeljena.

Ker je prvi zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot priznala priglašene stroške postopka pravnega varstva v višini 750,00 EUR, kar predstavlja znesek vplačane revizijske takse.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka.


V Ljubljani, 5.11.2012

Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
" Mestna občina Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica,
" Projekt, d. d., Nova Gorica, Kidričeva ulica 9a, 5000 Nova Gorica,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran