Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-302/2012 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste

    Številka: 018-302/2012-4
    Datum sprejema: 22. 10. 2012

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Sonje Drozdek Šinko kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Izvajanje inženirskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik DRI upravljanje investicij, družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Ulica talcev 24, Maribor (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ZIL inženiring, d.d., Kersnikova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 10. 2012

    odločila:

    1. Obravnavanje zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (vloga z dne 30. 8. 2012) in drugega vlagatelja (vloga z dne 4. 9. 2012) se združi v en revizijski postopek.

    2. Zahtevku za revizijo, ki ga je z vlogo z dne 30. 8. 2012 vložil prvi vlagatelj, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 16, 20, 47, 56, 65, 106, 119, 124, 125, 127, 4, 12, 18, 28, 30, 31, 38, 42, 81, 84, 86, 87, 88 in 101, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitve o oddaji naročila" št. 43001-28/2012/47 908 z dne 13. 8. 2012.

    3. Zahtevi prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti prvemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 5.000,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

    4. Zahtevku za revizijo, ki ga je z vlogo z dne 4. 9. 2012 vložil drugi vlagatelj, se delno ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 27, 36, 40, 62, 69 in 122, kot je razvidna iz dokumenta "Odločitve o oddaji naročila" št. 43001-28/2012/47 908 z dne 13. 8. 2012.

    5. Postopek revizije oddaje javnega naročila "Izvajanje inženirskih storitev pri realizaciji investicij na državnih cestah", ki ga je drugi vlagatelj začel z vložitvijo zahtevka za revizijo z dne 4. 9. 2012, se v sklopih 7, 49, 89 in 100 ustavi.

    6. Zahtevi drugega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti drugemu vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 806,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 16. 3. 2012 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN2952/2012, dne 17. 3. 2012 pa še v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2012/S 54-088352. Dne 13. 8. 2012 je naročnik, pod številko 43001-28/2012/47 908, izdal dokument "Odločitve o oddaji naročila", iz katerega je razvidno, da je:

    - v sklopih 3, 10, 15, 17, 23, 25, 32, 34, 46, 48, 50, 52, 54, 55, 64, 68, 70, 74, 85, 90, 91, 96, 97, 103, 104, 110, 120 in 130 kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov ZIL inženiring, d.d., Ljubljana, SCP, d.o.o., Ljubljana, in Projekt, d.d., Nova Gorica,
    - v sklopih 5, 9, 13, 14, 60, 66, 67, 98, 108, 115, 117, 118 in 126 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika DRI, d.o.o., Maribor,
    - v sklopih 4, 7, 12, 18, 28, 30, 31, 38, 42, 49, 81, 84, 86, 87, 88, 89, 100 in 101 kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov Inženiring biro, d.o.o., Maribor, Gradal Bojan Sekereš, s.p., Lendava in ZIM, d.o.o., Maribor,
    - v sklopih 16, 20, 27, 36, 40, 47, 56, 62, 65, 69, 106, 119, 122, 124, 125, 127 kot najugodnejšo izbral ponudbo skupnih ponudnikov Inženiring storitve Martin Kos, s.p., Zagorje ob Savi, Gradbeništvo in posredovanje Peter Ograjenšek, s.p., Šmartno pri Rožni dolini, Gradbeni biro Repovž Jurij, s.p., Zagorje ob Savi in ELEGRO, Marjan Grobelšek, s.p., Podčetrtek,
    - v sklopu 61 kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Proctor, d.o.o., Šmarje Sap.

    Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 13. 8. 2012 je prvi vlagatelj z vlogo z dne 30. 8. 2012 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da bi moral naročnik ponudbi skupnih ponudnikov Inženiring biro, d.o.o., Maribor, Gradal Bojan Sekereš, s.p., Lendava in ZIM, d.o.o., Maribor (v nadaljevanju: prvi izbrani ponudnik) ter skupnih ponudnikov Inženiring storitve Martin Kos, s.p., Zagorje ob Savi, Gradbeništvo in posredovanje Peter Ograjenšek, s.p., Šmartno pri Rožni dolini, Gradbeni biro Repovž Jurij, s.p., Zagorje ob Savi in ELEGRO, Marjan Grobelšek, s.p., Podčetrtek (v nadaljevanju: drugi izbrani ponudnik) oceniti kot nepopolni in ju izločiti iz postopka.

    Prvi vlagatelj ponudbi prvega izbranega ponudnika očita, da je iz potrdil o referenčnem delu razvidno, da so nekatere izmed referenc prestare, pri nekaterih pa so referenčna dela obsegala tudi projektiranje, kar ni predmet tega naročila. Prvi vlagatelj zato meni, da bi bilo treba te reference izvzeti oz. zmanjšati njihove vrednosti, zaradi česar skupna vrednost inženirskih storitev oz. storitev nadzornika vseh referenčnih poslov ne znaša 305.397,50 EUR, temveč le 254.790,30 EUR, kar pa ne ustreza zahtevam iz točke 3.1.5 Navodil.

    Ponudbi drugega izbranega ponudnika prvi vlagatelj očita naslednje pomanjkljivosti:

    - Vodilni partner drugega izbranega ponudnika, Martin Kos, s.p., je bil podizvajalec družbe Constructa Inženiring, d.o.o., oz. je izvajal strokovno gradbeni nadzor na projektu "URED ceste skozi Radeče R3 665/1191 od km 225+606 do km 27+692". Na tem projektu je bila družba Constructa Inženiring, d.o.o., spoznana za nesolidno, zato bi moral naročnik ponudbo drugega izbranega ponudnika izločiti na podlagi točke 3.1.6.3 Navodil.
    - Drugi izbrani ponudnik je v ponudbi kot odgovorne nadzornike nad gradnjo in rekonstrukcijo pri dvanajstih objektih navedel M.K., P.O. in J.R. Zaradi nedoseganja vrednosti referenčnih del je bil J.R. izločen. Ker je vrednost gradnje pri devetih objektih večja od 500.000,00 EUR, je očitno, da bi lahko drugi izbrani ponudnik v skladu s točko 3.1.4.2 Navodil preostala odgovorna nadzornika M.K. in P.O. navedel skupaj na največ desetih objektih, ob predpostavki, da bi vsak izmed njiju lahko prevzel nadzor pri petih objektih. Nadalje je drugi izbrani ponudnik za nadzornika posameznih del, ki je strokovnjak za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oz. rekonstrukcijo elektroinštalacij, navedel M.G., in sicer za štirinajst objektov. M.G. je glede na točko 3.1.4.2 Navodil nominiran na vsaj štirih objektih preveč oz. bi moral drugi izbrani ponudnik nominirati vsaj še enega nadzornika posameznih del, ki je strokovnjak za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oz. rekonstrukcijo elektroinštalacij.
    - Pri nekaterih referenčnih delih, ki jih je predložil drugi izbrani ponudnik, je prvi vlagatelj opazil, da je bila vrednost nadzora zelo visoka glede na vrednost gradbenih del. Prvi vlagatelj meni, da gre za previsoke zneske, zato bi moral naročnik te reference preveriti. Poleg tega je drugi izbrani ponudnik navedel tudi referenčni projekt, ki še ni zaključen, posledično pa to pomeni, da skupna vrednost inženirskih storitev ne presega praga, določenega v točki 3.1.5 Navodil.

    Na podlagi navedenega prvi vlagatelj predlaga razveljavitev obvestila o oddaji naročila, in sicer v sklopih 16, 20, 47, 56, 65, 106, 119, 124, 125, 127, 4, 12, 18, 28, 30, 31, 38, 42, 81, 84, 86, 87, 88 in 101, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Zoper odločitev o oddaji naročila z dne 13. 8. 2012 je zahtevek za revizijo z vlogo z dne 4. 9. 2012 vložil tudi drugi vlagatelj. Tudi drugi vlagatelj navaja, da naročnik ponudbi prvega in drugega izbranega ponudnika ne bi smel oceniti kot popolni. Ponudbi drugega izbranega ponudnika drugi vlagatelj očita naslednje pomanjkljivosti:

    - Drugi izbrani ponudnik bi lahko M.K. in P.O., ki ju je navedel kot odgovorna nadzornika nad gradnjo in rekonstrukcijo pri dvanajstih objektih, v skladu s točko 3.1.4.2 Navodil navedel le pri desetih objektih. Poleg tega iz ponudbe ni razvidno, na katerih projektih posamezna oseba nastopa kot odgovorni nadzornik, saj sta navedeni obe osebi.
    - Za nadzornika posameznih del je drugi izbrani ponudnik navedel M.G. za 14 objektov, kar v skladu s točko 3.1.4.2 Navodil pomeni štiri preveč.

    Ponudbi prvega izbranega ponudnika drugi vlagatelj očita, da skupne vrednosti inženirskih storitev iz referenčnih poslov ne dosegajo vrednostnega pragu 300.000,00 EUR, saj bi bilo treba nekatere projekte izločiti, ker so glede na točko 3.1.5 Navodil prestari.

    Na podlagi navedenega drugi vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 27, 36, 40, 62, 69, 122, 7, 49, 89 in 100, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Prvi izbrani ponudnik se je z vlogama z dne 7. 9. 2012 in 14. 9. 2012 izjasnil o navedbah prvega in drugega vlagatelja.

    Drugi izbrani ponudnik se je z vlogama z dne 10. 9. 2012 in 13. 9. 2012 izjasnil o navedbah prvega in drugega vlagatelja.

    Naročnik je zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja s sklepom z dne 21. 9. 2012 zavrnil kot neutemeljena. Na očitke prvega vlagatelja v zvezi s ponudbo prvega izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da je na podlagi uporabnih dovoljenj ugotovil, da reference, ki jih izpostavlja prvi vlagatelj, izpolnjujejo časovni kriterij. Prav tako je naročnik ugotovil ustreznost referenc z vidika vrednosti inženirskih storitev.

    Na očitke prvega vlagatelja v zvezi s ponudbo drugega izbranega ponudnika naročnik odgovarja:

    - Nesolidnost pri izvajanju storitev je naročnik podelil pravni osebi Constructa Inženiring, d.o.o., ki jo je tudi izločil iz postopka, in sicer za projekt, ki ni predmet referenčnih del drugega izbranega ponudnika. Ocena nesolidnosti tako ni bila dana za fizično osebo, niti ni bila dana za projekte, ki so navedeni kot referenčni, navaja naročnik, in dodaja, da M.K. na projektu, kjer je bila ugotovljena nesolidnost, ni sodeloval kot odgovorni nadzornik.
    - Iz točke 3.1.4.2 Navodil izhaja, da lahko ponudnik ponudi istega odgovornega nadzornika oz. odgovornega nadzornika posameznih del tudi za več projektov, pogoj je le, da pri dejanski izvedbi del ne more prevzeti več objektov hkrati, kot jih določajo pogoji razpisne dokumentacije.
    - Naročnik je upošteval pridobljene podatke o referencah drugega izbranega ponudnika in ugotovil, da vrednostno tudi ob upoštevanju dodatnih podatkov dosegajo prag iz razpisne dokumentacije. Referenco, za katero prvi vlagatelj trdi, da še ni zaključena, je naročnik upošteval, saj bo dovoljenje za neomejeno uporabo izdano, ko bo naročnik zagotovil sredstva, za kar pa ne more biti odgovoren odgovorni nadzornik.

    Naročnik se v nadaljevanju opredeljuje tudi do navedb drugega vlagatelja. Na očitke v zvezi s ponudbo drugega izbranega ponudnika naročnik odgovarja, da iz točke 3.1.4.2 Navodil izhaja, da lahko ponudnik ponudi istega odgovornega nadzornika oz. odgovornega nadzornika posameznih del tudi za več projektov, pogoj je le, da pri dejanski izvedbi del ne more prevzeti več objektov hkrati, kot jih določajo pogoji razpisne dokumentacije.

    V zvezi z očitki, ki se nanašajo na ponudbo prvega izbranega ponudnika, naročnik pojasnjuje, da je na podlagi pridobljenih uporabnih dovoljenj ugotovil pravočasnost referenc, prav tako je ugotovil, da reference vrednostno ustrezajo zahtevi iz razpisne dokumentacije.

    Naročnik je z vlogo z dne 27. 9. 2012 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

    Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 27. 9. 2012 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

    Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 9. 2012 opredelil do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe. V zvezi z referencami prvega izbranega ponudnika drugi vlagatelj navaja, da je upošteval dokumente, ki jih je prvi izbrani ponudnik predložil v ponudbi. Ker pa je naročnik obe sporni referenci ustrezno pojasnil, drugi vlagatelj nima več razloga, da bi vztrajal pri tem delu zahtevka za revizijo. Ne strinja pa se z odločitvijo o nepriznanju stroškov, saj je pri vložitvi zahtevka za revizijo izhajal iz obstoječih listin in ni imel dvoma glede njihove pravilnosti.

    Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, prvega izbranega ponudnika, drugega izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

    V konkretnem primeru sta prvi in drugi vlagatelj v istem postopku oddaje javnega naročila vložila zahtevka zoper ravnanja istega naročnika. V zahtevkih za revizijo zahtevata delno razveljavitev odločitve o oddaji naročila z dne 13. 8. 2012, pri čemer oba zatrjujeta, da bi moral naročnik ponudbi prvega in drugega izbranega ponudnika izločiti kot nepopolni, in sicer zaradi neizpolnjevanja tehničnih in kadrovskih zahtev. Zato je Državna revizijska komisija zaradi pospešitve oba postopka združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim, to je predmetnim sklepom.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da prvi in drugi izbrani ponudnik ne izpolnjujeta tehničnih in kadrovskih zahtev iz razpisne dokumentacije, drugi izbrani ponudnik pa naj tudi ne bi izpolnjeval zahteve glede solidnosti pri izvajanju storitev. Te navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Ponudba, ki ne izpolnjuje posameznih zahtev iz razpisne dokumentacije ali pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, je nepravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) oz. neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in jo mora naročnik označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in tudi ne kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere posledično izhaja usposobljenost ponudnika za izvedbo javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

    Izhodišče za določanje tehnične in kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2, ki v 2. alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom storitev, opravljenih v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Točka d) drugega odstavka 45. člena ZJN-2 ob upoštevanju enakih predpostavk določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje kadrovske sposobnosti z navedbo izobrazbene in strokovne kvalifikacije oseb pri izvajalcu storitve in/ali kvalifikacije oseb, odgovornih za vodenje projektov, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve. V okviru ugotavljanja osnovne sposobnosti ponudnika lahko naročnik v skladu s točko c) šestega odstavka 42. člena ZJN-2 določi, da bo iz postopka oddaje naročila izločil ponudnika, če mu lahko na kakršni koli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja v delu, ki se nanaša na neustreznost referenc prvega izbranega ponudnika. Naročnik je zahteve v zvezi s predložitvijo referenc za izkazovanje tehnične usposobljenosti določil v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, kjer je zapisal:

    "Ponudnik, ki nastopa v ponudbi, mora imeti v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila uspešno izvedene referenčne posle nadzora nad izvedbo gradnje oziroma rekonstrukcije državnih oziroma občinskih cest v Republiki Sloveniji, pri čemer mora skupna vrednost inženirskih storitev oziroma storitev nadzornika vseh referenčnih poslov znašati vsaj 300.000,00 EUR.

    V primeru skupne ponudbe, ki jo predloži skupina dveh ali več gospodarskih subjektov kot partnerjev, se reference posameznih gospodarskih subjektov v skupini dveh ali več gospodarskih subjektov kot partnerjev seštevajo, da se ugotovi izpolnitev pogoja za priznanje referenc.

    dokazilo: Podatki o referenčnem delu, vsebinsko skladni s predlogo.

    opombe: Vrednost referenčnega posla pomeni vrednost skupaj z DDV.

    Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, obračun, potrdilo o izplačilu ") o izvedbi navedenega referenčnega dela, oziroma navedbe preveri neposredno pri investitorju oziroma delodajalcu."

    Prvi vlagatelj navaja, da tri reference, ki jih je predložil prvi izbrani ponudnik, ne izpolnjujejo časovnega kriterija, saj naj bi bili referenčni posli izvedeni v obdobju 2006 do 2008. Gre za naslednje referenčne posle:

    - rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru,
    - izgradnja mostu 5-10 (sklop B) na AC Lendava " Pince,
    - izgradnja nadvoza 4-1 (sklop B) na AC Lendava " Pince.

    V skladu s točko 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe in ob upoštevanju datuma objave predmetnega javnega naročila (16. 3. 2012) je treba ugotoviti, da so morali biti referenčni posli, s katerimi so ponudniki izkazovali tehnično usposobljenost, izvedeni po 16. 3. 2009. Kot je razvidno iz ponudbe prvega izbranega ponudnika, je ta za navedene referenčne posle v ponudbi predložil obrazce "Podatki o referenčnem delu", v katere je na mesto, ki je bilo predvideno za vpis leta izvedbe, za posel "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru" vpisal september 2008, za ostali referenci pa obdobje 2006 " 2008.

    Že iz ponudbe prvega izbranega ponudnika je torej razvidno, da referenčni posli, ki jih izpostavlja prvi vlagatelj, ne izpolnjujejo časovnega kriterija, določenega v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj so bili izvedeni pred 16. 3. 2009. Prvi izbrani ponudnik je sicer v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja, navajal razloge, zaradi katerih meni, da sporni referenčni posli ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije, naročnik pa je njegova pojasnila povzel v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja. Vendar pa pojasnilom prvega izbranega ponudnika (in posledično naročnika) ni mogoče slediti.

    Prvi izbrani ponudnik namreč v zvezi z referenčnim poslom "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru" navaja, da se je izvajal vzporedno z izvedbo objekta "Tržnica Maribor" v letih 2007 " 2009, in sicer kot ločen investicijski projekt in po ločeni projektni dokumentaciji. Po končani rekonstrukciji Pristaniške ulice v Mariboru je bilo dne 19. 12. 2008 izdano uporabno dovoljenje, dne 27. 1. 2009 pa je bila izdana dopolnilna odločba k navedenemu uporabnemu dovoljenju za Pristaniško ulico ter prometne in komunalno " energetske priključke za potrebe objekta Tržnica Maribor. Ker v času pridobitve uporabnega dovoljenja na Pristaniški ulici zaradi zimskih razmer in zaprtih asfaltnih baz ni bilo možno izvesti videonadzornega sistema, kontrole pristopa ter optičnih povezav, so se ta dela v celoti izvedla v mesecu aprilu in maju 2009, s čimer se je po mnenju prvega izbranega ponudnika investicija dejansko zaključila.

    Na podlagi navedenih pojasnil prvega izbranega ponudnika in po pregledu priložene dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil referenčni projekt "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru" zaključen decembra 2008, ko je bilo za ta objekt izdano uporabno dovoljenje. Izdaja uporabnega dovoljenja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 in spremembe; v nadaljevanju: ZGO-1) med drugim pomeni, da je bil opravljen tehnični pregled, v okviru katerega je bilo ugotovljeno, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in v skladu z gradbenimi predpisi, da so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba in da so bile odpravljene vse morebitne pomanjkljivosti, zaradi česar se objekt lahko začne uporabljati, s tem pa se projekt zaključi (prim. 95., 96. in 97. člen ZGO-1). Ni sicer mogoče izključiti možnosti, da se posamezna manjša dela ali garancijska popravila izvedejo tudi kasneje, vendar to ne more vplivati na dejstvo, da se najkasneje z izdajo uporabnega dovoljenja objekt preda v uporabo, projekt kot celota pa zaključi. Sprejeti razlago, po kateri bi bilo treba zaradi okoliščine, da se manjša dela ali garancijska popravila na objektu izvajajo tudi še po pridobitvi uporabnega dovoljenja, šteti, da naj bi projekt (in s tem storitve nadzora) trajal tudi še po pridobitvi uporabnega dovoljenja, bi namreč pomenilo, da gradnja posameznega objekta ni zaključena ves čas izvajanja manjših gradbenih del ali garancijskih popravil, kljub temu, da je objekt že pridobil uporabno dovoljenje in da je že v uporabi.

    Poleg tega iz navedb prvega izbranega ponudnika in dokumentacije ni razvidno, da bi se po izdaji uporabnega dovoljenja za projekt "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru" dela nadaljevala na tem projektu, kar bi bilo glede na izdano uporabno dovoljenje tudi sicer nenavadno. Kot je razvidno iz pojasnil prvega izbranega ponudnika, so se dela izvajala v okviru projekta "Tržnica Maribor", ki pa je, kot pojasnjuje že prvi izbrani ponudnik, povsem ločen in samostojen projekt. Tudi iz dopolnilne odločbe z dne 27. 1. 2009, na katero se sklicuje prvi izbrani ponudnik, ni v ničemer razvidno, da bi se nanašala na projekt "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru", saj je pristojni upravni organ z njo izdal uporabno dovoljenje za 2. fazo trgovskega objekta Tržnica Maribor. Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila tudi dopolnilna odločba izdana dne 27. 1. 2009, torej pred 16. 3.2009. Predvsem pa je treba poudariti, da iz nobenega dokumenta, ki ga je predložil prvi izbrani ponudnik, ni razvidno, da bi se gradbena dela na projektu "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru", ki je bil zaključen z izdajo uporabnega dovoljenja v decembru 2008, dejansko nadaljevala še v aprilu in maju 2009, kot to zatrjuje prvi izbrani ponudnik. Zato tudi ni podlage za ugotovitev, da so bile storitve nadzora v okviru referenčnega projekta "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru" izvedene tudi po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da referenca "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru" ne izpolnjuje zahteve iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj je bil referenčni projekt zaključen pred 16. 3. 2009.

    V zvezi s projektoma "izgradnja mostu 5-10 (sklop B) na AC Lendava " Pince" in "izgradnja nadvoza 4-1 (sklop B) na AC Lendava " Pince" Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi izbrani ponudnik tudi za ta referenčna dela v ponudbi navedel, da so se izvajala v obdobju od 2006 do 2008. To je potrdil tudi v vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah prvega vlagatelja, saj je izrecno potrdil, da sta gradnja mostu in gradnja nadvoza potekali v letih 2006 " 2008. Vendar pa prvi izbrani ponudnik navaja, da je bilo uporabno dovoljenje za ta dva objekta izdano šele 16. 2. 2011, in sicer v sklopu celotne AC Lendava " Pince. Prvi izbrani ponudnik ob tem ne zatrjuje, da so se gradbena dela oz. dela nadzora nadaljevala tudi še po letu 2008, temveč je, kot je bilo že zapisano, izrecno potrdil, da so bila dela zaključena leta 2008. Navedeno pomeni, da ne izpolnjujejo zahteve iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj so bila zaključena pred 16. 3. 2009, ne glede na dejstvo, da je bilo uporabno dovoljenje izdano šele leta 2011.

    Ob tem je treba pojasniti, da izdaja uporabnega dovoljenja sicer praviloma pomeni zaključek gradbenega projekta, kot je bilo ugotovljeno pri obravnavi reference "rekonstrukcija Pristaniške ulice v Mariboru", vendar pa je v primeru referenc "izgradnja mostu 5-10 (sklop B) na AC Lendava " Pince" in "izgradnja nadvoza 4-1 (sklop B) na AC Lendava " Pince" bistvena ugotovitev, da prvi izbrani ponudnik sam izrecno navaja, da so se projekti izvajali v obdobju 2006 do 2008, pri čemer niti ne zatrjuje niti ne predloži dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so se dela in storitve nadzora izvajali tudi še v obdobju od leta 2008 do 2011, ko je bilo izdano uporabno dovoljenje. Državna revizijska komisija tako ocenjuje, da je do zapoznele izdaje uporabnega dovoljenja prišlo le zaradi administrativnih razlogov, kar pa ne more vplivati na ugotovitev, da so bile storitve nadzora zaključene že leta 2008. Ob tem je treba upoštevati, da je namen točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe priznanje tehnične usposobljenosti na podlagi dejstva, da je ponudnik že uspešno izvajal primerljive storitve nadzora, pri čemer je naročnik s postavitvijo časovnega kriterija očitno določil, da bo upošteval le tiste referenčne storitve, ki so izvedene v skladu z aktualnimi predpisi in pravili stroke.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da referenčna dela, ki se nanašajo na rekonstrukcijo Pristaniške ulice v Mariboru, izgradnjo mostu 5-10 (sklop B) na AC Lendava " Pince in izgradnjo nadvoza 4-1 (sklop B) na AC Lendava " Pince ne izpolnjujejo zahteve iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe, saj niso bila izvedena v zadnjih treh letih pred objavo tega naročila. Državna revizijska komisija je zato v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 4, 12, 18, 28, 30, 31, 38, 42, 81, 84, 86, 87, 88 in 101, v katerih je bil prvi izbrani ponudnik izbran kot najugodnejši in v katerih je prvi vlagatelj predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Pri tem ni obravnavala ostalih navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo prvega izbranega ponudnika, saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na ugotovitev o neustreznosti navedenih referenc in s tem na odločitev, kot je razvidna iz 2. točke izreka tega sklepa. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila v razveljavljenih sklopih sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitev, da obravnavane tri reference prvega izbranega ponudnika ne izpolnjujejo zahtev glede časa izvedbe referenčnih storitev, določenih v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na ponudbo drugega izbranega ponudnika. Prvi vlagatelj najprej navaja, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti na podlagi točke 3.1.6.3 Navodil za pripravo ponudbe, saj naj bi bil vodilni partner v ponudbi drugega izbranega ponudnika podizvajalec družbe Constructa Inženiring, d.o.o., in sicer pri projektu URED ceste skozi Radeče R3 665/1191 od km 225+606 do km 27+692, pri katerem je bila družba Constructa Inženiring, d.o.o., spoznana za nesolidno.

    V točki 3.1.6.3 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil naslednjo zahtevo:

    "V zadnjih dveh letih pred objavo tega naročila gospodarskemu subjektu ali fizični osebi, ki nastopa v ponudbi s strani naročnika ni bila ugotovljena nesolidnost pri izvedbi konzultantskih, konzultantsko-inženirskih, inženirskih ali projektantskih opravil."

    Uvodoma je treba v zvezi z obravnavano revizijsko navedbo ugotoviti, da naročnik ni ugotovil nesolidnosti vodilnemu partnerju v ponudbi drugega izbranega ponudnika. Kot je razvidno iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila (dokument št. 43001-28/2012/64 z dne 3. 9. 2012), ki jo je naročnik izdal na podlagi zahteve izločenega ponudnika Constructa Inženiring, d.o.o., je naročnik ugotovil nesolidnost pri izvajanju konzultantskih, konzultantsko-inženirskih, inženirskih ali projektantskih storitev za družbo Constructa Inženiring, d.o.o., ne pa za vodilnega partnerja v ponudbi drugega izbranega ponudnika. Poleg tega je treba ugotoviti, da je naročnik (kot je razvidno iz dodatne obrazložitve) nesolidnost storitev ugotovil pri izvajanju naslednjih projektov:

    - 07-0093 OBNO Obnova ceste R2-425/1266 Šentvid " Šoštanj 4. etapa od km 12,800 do km 15,200.
    - 07-0015 URED Zreče " Terme v Zrečah,
    - 07-0013 KRIŽ Slovenske Konjice " Poljčane v Žičah.

    Med naštetimi projekti torej ni projekta "URED ceste skozi Radeče R3 665/1191 od km 225+606 do km 27+692", za katerega prvi vlagatelj zatrjuje, da je pri njem kot odgovorni nadzornik sodeloval vodilni partner v ponudbi drugega izbranega ponudnika. Iz navedb in dokumentacije, ki jo je predložil prvi vlagatelj, torej izhaja le to, da je bil vodilni partner v ponudbi drugega izbranega ponudnika pri nekaterih projektih podizvajalec družbe Constructa Inženiring, d.o.o., pri čemer ni razvidno, da bi sodeloval pri projektih, za katere je naročnik ugotovil nesolidnost izvajanja storitev. Prav tako prvi vlagatelj niti ne zatrjuje, da bi bilo prav izvajanje storitev vodilnega partnerja v ponudbi drugega izbranega ponudnika razlog za ugotovitev nesolidnosti. Prvi vlagatelj navedbo, da bi moral naročnik izločiti drugega izbranega ponudnika zaradi nesolidnosti, utemeljuje le s tem, da sta vodilni ponudnik in družba Constructa Inženiring, d.o.o., v preteklosti sodelovala pri nekaterih projektih, ne da bi pri tem izkazal, da sta sodelovala tudi pri projektih, za katere je bila ugotovljena nesolidnost izvajanja storitev. Slediti prvemu vlagatelju v tem delu bi pomenilo, da bi morale biti iz postopkov javnega naročanja izločene vse družbe, ki so v preteklosti sodelovale z družbo Constructa Inženiring, d.o.o., ne da bi bilo pri tem izkazano, kakšno vlogo so imele pri ugotovljeni nesolidnosti.

    Prvi vlagatelj v nadaljevanju ugovarja tudi zoper priznanje kadrovske usposobljenosti drugemu izbranemu ponudniku, ko navaja, da bi lahko osebi, ki ju je drugi izbrani ponudnik ponudil za odgovorna nadzornika, v skladu s točko 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe prevzela nadzor nad največ desetimi objekti oz. da bi lahko vsak izmed njiju prevzel nadzor nad največ petimi objekti. Podobno prvi vlagatelj trdi tudi za odgovornega nadzornika posameznih del, ki v skladu s točko 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe ne more prevzeti nadzora pri več kot desetih objektih, drugi izbrani ponudnik pa ga je navedel pri štirinajstih.

    V točki 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe je naročnik določil naslednje zahteve:

    "En odgovorni nadzornik ne more prevzeti strokovnega nadzora nad gradnjo oziroma rekonstrukcijo kot odgovorni nadzornik pri več kot 7 objektih hkrati s tem, da je vrednost gradnje oziroma rekonstrukcije posameznega prevzetega objekta lahko največ 500.000,00 EUR z DDV.

    V primeru, da je vrednost gradnje oziroma rekonstrukcije pri vsaj enem objektu več kot 500.000,00 EUR z DDV, pa lahko en odgovorni nadzornik prevzame strokovni nadzor nad deli pri največ 5 objektih hkrati.

    V primeru, da je vrednost gradnje oziroma rekonstrukcije pri vsaj enem objektu več kot 2.500.000,00 EUR z DDV, pa lahko en odgovorni nadzornik prevzame nadzor nad deli pri največ 3 objektih hkrati.

    En odgovorni nadzornik posameznih del ne more prevzeti nadzora pri več kot 10 objektih hkrati. V kolikor opravlja naloge odgovornega nadzornika na enem objektu se to šteje kot opravljanje nalog odgovornega nadzornika posameznih del na dveh objektih.

    Za časovno obdobje enega projekta šteje čas njegove gradnje oziroma rekonstrukcije od uvedbe v posel do pridobitve dovoljenja za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo oziroma do pridobitve uporabnega dovoljenja.

    Za izvedbo strokovnega nadzora nad projekti iz sklopa projektov "sanacija premostitvenih objektov" mora ponudnik ne glede na gornje pogoje zagotoviti vsaj dva odgovorna nadzornika za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oziroma rekonstrukcijo cestnih objektov, ki izpolnjujeta pogoje za odgovornega nadzornika ali odgovornega nadzornika posameznih del za izvedbo strokovnega nadzora nad sklopom projektov "sanacija premostitvenih objektov" iz točke 3.1.4.1.2.

    Hkratno izvajanje nadzora nad deli se nanaša na celotno območje Republike Slovenije ne glede na naročnika.

    Kot objekt v tem naročilu se šteje en projekt iz Opisa projektov.

    opomba: V podatkih o kadrovskih zmogljivostih je treba navesti, na katerih projektih lahko (v primeru najugodnejše ponudbe) imenovani odgovorni nadzornik oziroma odgovorni nadzornik posameznih del prevzame nadzor nad gradnjo oziroma rekonstrukcijo.

    Dokazilo: Izjava odgovornega nadzornika o hkratnem izvajanju strokovnega nadzora je razvidna iz predloge Podatki o kadrovskih zmogljivostih.

    Izjava odgovornega nadzornika posameznih del o hkratnem izvajanju strokovnega nadzora je razvidna iz predloge Podatki o kadrovskih zmogljivostih."

    Naročnik navedene določbe razlaga na način, da lahko ponudnik ponudi istega nadzornika tudi za več projektov (sklopov) hkrati, kot je to določeno v točki 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe, pogoj naj bi bil le, da pri dejanski izvedbi del ne more prevzeti več objektov hkrati, kot jih določajo pogoji razpisne dokumentacije. Kot je torej razumeti naročnika, naj bi se zahteve iz točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe nanašale na fazo izvajanja projektov, ne pa na fazo postopka oddaje javnega naročila oz. fazo ugotavljanja kadrovske usposobljenosti. Navedene interpretacije ni mogoče sprejeti, saj za njo ni podlage v razpisni dokumentaciji. Iz točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe namreč v nobenem delu ni razvidno, da bi se zahteve iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka v povezavi z največjim številom projektov, ki jih lahko prevzame en odgovorni nadzornik, nanašale le na fazo izvajanja pogodbe. Kljub temu, da naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, v narekovajih navaja, da se zahteve nanašajo na "dejansko izvedbo del", te dikcije niti v besedilu točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe niti v drugih delih razpisne dokumentacije ni zaslediti. Zato se je mogoče strinjati s prvim vlagateljem, ki navaja, da gre za bistveno spremembo razpisne dokumentacije, saj v nobenem delu razpisne dokumentacije ni podlage za ugotovitev, da se bo izpolnjevanje zahteve glede največjega števila projektov, ki jih lahko prevzame en odgovorni nadzornik, ugotavljalo šele pri dejanski izvedbi del. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki za prevzete projekte zagotoviti odgovornega nadzornika del, ki je strokovnjak za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oz. rekonstrukcijo cest, odgovornega nadzornika posameznih del, ki je strokovnjak za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oz. rekonstrukcijo cestnih objektov, in odgovornega nadzornika posameznih del, ki je strokovnjak za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oz. rekonstrukcijo elektroinštalacij. Za vsakega izmed navedenih strokovnjakov je naročnik v točkah 3.1.4.1.1, 3.1.4.1.2 in 3.1.4.1.3 Navodil za pripravo ponudbe določil zahteve, ki jih morajo izpolnjevati predlagani nadzorniki, da ponudniki z njimi izkažejo kadrovsko usposobljenost. Sledeč naročnikovi interpretaciji bi lahko tudi zahteve iz točk 3.1.4.1.1, 3.1.4.1.2 in 3.1.4.1.3 Navodil za pripravo ponudbe razlagali na način, da se bo njihovo izpolnjevanje ugotavljalo šele pri dejanski izvedbi del, česar pa ni mogoče sprejeti. Poleg tega bi v skladu z naročnikovo razlago lahko prišlo tudi do položaja, ko izbrani izvajalec zaradi dinamike del z dvema strokovnjakoma, predstavljenima v ponudbi, ne bi mogel izvajati storitev nadzora na več projektih hkrati, zaradi česar bi moral angažirati tretjega strokovnjaka, za katerega pa ne bi bilo predhodno ugotovljeno izpolnjevanje kadrovskih zahtev. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja je zato v tem delu utemeljen.

    Prvi vlagatelj v zvezi s ponudbo drugega izbranega ponudnika tudi navaja, da je bila pri nekaterih referenčnih delih vrednost nadzora zelo visoka glede na vrednost gradbenih del. Pri tem konkretno izpostavlja tri referenčna dela:

    - LC Zaloka " Jesenovo, kjer je drugi izbrani ponudnik navedel vrednost 43.500,00 EUR, po mnenju prvega vlagatelja pa so bila dela dejansko vredna 10.973,51 EUR,
    - LC Šentlambert " Mošenik, kjer je drugi izbrani ponudnik navedel vrednost 48.600,00 EUR, po mnenju prvega vlagatelja pa so bila dela dejansko vredna 12.000,00 EUR,
    - Ureditev regionalne ceste R3 665/1191 skozi Radeče, kjer je drugi izbrani ponudnik navedel vrednost 55.609,40 EUR, po mnenju prvega vlagatelja pa so bila dela dejansko vredna 11.557,60 EUR.

    Prvi vlagatelj zato zatrjuje, da seštevek referenčnih zneskov ne dosega vrednostnega pragu 300.000,00 EUR, ki je bil določen v točki 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe: " " pri čemer mora skupna vrednost inženirskih storitev oziroma storitev nadzornika vseh referenčnih poslov znašati vsaj 300.000,00 EUR."

    Kot je razvidno iz vloge z dne 10. 9. 2012, s katero se je izjasnil o navedbah prvega vlagatelja, drugi izbrani ponudnik priznava, da je bil v okviru referenčnih projektov LC Zaloka " Jesenovo in LC Šentlambert " Mošenik prikazan tudi strošek izdelave projektne dokumentacije, zaradi česar so bila referenčna dela dejansko vredna 16.440,00 EUR oz. 33.000,00 EUR. Že iz pojasnil drugega izbranega ponudnika, ki jih povzema tudi naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, je torej razvidno, da je drugi izbrani ponudnik pri dveh referencah navajal napačne (previsoke) zneske referenčnih del.

    Prvi vlagatelj v vlogi z dne 27. 9. 2012, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, sicer navaja, da je vrednost nadzora iz obeh referenčnih del še bistveno manjša, saj naj bi, glede na pojasnila referenčnega naročnika, znašala (za oba posla skupaj) 32.040,00 EUR. V zvezi s temi trditvami in dokazili Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih v predmetnem revizijskem postopku ni mogoče upoštevati, saj jih je prvi vlagatelj navedel oz. predložil šele po tem, ko je naročnik že odločil o njegovem zahtevku za revizijo. V skladu s 15. členom ZPVPJN mora zahtevek za revizijo vsebovati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (6. točka prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Iz določbe prvega odstavka 286. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil, izhaja, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Stranke lahko na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Dejstva in dokazi, ki so navedeni v nasprotju s temi določbami ZPP, se ne upoštevajo. Prvi vlagatelj v vlogi z dne 27. 9. 2012 v zvezi s predloženim pojasnilom referenčnega naročnika navaja le, da ga ni mogel predložiti v predrevizijskem postopku, saj naj bi ga prejel šele 19. 9. 2012. Iz teh pojasnil ni mogoče ugotoviti, da prvi vlagatelj tega dokumenta ni mogel predložiti že v predrevizijskem postopku brez svoje krivde, saj je iz dopisa "Prošnja za pridobitev podatkov o referenčnem delu", s katerim je zahteval podatke od referenčnega naročnika, razvidno, da ga je poslal šele 10. 9. 2012. Okoliščine, zakaj je za to dokumentacijo zaprosil šele enajst dni po vložitvi zahtevka za revizijo, prvi vlagatelj ni v ničemer pojasnil, zato Državna revizijska komisija naknadno predložene dokumentacije v tem revizijskem postopku ni mogla upoštevati.

    Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija že ob upoštevanju pojasnil drugega izbranega ponudnika in naročnika kot nesporno ugotavlja, da je drugi izbrani ponudnik v ponudbi pri referenčnih poslih LC Zaloka " Jesenovo in LC Šentlambert " Mošenik navajal bistveno višje zneske vrednosti nadzora, kot so bile dejanske vrednosti, zaradi česar je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v tem delu utemeljen, naročnik pa bi moral ponudbo drugega izbranega ponudnika na podlagi ugotovljenih dejstev preveriti tudi z vidika točke d) šestega odstavka 42. člena ZJN-2, ki določa, da naročnik iz postopka oddaje javnega naročila izloči ponudnika, ki v ponudbi navaja neresnične izjave ali dokazila.

    Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z referenco "Ureditev regionalne ceste R3 665/1191 skozi Radeče" v nadaljevanju zatrjuje, da so bila dela dejansko vredna 11.557,60 EUR, ne pa 55.609,40 EUR, kot je navedel drugi izbrani ponudnik. Prvi vlagatelj svoje trditve utemeljuje z dokazili, ki jih je drugi izbrani ponudnik predložil v dopolnitvi ponudbe z dne 12. 7. 2012 in v katera je vpogledala tudi Državna revizijska komisija:

    - pogodba med družbo Constructa Inženiring, d.o.o., in vodilnim partnerjem v ponudbi drugega izbranega ponudnika, iz katere izhaja, da so računi za projekt Radeče znašali 3.338,33 EUR,
    - aneks št. 1 k pogodbi 22/2008, iz katerega izhaja, da je bilo za projekt Radeče namenjenih 6.000,00 EUR, računi pa so znašali 5.950,00,
    - pogodba CON-MK/2011, v kateri je bilo za projekt Radeče namenjenih 343,00 EUR.

    Drugi izbrani ponudnik v vlogi z dne 10. 9. 2012, s katero se je izjasnil o revizijskih navedbah prvega vlagatelja (in ki jo povzema tudi naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo), v zvezi z referenco "Ureditev regionalne ceste R3 665/1191 skozi Radeče" navaja, da je vsa referenčna dela na tem projektu opravljal vodilni partner v njegovi ponudbi, in sicer v prvi fazi delno v okviru redne zaposlitve, delno v okviru sklenjenih pogodb, po prekinitvi delovnega razmerja pa po sklenjeni pogodbi o prevzemu vseh storitev za dokončanje posameznih projektov. Iz pojasnil drugega izbranega ponudnika v ničemer ne izhaja utemeljitev zneska 55.609,40 EUR, ki ga je navedel v referenčnem potrdilu za referenco "Ureditev regionalne ceste R3 665/1191 skozi Radeče". Drugi izbrani ponudnik je namreč pojasnil le to, da je bil vodilni partner v njegovi ponudbi med izvajanjem storitev nadzora na omenjenem projektu v različnih pogodbenih razmerjih, ni pa v ničemer pojasnil (niti ni predložil nobene dokumentacije), na podlagi česa je v referenčno potrdilo vpisal znesek 55.609,40 EUR, ki ga izpodbija prvi vlagatelj. Tudi Državna revizijska komisija je po vpogledu v dokazila, s katerimi je drugi izbrani ponudnik utemeljeval referenco "Ureditev regionalne ceste R3 665/1191 skozi Radeče" in na katera se sklicuje tudi prvi vlagatelj, ugotovila, da je seštevek vseh dokumentiranih zneskov bistveno nižji od vrednosti, ki jo je drugi izbrani ponudnik navedel v ponudbi. Ker drugi izbrani ponudnik ni utemeljil v ponudbi navedenega referenčnega zneska, niti ni predložil nobene dodatne dokumentacije, hkrati pa iz predložene dokumentacije izhaja utemeljenost revizijskih navedb prvega vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je zahtevek za revizijo tudi v tem delu utemeljen.

    Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2, saj iz ponudbe drugega izbranega ponudnika ne izhaja izpolnjevanje zahtev iz točke 3.1.5 Navodil za pripravo ponudbe. Državna revizijska komisija je zato v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 16, 20, 47, 56, 65, 106, 119, 124, 125 in 127, v katerih je bil drugi izbrani ponudnik izbran kot najugodnejši in v katerih je prvi vlagatelj predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila v razveljavljenih sklopih sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitev, da je drugi izbrani ponudnik pri obravnavanih treh referencah vpisal previsoke zneske oz. da so dejanske vrednosti referenčnih nadzornih storitev nižje.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je njegov zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, odločila, da je naročnik dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5.000,00 EUR.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj. Tudi drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da naročnik prvemu in drugemu izbranemu ponudniku ne bi smel priznati tehnične in kadrovske sposobnosti, temveč bi moral njuni ponudbi v teh delih označiti za nepravilni in ju izločiti iz postopka. Za revizijske navedbe drugega vlagatelja je treba uporabiti enake pravne podlage kot za revizijske navedbe prvega vlagatelja, kot so bile navedene zgoraj.

    Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej izpodbija popolnost ponudbe drugega izbranega ponudnika, in sicer zaradi identičnega razloga kot prvi vlagatelj. Tudi drugi vlagatelj namreč zatrjuje, da bi lahko osebi, ki ju je drugi izbrani ponudnik ponudil za odgovorna nadzornika, v skladu s točko 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe prevzela nadzor nad največ desetimi objekti oz. da bi lahko vsak izmed njiju prevzel nadzor nad največ petimi objekti, ter da odgovorni nadzornik posameznih del v skladu s točko 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe ne more prevzeti nadzora pri več kot desetih objektih.

    Državna revizijska komisija je že ob obravnavi identičnih revizijskih navedb prvega vlagatelja ugotovila, da gre pravzaprav za spor o razlagi točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe. Naročnik namreč navedene določbe razlaga na način, da lahko ponudnik ponudi istega nadzornika tudi za več projektov (sklopov) hkrati, kot je to določeno v točki 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe, pogoj naj bi bil le, da pri dejanski izvedbi del ne more prevzeti več objektov hkrati, kot jih določajo pogoji razpisne dokumentacije. Zahteve iz točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe naj bi se torej po mnenju naročnika nanašale na fazo izvajanja projektov, ne pa na fazo postopka oddaje javnega naročila oz. fazo ugotavljanja kadrovske usposobljenosti. Kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, takšne interpretacije ni mogoče sprejeti, saj za njo ni podlage v razpisni dokumentaciji. Iz točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe namreč v nobenem delu ni razvidno, da bi se zahteve iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka v povezavi z največjim številom projektov, ki jih lahko prevzame en odgovorni nadzornik, nanašale le na fazo izvajanja pogodbe. Dikcije, da se zahteve nanašajo na "dejansko izvedbo del", ki jo uporablja naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ni zaslediti niti v besedilu točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe niti v drugih delih razpisne dokumentacije.

    Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da gre za bistveno spremembo razpisne dokumentacije, saj v nobenem delu razpisne dokumentacije ni podlage za ugotovitev, da se bo izpolnjevanje zahteve glede največjega števila projektov, ki jih lahko prevzame en odgovorni nadzornik, ugotavljalo šele pri dejanski izvedbi del. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki za prevzete projekte zagotoviti odgovornega nadzornika del, ki je strokovnjak za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oz. rekonstrukcijo cest, odgovornega nadzornika posameznih del, ki je strokovnjak za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oz. rekonstrukcijo cestnih objektov, in odgovornega nadzornika posameznih del, ki je strokovnjak za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo oz. rekonstrukcijo elektroinštalacij. Za vsakega izmed navedenih strokovnjakov je naročnik v točkah 3.1.4.1.1, 3.1.4.1.2 in 3.1.4.1.3 Navodil za pripravo ponudbe določil zahteve, ki jih morajo izpolnjevati predlagani nadzorniki, da ponudniki z njimi izkažejo kadrovsko usposobljenost. Sledeč naročnikovi interpretaciji bi lahko tudi zahteve iz točk 3.1.4.1.1, 3.1.4.1.2 in 3.1.4.1.3 Navodil za pripravo ponudbe razlagali na način, da se bo njihovo izpolnjevanje ugotavljalo šele pri dejanski izvedbi del, česar pa ni mogoče sprejeti. Poleg tega bi v skladu z naročnikovo razlago lahko prišlo tudi do položaja, ko izbrani izvajalec zaradi dinamike del z dvema strokovnjakoma, predstavljenima v ponudbi, ne bi mogel izvajati storitev nadzora na več projektih hkrati, zaradi česar bi moral angažirati tretjega strokovnjaka, za katerega pa ne bi bilo predhodno ugotovljeno izpolnjevanje kadrovskih zahtev. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja je zato v tem delu utemeljen.

    Državna revizijska komisija je na podlagi navedenega v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila v sklopih 27, 36, 40, 62, 69 in 122 v katerih je bil drugi izbrani ponudnik izbran kot najugodnejši in v katerih je drugi vlagatelj predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila. V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročniku nalaga, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila v razveljavljenih sklopih sprejme eno izmed odločitev, ki jih dopušča ZJN-2. Če bo ob tem ponovil postopek ocenjevanja in vrednotenja ponudb, naj upošteva ugotovitev, da razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati na način, da je izpolnjevanje pogojev iz točke 3.1.4.2 Navodil za pripravo ponudbe dopustno ugotavljati šele ob dejanskem izvajanju del, s tega vidika pa mora naročnik tudi oceniti izkazovanje kadrovske usposobljenosti posameznih ponudnikov.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


    Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 9. 2012 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi v zvezi z navedbami, ki se nanašajo na ponudbo prvega izbranega ponudnika, navaja, da je upošteval dokumentacijo, ki jo je v ponudbo predložil prvi izbrani ponudnik, v katerem so bila navedena leta izvedbe, starejša od treh let. Drugi vlagatelj navaja, da je zaupal tem podatkom in ni dvomil o tem, da so bili podatki vpisani pravilno. Ker je naročnik sporne reference ustrezno pojasnil, drugi vlagatelj navaja, da ni več razloga, da vztraja pri tem delu zahtevka za revizijo.

    Iz vloge z dne 28. 9. 2012 je torej razvidno, da je drugi vlagatelj v delu, ki se nanaša na popolnost ponudbe prvega izbranega ponudnika (torej v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopih 7, 49, 89 in 100), umaknil zahtevek za revizijo.

    ZPVPJN v tretjem odstavku 18. člena določa, da Državna revizijska komisija v primeru, kadar vlagatelj umakne zahtevek za revizijo, v treh delovnih dneh od prejema umika zahtevka izda sklep o ustavitvi revizijskega postopka, če še ni sprejela odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 31. člena ali prvega odstavka 39. člena ZPVPJN. Če je Državna revizijska komisija že odločila o zahtevku za revizijo, se umik zahtevka šteje za brezpredmeten.

    Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo v sklopih 7, 49, 89 in 100 umaknil pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 5. točke izreka tega sklepa.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


    Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, in sicer za plačane takse za posamezne sklope v skupni višini 1.209,00 EUR. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen v sklopih 27, 36, 40, 62, 69 in 122, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN odločila, da mu je naročnik dolžan povrniti stroške, nastale z revizijo, in sicer v višini plačane takse za navedene sklope, skupaj v višini 806,00 EUR.

    Drugi vlagatelj v vlogi, v kateri je umaknil zahtevek za revizijo v sklopih 7, 49, 89 in 100, navaja, da glede na naročnikova pojasnila sicer ni več razloga, da bi vztrajal pri tem delu zahtevka za revizijo, vendar pa se je zanesel na ponudbeno dokumentacijo, zaradi česar se ne strinja s tem, da mu naročnik ni priznal stroškov.

    V zvezi z zahtevo drugega vlagatelja za povrnitev stroškov v tem delu Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZPVPJN ne ureja vprašanja povrnitve stroškov, ki nastanejo zaradi umika zahtevka za revizijo. Zato je treba na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN smiselno uporabiti določbo 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva. Vlagatelj, ki umakne zahtevek za revizijo, torej ni upravičen do vračila stroškov.


    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.


    V Ljubljani, dne 22. 10. 2012




    predsednica senata:
    Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
    članica Državne revizijske komisije
















    Vročiti:

    - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
    - DRI upravljanje investicij, družba za razvoj infrastrukture, d.o.o., Ulica talcev 24, 2000 Maribor
    - ZIL inženiring, d.d., Kersnikova 10, 1000 Ljubljana
    - Inženiring biro, d.o.o., Jezdarska ulica 2, 2000 Maribor
    - Gradal Bojan Sekereš, s.p., Industrijska ulica 7, 9220 Lendava
    - ZIM, d.o.o., Slovenska ulica 40, 2000 Maribor
    - Inženiring storitve Martin Kos, s.p., Prešernova cesta 14b, 1410 Zagorje ob Savi
    - Gradbeništvo in posredovanje Peter Ograjenšek, s.p., Šentjugert 45, 3201 Šmartno pri Rožni dolini
    - Gradbeni biro Repovž Jurij, s.p., Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi
    - ELEGRO, Marjan Grobelšek, s.p., Verače 26, 3254 Podčetrtek
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
    - arhiv

    Natisni stran