018-286/2012 Premogovnik Velenje d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija, kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Čiščenje poslovnih in delovnih prostorov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ISS Facility Services d.o.o., Tržaška cesta 37 a, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Premogovnik Velenje d.d., Partizanska cesta 78, Velenje (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.10.2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 08.05.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 06.06.2012, pod št. objave JN 6010/2012 in v Uradnem listu Evropske Unije dne 08.06.2012, št. 2012/S 108-180007.

Naročnik je dne 16.08.2012 sprejel Končno poročilo in odločitev o oddaji javnega naročila, s katerim je vse tri sodelujoče ponudnike obvestil, da je javno naročilo oddal v izvedbo družbi Aktiva čiščenje d.o.o., Ljubljanska cesta 12 f, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 22.08.2012 zahteval vpogled v ponudbi konkurenčnih ponudnikov. Vpogled je bil opravljen dne 24.08.2012, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila dne 31.08.2012 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj pojasnjuje, da je ponudbo oddal dne 05.07.2012, dne 06.08.2012 pa je prejel Povabilo k oddaji končne ponudbe. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni navedel, da obstaja presumpcija umika ponudbe, v kolikor ponudnik ne predloži končne ponudbe, razpisna dokumentacija pa tudi določa, da je veljavnost izhodiščne ponudbe do 30.09.2012. Iz navedenih razlogov je smatral, da v kolikor ne predloži končne ponudbe, naročnik upošteva izhodiščno ponudbo.

Vlagatelj zatrjuje, da ponudbeni ceni izbranega ponudnika in ponudnika Celovite storitve d.o.o., ne moreta pokriti vseh stroškov dela v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZDR) in materiala, ki so definirani v naročnikovih odgovorih.

Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik ponudil ceno (za 24 mesecev) v višini 370.210,56 EUR brez DDV. To pomeni, da znaša mesečna cena 15.425,44 EUR brez DDV, oziroma 1.186,58 EUR za enega delavca. Vlagatelj pojasnjuje, da znaša realni strošek plače za enega delavca 1.159,85 EUR. V to ceno je zajeto nadomeščanje delavca za 2 dni letnega dopusta na mesec (zaradi delovnika, ki poteka od ponedeljka do sobote je zahtevano, da imajo delavci 24 dni letnega dopusta) in bolniški stalež. Za material ostane tako le 26,73 EUR na osebo, kar pomeni 347,49 EUR za 13 oseb. Ta znesek pa ne pokrije stroškov materiala - to je papirja, katerega mesečno porabo je naročnik določil v enem izmed odgovorov. Vlagatelj zatrjuje, da znaša mesečni znesek papirja 1.500,00 EUR. V ta znesek pa tudi niso zajeti stroški ostalih nujno potrebnih pripomočkov, delovnih oblek, zdravstvenih pregledov, varstva pri delu in vodenja ter nadzora. Zelo podobno je stanje v zvezi s ponudbo družbe Celovite storitve d.o.o. Navedena družba je ponudila ceno v višini 392.570,88 EUR brez DDV (za 24 mesecev), kar pomeni, da znaša strošek za enega delavca 1.258,24 EUR na mesec in da ostane 98,39 EUR na osebo za stroške materiala oziroma za 13 delavcev 1.279,97 EUR.

Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik oba ponudnika pozvati k pojasnilu nizkih cen in nato (ker po vlagateljevem prepričanju ne bi mogla podati zadovoljive utemeljitve) njuni ponudbi zavrniti.

Vlagatelj še navaja, da razpisna dokumentacija v točki 4.2 določa, da ostane višina popusta nespremenjena v obdobju veljavnosti ponudb. To pa pomeni, da kakršnikoli dodatni popusti v končni ponudbi niso dovoljeni. Izbrani ponudnik pa je predložil ponudbo s skupno vrednostjo 405.020,40 EUR, v končni ponudbi pa skupno vrednost 370.210,56 EUR, s čimer je kršil navedeno določilo.

Vlagatelj še opozarja, da so se vsi ponudniki z izjavo in s Sporazumom o prevzemu delavk zavezali, da bodo prevzeli 13 delavk. Upoštevajoč 73. člen ZDR, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri dosedanjem delodajalcu, že na podlagi zakona, na novega delodajalca. To pomeni, da se prenesenim delavcem ne smejo poslabšati pravice iz pogodbe o zaposlitvi oziroma, da ta v njihovo škodo ne sme biti spremenjena. Bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi je tudi določilo o kraju opravljanja dela (29. člen ZDR), kar pomeni, da so lahko delavci razporejeni le na dosedanje delovišče naročnika. Da bodo delavci razporejeni le na dosedanja delovišča, pa so se ponudniki zavezali tudi z izjavo in s pogodbo.

Vlagatelj predlaga, da se razveljavi izpodbijana odločitev in zahteva povrnitev stroškov v višini vplačane revizijske takse.

Izbrani ponudnik se je dne 07.09.2012 izjasnil do vlagateljevih navedb. Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je naročnik v konkretnem primeru predvidel dvofazni postopek, v katerem je v pri fazi priznal sposobnost, v drugi fazi pa je kandidate povabil k oddaji končne ponudbe. Ker vlagatelj končne ponudbe ni oddal v roku, ki ga je določil naročnik, je njegova ponudba nepravočasna in nepopolna.

Izbrani ponudnik navaja, da je tudi sicer zahtevek za revizijo vložen špekulativno, saj vlagatelj, kot dosedanji izvajalec čiščenja pri naročniku, z njim preprečuje sklenitev pogodbe z novim izvajalcem, navedeno pa potrjujejo njegove pavšalne navedbe v zvezi z neobičajno nizko ceno. Izbrani ponudnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisija v zvezi z neobičajno nizko ceno ter zatrjuje, da naročnik v konkretnem primeru ni ugotovil, da je njegova ponudbena cena neobičajno nizka, temveč jo je izbral kot najugodnejšo.

Izbrani ponudnik pojasnjuje, da vlagateljevi izračuni temeljijo na predpostavki, da mora ponudnik čiščenje izvajati s 13 delavkami, česar pa naročnik ni zahteval. Naročnik je zahteval, da mora izvajalec z naročnikom skleniti Sporazum o prevzemu delavk, iz 6. člena sporazuma pa izhaja, da je v primeru, če izvajalec ugotovi, da je mogoče delo opraviti z manj delavkami, pod pogojem, da se zagotavlja enaka kakovost storitve, lahko katerakoli delavka napotena v drugo poslovno enoto družbe pod pogojem, da se ne spremenijo bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da mora biti delavka zaposlena za podobno delovno mesto, ki ustreza 1. tarifnemu razredu in njeni usposobljenosti ter da s premostitvijo ni spremenjen kraj dela (okolica Velenja) in plačilo za delo.

Naročnik je dne 18.09.2012 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahtevano le, da morajo ponudniki pri oblikovanju ponudbene cene upoštevati vse stroške in dajatve, ki so potrebni, da bo predmet javnega naročila realiziran v razpisanem obsegu.

Naročnik navaja, da je po pregledu izhodiščnih ponudb ugotovil, da ponudbena cena vlagatelja znaša 548.570,20 EUR, ponudbena cena izbranega ponudnika 445.438,12 EUR in ponudbena cena ponudnika Celovite storitve d.o.o. 430.213,30 EUR. Iz navedenega je razvidno, da po višji ceni izstopa vlagatelj, ostala dva ponudnika pa sta izenačena.

Naročnik še navaja, da je od ponudnikov zahteval izjavo, da so v svojih ponudbah upoštevali vse zahteve iz razpisne dokumentacije, predvsem obveznosti iz vzorca Sporazuma o prevzemu delavk, zahteve glede rednega in občasnega čiščenja in zahteve iz Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 102/2011 s spremembami). Vsi trije ponudniki so podali pisne izjavo, da so upoštevali vse zahteve, s tem pa je naročnik prepričan, da je pridobil konkurenčne cene, ki veljajo na trgu.

Naročnik pojasnjuje, da je javno naročilo izvedel po postopku s pogajanji po predhodni objavi ter da je v 2. točki razpisne dokumentacije zapisal, da izvaja dvofazni postopek. V prvi fazi ponudniki predložijo izhodiščno ponudbo, v drugi fazi, v katero so vključena tudi pogajanja o ponudbeni ceni, pa še končno ponudbo. V točki 4.2 razpisne dokumentacije je navedeno, da bodo na pogajanja povabljeni trije kandidati, ki bodo izpolnili vse pogoje iz razpisne dokumentacije in katerih skupna ponudbena vrednost bo najnižja (to je kandidata z najnižjo ceno, kandidata z drugo najnižjo ceno in kandidata s tretjo najnižjo ceno).

Naročnik še pojasnjuje, da je dne 06.08.2012 vse tri ponudnike, ki so oddali izhodiščne ponudbe, povabil k oddaji končnih ponudb, to je v ponedeljek 13.08.2012 ob 9.00 uri. Vlagatelj do navedenega roka ponudbe ni predložil, pač pa jo je hotel predložiti na odpiranju ponudb. Naročnik je ni sprejel, ker je bila prepozna.

Vlagatelj se je z dopisom, z dne 24.09.2012, opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne bo mogla zagotoviti kakovostne storitve v obsegu kot jo je zahteval naročnik, prav tako pa tudi ne bo mogla zadostiti vsem zakonskim zahtevam. Vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik moral (še toliko bolj zato, ker ga je na to opozoril vlagatelj, ki je strokovnjak) pri izbranem ponudniku preveriti neobičajno nizko ceno. Na ta način bi se naročnik izognil razdrtju pogodbe, če bo kasneje ugotovil, da storitev ne zadošča njegovim zahtevam. To pa je edini način, da zagotovi gospodarno in učinkovito porabo sredstev. Stroški, ki bodo izvirali iz razdora pogodbe in iskanja novega ponudnika, poleg tega pa še morebitne odškodninske tožbe ali kazenski pregon, bodo naročnika stali več kot preveritev neobičajno nizke ponudbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po preučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Kot je razvidno iz dokumentacije, naročnik predmetni postopek izvaja po postopku s pogajanji po predhodni objavi. Navedeni postopek je v drugem odstavku 34. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) definiran kot postopek, v katerem naročnik na podlagi prijav, prejetih na podlagi objave obvestila o naročilu, izbere gospodarske subjekte oziroma kandidate in jih povabi v pogajanja. Pogajanja se izvedejo v obsegu in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZJNVETPS lahko naročnik določi, da se postopek s pogajanji opravi v zaporednih fazah, da bi zmanjšali število rešitev, o katerih se je treba pogajati, ob uporabi meril za izbiro, pri čemer morata takšna možnost in način izhajati bodisi iz obvestila o javnem naročilu ali iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je protokol pogajanj določil v točkah 2, 3 in 4.2 razpisne dokumentacije. Naročnik je v navedenih točkah zapisal, da izvaja dvofazni postopek, pri čemer ponudniki v prvi fazi predložijo ponudbo z izhodiščno ceno, v drugi fazi, v katero bo naročnik vključil pogajanja o ponudbeni ceni, pa še končno ponudbo. Naročnik je tudi navedel, da bo na pogajanja povabil tri kandidate (ponudnike), in sicer tiste, ki bodo izpolnili vse pogoje iz razpisne dokumentacije in v izhodiščnih ponudbah ponudili (tri) najnižje cene. Naročnik je še zapisal, da si ob prejemu nesprejemljivih ponudb pridržuje pravico, da pogajanja ponovi.

Kot izhaja iz predložene dokumentacije, vlagatelj do poteka roka za oddajo končne ponudbe, končne ponudbe ni oddal. Ker naročnik v protokolu pogajanj ni izrecno zapisal, kaj bo storil v primeru, če posamezen ponudnik končne ponudbe ne bo predložil (poleg tega so izhodiščne ponudbe v času poteka roka za oddajo končnih ponudbe še vedno veljale), je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejela v meritorno obravnavo.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik in ponudnik Celovite storitve d.o.o. v ponudbeni ceni nista zajela vseh stroškov dela in materiala. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral zato naročnik oba ponudnika pozvati k pojasnilu neobičajno nizkih cen ter ju nato (ker po vlagateljevemu prepričanju tega ne bosta uspela zadovoljivo storiti) izločiti iz postopka. Vlagatelj tudi navaja, da izbrani ponudnik iz razloga, ker razpisna dokumentacija določa, da ostane višina popusta nespremenjena, v končni ponudbi ne bi smel znižati ponudbene cene.

Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji (kot že izhaja iz te obrazložitve) predvidel, da se bodo pogajanja izvedla (le) o ponudbeni ceni, vlagateljev očitek, da izbrani ponudnik v končni ponudbi ne bi smel znižati cene iz izhodiščne ponudbe, ni utemeljen.

Državna revizijska komisija se prav tako ne strinja z vlagateljevim stališčem, ki se nanaša na ponudbeni ceni izbranega ponudnika in ponudnika Celovite storitve d.o.o. Kot namreč izhaja iz njegovih navedb in predloženih izračunov (in kar je pravilno ugotovil tudi izbrani ponudnik), vlagatelj izhaja iz predpostavke, da mora ponudnik razpisano storitev izvajati s 13 delavkami, česar pa naročnik ni zahteval. Naročnik je sicer res zahteval od ponudnikov (kar med naročnikom in vlagateljem ni sporno), da morajo v delovno razmerje prevzeti 13 delavk dosedanjega izvajalca razpisanih del, vendar pa je vlagatelj očitno spregledal, da je naročnik hkrati tudi dopustil, da se razpisana dela izvedejo z manj kot 13 delavkami. Iz 6. člena vzorca Sporazuma o prevzemu delavk namreč izhaja, da lahko ponudnik (izvajalec) v kolikor presodi, da je mogoče razpisana dela opravljati z manj kot 13 delavkami, pod pogojem, da se zagotavlja enaka in od naročnika pričakovana kakovost storitve, katerokoli izmed 13 prevzetih delavk prerazporedi v drugo poslovno enoto svoje družbe. Ponudnik to lahko stori pod pogojem, da se ne spremenijo bistvene sestavine o pogodbi o zaposlitvi - to je, da je (prerazporejena) delavka zaposlena za podobno delovno mesto, ki ustreza 1. tarifnemu razredu in njeni usposobljenosti ter da s premestitvijo ni spremenjen kraj dela (okolica Velenja) in s tem ni spremenjeno plačilo za delo.

Ker so ponudniki v obravnavanem primeru lahko sami ocenili koliko delavk bodo potrebovali za izvajanje razpisane storitve (storitve, ki so predmet obravnavanega javnega naročila so podrobno specificirane v 3. točki razpisne dokumentacije - Specifikacija predmetnega javnega naročila), kar posledično pomeni, da so v ponudbeni ceni za izvajanje razpisanih storitev lahko upoštevali tudi manj kot 13 plač in drugih stroškov v zvezi z delom, Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom (in opravljenim izračunom) ni mogla slediti. Iz zapisne dokumentacije torej izhaja, da mora ponudnik (izvajalec del) v delovno razmerje prevzeti vseh 13 delavk, ki opravljajo razpisana dela pri zdajšnjem delodajalcu, vendar pa pri tem, lahko sam oceni koliko izmed njih jih bo še naprej opravljalo razpisano storitev čiščenja in koliko izmed njih jih bo prerazporedil v drugo poslovno enoto svoje družbe (pod pogojem, da bodo tudi te delavke zaposlene za podobno delovno mesto, ki ustreza 1. tarifnemu razredu in njeni usposobljenosti ter da z njihovo premestitvijo ne bo spremenjen niti kraj njihovega dela niti plačilo za delo). Poleg tega so vsi trije sodelujoči ponudniki podpisali tudi izjavo, s katero so se zavezali, da so v ponudbah upoštevali vse obveznosti iz Sporazuma o prevzemu (trinajstih) delavk, vse zahteve, ki se nanašajo na razpisan predmet javnega naročila (na redno dnevno čiščenje in na občasno čiščenje) ter vse zahteve iz Uredbe o zelenem javnem naročanju.

V zvezi z zapisanim Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da predmet konkretnega spora ni ugotavljanje zakonitosti (ustreznosti) posameznih zahtev/navodil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, temveč ugotavljanje, ali ponudbi izbranega in ponudnika Celovite storitve d.o.o. te zahteve izpolnjujeta. Zgolj takšno ponudbo je namreč mogoče označiti za popolno v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJNVETPS). Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v točki 4.10 razpisne dokumentacije - Pojasnila razpisne dokumentacije) ali (če je bil mnenja, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma v kolikor je menil, da razpisane storitve v obsegu, kot jo je definiral naročnik, ni mogoče kvalitetno opraviti z manj kot 13 delavkami) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Izbrani ponudnik prav tako pravilno opozarja, da se določilo 50. člena ZJNVETPS (Neobičajno nizka ponudba) nanaša (le) na tiste procesne položaje, v katerih želi naročnik ponudbo, ki vsebuje najnižjo ceno, zavrniti. Varstvo takšnih ponudnikov je uveljavljeno z vnaprejšnjim zagotovilom, da lahko dokažejo, da njihova ponudba kljub nizki ceni (še vedno) zagotavlja uspešno izvedbo javnega naročila. Določba 50. člena ZJNVETPS je torej namenjena varstvu ponudnika, ki je predložil ponudbo z najnižjo ceno in za katero je naročnik ocenil, da je po njegovi presoji "neobičajno nizka" ter jo zato želi zavrniti. V skladu z ZJNVETPS ima naročnik pravico, da takšno ponudbo zavrne, vendar šele potem, ko se je z uporabo postopka, ki je predpisan v 50. členu ZJNVETPS, na podlagi naknadnih pojasnil prizadetega ponudnika prepričal, da je njegov sum o neobičajno nizki ceni (ponudbi) utemeljen. Zaradi določenih tveganj, ki bi lahko izhajala iz (neobičajno) nizke cene, ima torej naročnik možnost, da ponudbo, ki vsebuje (pre)nizko ceno, zavrne. ZJNVETPS v prvem odstavku 50. člena določa, da mora naročnik, če meni, da je pri določenem naročilu ponudba neobičajno nizka oziroma v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preden takšno ponudbo zavrne, pisno zahtevati podrobne podatke o elementih ponudbe, za katere meni, da so merodajni za izpolnitev naročila oziroma vplivajo na razvrstitev ponudb in jih je naročnik predhodno določil in od ponudnika zahtevati, da jih vrednostno utemelji. Iz drugega odstavka 50. člena ZJNVETPS pa izhaja, da mora naročnik te postavke preveriti ob posvetovanju s ponudnikom, upoštevajoč predložena dokazila. V kolikor pri tem ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, jo izloči.

Iz besedila navedenih določb ZJNVETPS izhaja, da naročnik ni avtomatično zavezan k temu, da bi moral od ponudnika, ki ponudi (pre)nizko ceno, zahtevati obrazložitev ponudbene cene, ampak mora to storiti le v primerih, ko sta hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer ponudbena cena mora biti po naročnikovi presoji "neobičajno nizka", naročnik pa takšne ponudbe ne želi sprejeti, ampak jo (zaradi svojih dvomov o možnosti izvedbe javnega naročila za ponujeno ceno) želi zavrniti. Iz besedila zakona je torej razvidno, da se opisani postopek nanaša (le) na primere, ko želi naročnik določeno ponudbo zavrniti, in sicer zato, ker ocenjuje, da je ponujena cena po njegovi presoji nerealna. V obravnavanem primeru ne gre za položaj iz 50. člena ZJNVETPS, saj naročnik ponudbe izbranega ponudnika ne želi zavrniti, temveč jo želi sprejeti kot najugodnejšo izmed treh ponudb, ki jih je prejel v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopku zahteval povračilo stroškov v višini vplačane revizijske takse (4.874,00 EUR). Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 12.10.2012


predsednica senata:
mag. Maja Bilbija
članica Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Premogovnik Velenje d.d., Partizanska cesta 78, Velenje
- ISS Facility Services d.o.o., Tržaška cesta 37 a, Maribor
- Aktiva Čiščenje d.o.o., Ljubljanska cesta 12 f, Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Zupančičeva 3, Ljubljana
- Arhiv - tu

Natisni stran