018-295/2012 Splošna bolnišnica Celje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za "dobavo tekstilnih izdelkov" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BTT tekstil, d. o. o., Zgornja Kungota 73, Zgornja Kungota (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, Celje (v nadaljevanju: naročnik), 10. 10. 2012

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.240 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

3. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 6. 6. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN6041/2012, in 8. 6. 2012 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 108-179589) z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 vlagatelja ter gospodarski družbi "Rednak d.o.o., Florjan 37, 3325 Šoštanj" (v nadaljevanju: družba Rednak, d. o. o., Florjan) in "Sanolabor d.d., Leskovškova 4, 1000 Ljubljana" (v nadaljevanju: družba Sanolabor, d. d., Ljubljana) obvestil, da bo le s slednjima sklenil okvirni sporazum, saj "je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji". Naročnik je pojasnil, da vlagatelj nima zahtevanih referenc. Iz III. točke obrazložitve tega dokumenta je razvidno še, da je naročnik navedel, da "bo sklenil Kupoprodajna pogodba z ponudnikom Sanolabor d.d., za čas veljavnosti 12 mesecev. Naročnik bo nadaljnjo konkurenco med sklenitelji okvirnega sporazuma odpiral predvidoma v naslednjih obdobjih:
- avgust 2013,
- avgust 2014.
Naročnik bo za dobavitelja v posameznem obdobju izbral ponudnika, ki bo sklenitelj okvirnega sporazuma (OBR-12). Izbor bo izvedel na podlagi merila določenega v 11. členu OBR-2 ter z njim sklenil kupoprodajno pogodbo po določilih kupoprodajne pogodbe (OBR-13)."

Po prejemu dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in predlagal, da "razveljavi se odločitev o oddaji javnega naročila" in se mu dodeli javno naročilo, da "razveljavi se odločitev o oddaji javnega naročila in se s podjetjem Rednak d.o.o. ne sklene Okvirni sporazum za obdobje 36 mesecev", uveljavljal pa je tudi povračilo takse. Vlagatelj navaja, da izpolnjuje referenčni pogoj z referencama za Univerzitetni klinični center Maribor in Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, saj jima je vsaj dve leti (2009 in 2011) dobavil v vsakem letu vsaj 50.000 eurov [tekstilnih izdelkov]. Vlagatelj še navaja, da ima družba Rednak, d. o. o., Florjan blokirane vse račune, zato dvomi, da izpolnjuje pogoje "iz točk 5 (plačila prispevkov za socialno varnost in davkov) in 7 (plačane vse obveznosti do podizvajalcev)", naročniku pa očita kršitev 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2), saj bi naročnik "moral["] v smislu 77. Člena ZJN " 2 preveriti izpolnjevanje pogojev in ugotoviti, da podjetje Rednak d.o.o. ne izpolnjuje pogojev in mu ne bi smela dodeliti sposobnosti, še zlasti, ker ima bonitetno oceno 1".

Gospodarska družba Rednak Trgovina, d. o. o., Primorska cesta 6c, Šoštanj (v nadaljevanju: družba Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj) se je z vlogo z dne 30. 8. 2012 izjasnila o zahtevku za revizijo in navedla, da je "v Zapisniku o odpiranju ponudb z dne 07.08. 2012 in Odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 10.08. 2012 navedeno, da je ponudnik družba Rednak, d.o.o., Šoštanj, katere boniteto je vlagatelj tudi preveril", "v razpisni dokumentaciji, natančneje ''Obrazcu ponudbe " Obr-5'', pa je kot ponudnik navedena družba Rednak Trgovina, d.o.o. iz Šoštanja, za katero pa ne drži nič od očitanega v točki 2 zahtevka za revizijo". Družba Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj nadaljuje, da "iz zapisnika o odpiranju ponudb je razvidno, da ponudnik in vlagatelj nista bila prisoten na odpiranju ponudb, tako da ponudnik Rednak Trgovina, d.o.o., ni mogel opozoriti na napako pri zapisu v zapisnik, vlagatelj zahtevka za revizijo pa tega ni mogel videti. Menimo, da zaradi napake pri zapisu, ni razloga, da naročnik nebi sklenil okvirnega sporazuma z družbo Rednak trgovina, d.o.o."

Družba Sanolabor, d. d., Ljubljana se je z vlogo z dne 31. 8. 2012 izjasnila o zahtevku za revizijo in navedla, da je naročnikova odločitev o izboru pravilna, saj je zahteva po predložitvi referenc ustrezna, nedvoumna in formulirana skladno s splošno prakso, na kar kaže dejstvo, da "so drugi ponudniki" razpisno dokumentacijo pravilno razumeli in jo tudi izpolnili, vlagatelj pa "zahtevanih referenc očitno nima, zato skuša prikazati dvoumnost naročnikove razpisne zahteve, ki si jo razlaga po svoje".

Naročnik je z dokumentom "Odločitev naročnika o zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila ["]" z dne 11. 2012 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je ponovil argumentacijo iz odločitve o oddaji javnega naročila, zakaj je vlagateljeva ponudba "neprimerna" po referenčnem pogoju, in navedel, da "naročnik glede na navajanje v zapisih postopka in sicer ''Rednak d.o.o.'', razume vlagateljeva, da nejasnost, vendar v ponudbeni dokumentaciji nastopa podjetje, kot REDNAK TRGOVINA d.o.o., za katerega so vlagateljeve navedbe v zahtevku neustrezne in v nadaljevanju zahteva izločitve neutemeljena, glede na dejstva v postopku pa tudi nerazumna".

Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 24. 9. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija od vlagatelja ni prejela opredelitev do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo. Je pa Državna revizijska komisija od vlagatelja prejela pravočasno in pravilno dopolnitev zahtevka za revizijo z doplačilom takse, na katero ga je v skladu s tretjim odstavkom 72. člena ZPVPJN pozvala s pozivom št. 018-295/2012-2 z dne 27. 9. 2012.

Državna revizijska komisija je vpogledala v sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, obvestili o javnem naročilu, razpisno dokumentacijo, vse predložene ponudbe, zapisnik o odpiranju ponudb z dne 7. 8. 2012 in povratnice, dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 in vročilnice, priloge k zahtevku za revizijo (sporočilo o prispelem pismu, obrazec OBR-7 in obrazca OBR-8 iz vlagateljeve ponudbe ter izpisek iBon za družbo Rednak, d. o. o., Florjan) in elektronski poslovni register (ePRS; http://www.ajpes.si/prs/Default.asp). Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja, družbe Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj in družbe Sanolabor, d. d., Ljubljana ter dokazov vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obvestilih o javnem naročilu navedel, da nakupuje blago (točka II.1.2) in da sklepa okvirni sporazum (točka II.1.3), in sicer z več gospodarski subjekti v trajanju 3 let (točka II.1.4). Enako izhaja iz razpisne dokumentacije.

Da bi bil ponudnik upravičen z naročnikom skleniti okvirni sporazum, je moral skladno s 23. točko 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (str. 9 razpisne dokumentacije) izpolniti tudi naslednji pogoj:
"Da je kot dobavitelj v zadnjih treh letih pred objavo javnega naročila vsaj dvema bolnišnicama v Sloveniji ali v državah članicah EU, vsaj dve leti dobavljali tekstilne izdelke (kot npr. delovna oblačila, oblačila za paciente, posteljno bolniško perilo) v vsakem letu vsaj 50.000 EUR brez DDV. Da je strokovno in kvalitetno izpolnjeval pogodbene obveznosti tako da referenčni naročniki zoper njih niso vlagali upravičenih reklamacij.
Dokazilo: Izjava ponudnika (OBR-6)."

Naročnik je v obrazcu OBR-6 (str. 17"20 razpisne dokumentacije), ki so ga morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig), določil tabelo, v kateri so morali ponudniki za pogoj iz 23. točke 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb obkrožiti bodisi "DA" bodisi "NE", za dokazovanje izpolnjevanja tega pogoja pa "predložiti, kot zahteva v OBR- 7, OBR-8".

V obrazcu OBR-7 (str. 21 razpisne dokumentacije) so morali ponudniki predstaviti svoje reference, obrazec OBR-8 (str. 22 razpisne dokumentacije) pa je moral potrditi (podpis in žig) zakoniti zastopnik tako referenčnega naročnika kot ponudnika.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri čemer je ugotovila, da je vlagatelj predložil:
" izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-6, v katerem je obkrožil "DA" pri spornem pogoju,
" dva izpolnjena in potrjena (podpis in žig) obrazca OBR-7 s podatki za štiri subjekte (tri bolnišnice in en dom upokojencev),
" štiri obrazce OBR-8, pri čemer eden, ki se nanaša na bolnišnico, ni potrjen po referenčnem naročniku (brez podpisa in žiga).

Naročnik je v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 za referenci Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, na kateri se vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo, ugotovil, da izpolnjujeta formalne zahteve (tj. originalni žig ter podpis zakonitega zastopnika ponudnika in referenčnega naročnika), vsebinske zahteve (vrsta naročnika ter obdobje in minimalna vrednost dobav) pa le referenca Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ne pa tudi referenca Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Za referenco Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je naročnik navedel, da izpolnjuje zahtevo glede bolnišnice, ne zadošča pa zahtevi glede minimalne vrednosti dobav.

Čeprav se vlagatelj v zahtevku za revizijo ne sklicuje na nobeno določbo ZJN-2, ki naj bi jo naročnik s svojim ravnanjem kršil, pa iz teh argumentov jasno izhaja, da vlagatelj naročniku očita kršitev vsaj prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki mu omogoča izločitev le ponudb, ki niso popolne.

"Neprimerna ponudba" je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik lahko skladno z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa (44. člen ZJN-2) ter tehnične (45. člen ZJN-2) in poklicne sposobnosti (43. člen ZJN-2). Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Dokazovanje referenc v zvezi z blagom ureja druga alinea točke a drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (v povezavi s prvim in šestim odstavkom 45. člena ZJN-2).

Ponudba je med drugim nepravilna, če ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Pravilnost ponudbe je (tako kot njena primernost) eden izmed petih elementov, ki morajo biti podani kumulativno, da bi bilo mogoče ponudbo šteti za popolno (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), sicer je naročnik upravičen ponudbo izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2) ob siceršnjem upoštevanju pravil o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2.

Iz navedenega izhaja, da je neizpolnjevanje referenčnega pogoja povezano z ugotavljanjem vlagateljeve (tehnične) sposobnosti in torej ugotavljanjem pravilnosti ponudbe, ne pa njene primernosti, kot je navedel naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012. Vendar tudi neustrezna opredelitev vlagateljeve ponudbe ni bistvena za rešitev zadeve, vlagatelj pa zaradi take opredelitve tudi ni bil v ničemer oškodovan pri uveljavljanju pravnega varstva, saj je naročnik v skladu z 79. členom ZJN-2 v tem dokumentu predstavil razloge, zakaj reference ne izpolnjujejo zahtev iz razpisne dokumentacije in s tem omogočil vlagatelju, da te razloge izpodbija v postopku po ZPVPJN.

Zahteva po določitvi nekega pogoja na jasen, natančen in nedvoumen način izhaja iz načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2; prim. št. 018-149/2012) (prim. tudi sodba Sodišča Evropske unije št. C-368/10 z dne 10. 5. 2012, točka 109).

Naročnik je tisti, ki določi pogoje za ugotavljanje sposobnosti (prim. osmi odstavek 41. člena ZJN-2 in 3. točka prvega odstavka 71. člena ZJN-2), zato je skrbnost za njihovo pripravo na njem. Če pogoj dopušča več možnih razlag, od katerih so nekatere strožje, nekatere pa milejše (blažje), je Državna revizijska komisija že večkrat navedla, da je v razmerju do ponudnika treba uporabiti razlago v korist ponudnika. Omejevanje pomena katerega pojma šele po roku za predložitev ponudb bi po svoji vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja šele po poteku roka za predložitev ponudb, kar pa vsaj tretji odstavek 71. člena ZJN-2 onemogoča (prim. št. 018-040/2012).

Iz referenčnega pogoja, kot ga je naročnik določil v 23. točki 9. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb (str. 9 razpisne dokumentacije), ni mogoče razbrati takšnega besedila, ki bi potrdilo, da je naročnik jasno, natančno in nedvoumno določil, da je ponudnik moral vsaki (poudarila Državna revizijska komisija) bolnišnici "vsaj dve leti dobavljal tekstilne izdelke (kot npr. delovna oblačila, oblačila za paciente, posteljno bolniško perilo) v vsakem letu vsaj 50.000 EUR brez DDV". Naročnik namreč v spornem pogoju ni zapisal besede "vsaki" (ali pa kakšne druge besede ali besedne zveze, npr. "vsaki bolnišnici") pri sklicevanju na dobave (naročnik ni zapisal npr. "" vsaj dve leti vsaki dobavljali tekstilne izdelke "" ali "" vsaj dve leti vsaki bolnišnici dobavljali tekstilne izdelke ""). Besedo "vsak" je naročnik zapisal le pri vrednosti po letih. Zato je sporni pogoj mogoče razumeti tudi na način, ki ga predstavlja vlagatelj, in sicer, da se vrednosti dobav različnim bolnišnicam seštevajo, ključno pa je, da je v vsakem izmed let dobava tekstilnih izdelkov dosegla vsaj 50.000 eurov brez DDV, čeprav različnim bolnišnicam. Iz referenčnega pogoja tudi ne izhaja, da bi morali biti leti zaporedni (2009 in 2010 ali 2010 in 2011), zato je pogoj mogoče izpolniti tudi na način, da ponudnik izkazuje dobave tekstilnih izdelkov v letih 2009 in 2011.

Enako tolmačenje pogoja, kot ga predstavlja vlagatelj, je mogoče ugotoviti tudi na podlagi obrazca OBR-7 in njegove strukture.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bilo razlago pogoja, kot jo ponuja naročnik, mogoče razbrati le posredno s tolmačenjem obrazca OBR-8, saj referenčni naročniki potrdijo podatke o dobavah tekstilnih izdelkov le zase. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi potrditev naročnikovega tolmačenja pogoja le prek obrazca OBR-8 (naročnik se na tak način ugotavljanja tolmačenja pogoja ne v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 ne v odločitvi o zahtevku za revizijo sicer niti ne sklicuje), pomenila, da bi posegli v upravičeno pričakovanje vlagatelja, da je pogoj mogoče izpolniti tudi na način, ki ga predstavlja vlagatelj in je, kot je pojasnila Državna revizijska komisija, možen, nejasne razpisne dokumentacije pa zato ne gre tolmačiti v škodo vlagatelja.

Ker je naročnik že v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 ugotovil, da referenca Univerzitetnega kliničnega centra Maribor kaže, da je vlagatelj v dveh letih (2009 in 2011) temu naročniku dobavil tekstilne izdelke v višini vsaj 50.000 eurov brez DDV, bi moral vlagatelj dokazati le še, da je v letih 2009 in 2011 tekstilne izdelke dobavljal še vsaj eni bolnišnici. To pa naročnik priznava že v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012, saj je ugotovil, da referenca Splošne bolnišnice Slovenj Gradec izpolnjuje formalne zahteve in se nanaša na dobave tekstilnih izdelkov bolnišnici.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vsebini referenčnega pogoja šele po poteku roka za predložitev ponudb dajal vsebino, ki iz njega ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, ravnal v nasprotju z 8. členom ZJN-2, ravnal pa je tudi v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, saj je kot nepravilno ponudbo (v pomenu iz 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2) označil ponudbo, ki glede na razlog, ki ga je navedel v obrazložitvi dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012, to ni bila. Iz slednjega zato izhaja, da naročnik ni dokazal, da iz spornega razloga vlagateljeva ponudba ni popolna v pomenu iz 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik zaradi razloga, ki se nanaša na reference, tudi ni dokazal, da je vlagatelju upravičeno zavrnil sklenitev okvirnega sporazuma.

Vlagatelj nadalje očita kršitev 77. člena ZJN-2, ker naročnik ni preveril izpolnjevanja pogojev "iz točk 5 (plačila prispevkov za socialno varnost in davkov) in 7 (plačane vse obveznosti do podizvajalcev)" pri "podjetju Rednak d.o.o." (str. 2 zahtevka za revizijo). Če je po eni strani treba vlagateljev očitek razumeti kot očitek o kršitvi 77. člena ZJN-2, ga je po drugi strani treba razumeti tudi kot očitek o kršitvi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, saj vlagatelj izpostavlja, da "podjetje Rednak d.o.o." "ne izpolnjuje pogojev in mu ne bi smela dodeliti sposobnosti, še zlasti, ker ima bonitetno oceno 1".

Pri vpogledu v predložene ponudbe je Državna revizijska komisija ugotovila, da v postopku oddaje javnega naročila ni sodelovala družba "Rednak, d. o. o., Florjan 37, 3325 Šoštanj", temveč družba "Rednak Trgovina, d. o. o., Primorska cesta 6, 3325 Šoštanj". Državna revizijska komisija je podatek o družbi Rednak, d. o. o., Florjan našla le na ovojnici, v kateri je bila predložena ponudba družbe Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj, saj je na ovojnici na prednji strani v levem zgornjem kotu odtisnjena štampiljka družbe Rednak, d. o. o., Florjan. Na hrbtni strani te ovojnice so navedeni podatki za družbo Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj. Vendar samo zaradi podatka s prednjega dela ovojnice ni mogoče trditi, da je družba Rednak, d. o. o., Florjan res sodelovala v postopku oddaje javnega naročila in da jo je treba obravnavati kot (so)ponudnika.

Iz podatkov iz eletronskega poslovnega registra (ePRS; http://www.ajpes.si/prs/Default.asp) je razvidno, da ima družba Rednak, d. o. o., Florjan firmo "REDNAK proizvodnja in trgovina, d.o.o., Florjan 37, Šoštanj", skrajšano firmo "REDNAK, d.o.o., Šoštanj", sedež "Florjan", matično številko "5324505000" in davčno številko "SI33778183", družba Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj pa firmo "REDNAK TRGOVINA, trgovina na debelo in drobno z zaščitno opremo, d.o.o.", skrajšano firmo "REDNAK TRGOVINA, d.o.o.", sedež "Šoštanj", matično številko "6041019000" in davčno številko "SI94623872". Iz vseh navedenih podatkov je razvidno, da sta družba Rednak, d. o. o., Florjan in družba Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj dve različni pravni osebi.

Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da vlagatelj utemeljeno opozarja na blokade računov družbe Rednak, d. o. o., Florjan, to v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila ni pomembno, ker družba Rednak, d. o. o., Florjan ni bila (so)ponudnik.

Vlagatelj ne navaja razlogov, da družba Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj, ne izpolnjuje naročnikovih pogojev. Vendar Državna revizijska komisija ne more spregledati, da vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila ni bil nikoli seznanjen, da v postopku oddaje javnega naročila sodeluje družba Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj, zato tudi ni znano, ali bi vlagatelj uveljavljal kakšno nepravilnost tudi v zvezi s ponudbo ponudnika Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj.

Naročnik je vlagatelja v postopku oddaje javnega naročila seznanil z zapisnikom o odpiranju ponudb z dne 7. 8. 2012 in z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012, v njiju pa je skozi in edino navajal podatke (firma in naslov) družbe Rednak, d. o. o., Florjan in ne Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj. Ta dokumenta je naročnik glede na podatke s povratnice in z vročilnice sicer tudi vročil družbi Rednak, d. o. o., Florjan, ne pa družbi Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj. Naročnik napačne navedbe iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 7. 8. 2012 torej ni saniral niti v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012. Iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 je namreč razvidno, da je naročnik trikrat navedel podatke "Rednak d.o.o., Florjan 37, 3325 Šoštanj" in štirikrat "Rednak d.o.o."

Pri pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 naslov družbe Sanolabor, d. d., Ljubljana pisal kot "Leskovškova 4", ne pa pravilno "Leskoškova 4". V obravnavanem primeru taka pomanjkljivost dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 ne zmanjšuje jasnosti, kot ga zahteva načelo transparentnost javnega naročanja iz 8. člena ZJN-2, saj je kljub nepravilnemu pisanju dodatne črke "v" v naslovu družbe Sanolabor, d. d., Ljubljana v celoti jasno, na katerega ponudnika se nanašajo naročnikove odločitve. Drugače pa je glede naročnikovega napačnega navajanja, da je v postopku oddaje javnega naročila sodelovala družba Rednak, d. o. o., Florjan, saj v danih okoliščinah takega napačnega navajanje podatkov ni mogoče spregledati in zatrjevati, da gre zgolj za nepomembne tipkarske napake. Iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 je glede udeležbe družbe Rednak, d. o. o., Florjan prikazan podatek, ki je do ponudnikov zavajajoč in lahko vpliva na uveljavljanje pravnega varstva, naročnik pa v postopku oddaje javnega naročila ponudnikov tudi nikoli ni seznanil s tem, da je ponudbo oddala v resnici družba Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj. Naročnik je zaradi svojega ravnanja prekršil ne le načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), temveč tudi prvi in drugi odstavek 79. člena ZJN-2, saj ponudnikov ni seznanil z odločitvijo, ali bo sklenil okvirni sporazum tudi z družbo Rednak Trgovina, d. o. o., Šoštanj.

Vlagatelj predlaga tudi, da Državna revizijska komisija odloči, da se mu odda javno naročilo.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ne more namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila, saj v okviru pooblastil, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZPVPJN, odloča v postopku pravnega varstva (gl. tudi 60. člen ZPVPJN), pri čemer v primeru ugoditve zahtevku za revizijo lahko delno ali v celoti razveljavi postopek javnega naročanja ali naročniku naloži odpravo kršitve.

Vendar je iz tega vlagateljevega predloga mogoče razbrati povezavo s tem, da je naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 navedel, da bo z družbo Sanolabor, d. d., Ljubljana sklenil kupoprodajno pogodbo.

ZJN-2 opredeljuje okvirni sporazum kot "sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino" (12. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

ZJN-2 okvirnih sporazumov ne uvršča med posamezne vrste postopkov za oddajo javnih naročil (prvi odstavek 24. člena ZJN-2), temveč jih umešča med posebne tehnike javnega naročanja (drugi odstavek 31. člena ZJN-2). Pri okvirnih sporazumih gre torej le za tehniko naročanja, katere namen je poenostaviti naročanje v določenem časovnem obdobju. Osnovni namen ureditve okvirnih sporazumov je omogočiti naročnikom, da za primere stalnih, ponavljajočih se nabav, že vnaprej izberejo ponudnika (ponudnike), ki se bo(do) v določenem časovnem obdobju odzval(i) na njihovo povpraševanje.

Posamezni postopki za oddajo javnih naročil iz petega, šestega in sedmega odstavka 32. člena ZJN-2 "se izvedejo le med naročniki in ponudniki, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum" (četrti odstavek 32. člena). Iz tega je razvidno, da se posamezne nabave izvajajo na podlagi že sklenjenega okvirnega sporazuma. Okvirni sporazum torej predstavlja zaprt sistem, v katerega naknadno ni mogoče vstopati in ga je v obdobju njegove veljavnosti mogoče uporabiti le med tistim(i) naročnikom (naročniki) in ponudnikom (ponudniki), med katerimi je bil sklenjen.

Ker gre pri okvirnih sporazumih za posebno tehniko naročanja, ki v času veljavnosti sporazuma vzpostavlja poseben režim poslovanja med izrecno določenim(i) naročnikom (naročniki) in ponudnikom (ponudniki), ZJN-2 določa, da "naročnik ne sme uporabljati okvirnih sporazumov neprimerno glede na namen in naravo predmeta naročila ali tako, da bi s tem kršil temeljna načela" (tretji odstavek 32. člena ZJN-2). Zato ZJN-2 tudi določa, da veljavnost okvirnega sporazuma "ne sme biti daljša od štirih let, razen v izjemnih primerih, upravičenih predvsem zaradi predmeta okvirnega sporazuma, o čemer pa mora naročnik pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance" (drugi odstavek 32. člena ZJN-2).

ZJN-2 v četrtem odstavku 32. člena določa, da se okvirni sporazum "sklene na podlagi predhodno izvedenega odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopka s pogajanji po predhodni objavi ali postopka s pogajanji brez predhodne objave ali postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi". Naročnik torej za izbiro ponudnika (ponudnikov), s katerim(i) bo sklenil okvirni sporazum, lahko uporabi kateregakoli od navedenih postopkov za oddajo javnega naročila, pri čemer mora pri izvedbi postopka za sklenitev okvirnega sporazuma spoštovati vsa formalna pravila, ki se nanašajo na izbrani postopek, oziroma mora v zvezi s tem upoštevati vsa pravila, ki se nanašajo npr. na objave, roke, določitev tehničnih specifikacij, oblikovanje pogojev za ugotavljanje ponudnikove sposobnosti, oblikovanje meril za izbiro najugodnejše ponudbe, vodenje postopka in njegov formalni zaključek. Pri sklepanju okvirnega sporazuma v skladu z ZJN-2 mora naročnik tako spoštovati "postopkovna pravila tega zakona za vse faze do oddaje naročil na podlagi tega sporazuma", stranke okvirnega sporazuma pa mora izbrati "ob uporabi meril za izbor v skladu s 48. členom" ZJN-2 (prvi odstavek 32. člena ZJN-2). Naročnik je omejen tudi z določilom, v skladu s katerim "pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma" (četrti odstavek 32. člena ZJN-2).

Sklepanje okvirnih sporazumov pa urejajo še nekatera druga pravila, in sicer se mora okvirni sporazum v primeru, če se sklene z večjim številom ponudnikov in v njem niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji, "skleniti z vsaj tremi ponudniki, če je število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, zadostno oziroma dovolj sprejemljivih ponudb" (šesti odstavek 32. člena ZJN-2). Če število gospodarskih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje, ni zadostno, oziroma ni dovolj sprejemljivih ponudb, lahko naročnik sklene okvirni sporazum z enim ponudnikom ali dvema ponudnikoma (šesti odstavek 32. člena ZJN-2).

Ker je dolžnost objav obvestil o javnih naročilih vezana na mejne vrednosti iz 12. člena ZJN-2, je pri izračunu ocenjene vrednosti treba upoštevati deveti odstavek 14. člena ZJN-2, ki za okvirne sporazume določa, da "vrednost, ki jo je treba upoštevati, maksimalna ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno obdobje okvirnega sporazuma".

Iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 23. 4. 2012 je razvidno, da je naročnik pri izračunu ocenjene vrednosti upošteval celotno obdobje okvirnega sporazuma, tj. tri leta, saj je določil ocenjeno vrednost v višini 270.000 eurov brez DDV, ki je seštevek zmnožkov ocenjene vrednosti 90.000 eurov brez DDV na letni ravni. Vrednost 270.000 eurov brez DDV je vrednost, ki presega evropski mejni prag iz alinee b 1. točke prvega odstavka 12. člena ZJN-2, zato je naročnik ravnal pravilno, ker je obvestilo o javnem naročilu poslal v objavo tudi v Uradni list Evropske unije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 1. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (str. 3 razpisne dokumentacije) določil:
"Naročnik bo s ponudniki, za katere bo ugotovil, da izpolnjujejo vse zahteve iz te razpisne dokumentacije, sklenil okvirni sporazum v skladu z določbami vzorca okvirnega sporazuma (OBR-12) iz teh navodil. Okvirni sporazum se sklene za obdobje šestintrideset (36) mesecev od pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik bo nadaljno konkurenco med sklenitelji okvirnega sporazuma odpiral predvidoma v naslednjih obdobjih;
- avgust 2013,
- avgust 2014.
Obdobje je navedeno, kot predvidoma in odvisno od datuma pravnomočnosti odločitve v predmetnem postopku javnega naročila. Kupoprodajna pogodbo bo naročnik sklenil z izbranim ponudnikom za čas veljavnosti 12 mesecev."

Državna revizijska komisija je vpogledla v vzorec okvirnega sporazuma (OBR-12, str. 27"33 razpisne dokumentacije) in med drugim ugotovila, da je naročnik:
" v 3. členu vzorca okvirnega sporazuma (str. 27 razpisne dokumentacije) določil:
"Ta sporazum se sklepa za obdobje 36 mesecev od pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik bo izvajala obdobno preverjanje cen.",
" v prvem odstavku 4. člena vzorca okvirnega sporazuma (str. 27"28 razpisne dokumentacije; Državna revizijska komisija zgolj pripominja, da sta v vzorcu okvirnega sporazuma dva 4. člena z različno vsebino, za rešitev te zadeve pa se je sklicevala na prvega izmed obeh 4. členov vzorca okvirnega sporazuma):
"Naročnik bo z najugodnejšim ponudnikom, izbranim po merilu iz 11. člena OBR-2 , sklenil kupoprodajno pogodbo po določilih vzorca kupoprodajne pogodbe (OBR-13.)",
" v 6. členu vzorca okvirnega sporazuma (str. 29 razpisne dokumentacije):
"Naročnik bo določen čas pred začetkom vsakega obdobja odpiral konkurenco med ponudniki, ki so podpisniki tega okvirnega sporazuma tako, da bo stranke pisno pozval k predložitvi ponudbe po predračunu iz OBR-14.V posameznem obdobju, bo naročnik, med tistimi ponudniki, ki bodo predložili ponudbo izbral najugodnejšega ponudnika na podlagi meril iz razpisne dokumentacije. Naročnik bo z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo za dobavo blaga za čas veljavnosti 12 mesecev, to do naslednjega obdobnega preverjanja cen.",
" v 27. členu vzorca okvirnega sporazuma (str. 33 razpisne dokumentacije) pa:
"Ta sporazum se sklepa za obdobje 36 mesecev od pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila in stopi v veljavo z dnem podpisa obeh strank sporazuma. Pogoji tega sporazuma so veljavni za čas trajanja sporazuma."

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 predstavil, s katerima gospodarskima družbama bo sklenil okvirni sporazum, pri čemer je razvidno, da ga z vlagateljem ne bo sklenil. Iz tega dokumenta je tudi razvidno, da je naročnik navedel, da bo z družbo Sanolabor, d. d., Ljubljana sklenil kupoprodajno pogodbo, čeprav okvirnega sporazuma še ni sklenil. Slednje pa pomeni, da naročnik okvirnega sporazuma niti ne more že začeti izvajati. Tako naročnikovo ravnanje bi bilo med drugim sicer tudi v nasprotju s 27. členom vzorca okvirnega sporazuma, saj ta "stopi v veljavo" šele "z dnem podpisa obeh strank sporazuma".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 glede naročnikove navedbe, da bo z družbo Sanolabor, d. d., Ljubljana sklenil kupoprodajno pogodbo, če že predstavlja odločitev o oddaji javnega naročila za prvo obdobje, nezakonit, saj naročnik pred sklenitvijo okvirnega sporazuma, kot že predstavljeno, nima podlage za oddajo javnega naročila za prvo obdobje.

Glede na dejstvo, da je naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 odločil, da bo z družbama Rednak, d. o. o., Florjan in Sanolabor, d. d., Ljubljana sklenil okvirni sporazum, je treba zaključiti, da vlagatelj ni eden izmed njiju. Čeprav naročnik ni izrecno zapisal, da z vlagateljem ne bo sklenil okvirnega sporazuma, pa je tak zaključek treba narediti na podlagi vseh relevantnih okoliščin, ki izhajajo že iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 in je iz njega razberljiva naročnikova odločitev, da z vlagateljem ne sklene okvirnega sporazuma.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne izpodbija naročnikove odločitve, da z družbo Sanolabor, d. d., Ljubljana sklene okvirni sporazum, zato v tem delu ni treba poseči v naročnikove odločitve. Je pa treba poseči v dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 glede točke III. obrazložitve, če predstavlja odločitev o oddaji javnega naročila za prvo obdobje. Državna revizijska komisija še dodaja, da je dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 glede na točko III. obrazložitve tudi nejasen in v nasprotju z 8. členom ZJN-2, saj nejasno in tudi zavajajoče predstavlja naročnikova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila.

Upoštevajoč vse do sedaj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012:
" vsebuje napačno odločitev, da naročnik (zaradi razloga, ki se nanaša na reference) ne sklene okvirnega sporazuma z vlagateljem,
" vsebuje napačno odločitev, da naročnik sklene okvirni sporazum "s ponudnikom Rednak d.o.o., Florjan 37, 3325 Šoštanj",
" vsebuje napačno odločitev, da bo naročnik "sklenil Kupoprodajna pogodbo z ponudnikom Sanolabor d.d., za čas veljavnosti 12 mesecev", in
" ne vsebuje odločitve glede ponudbe ponudnika oziroma družbe Rednak Trgovina, d. o. o., Primorska cesta 6, 3325 Šoštanj.

Ker je dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 pripravljen tako, da se v njem prepletajo različne (tudi napačne) odločitve, nekatere odločitve pa v njem niso prikazane ali pa so te prikazane nezadostno jasno glede na zahteve po transparentnosti postopka iz 8. člena ZJN-2 (v zvezi z 79. členom ZJN-2), je Državna revizijska komisija, da bi sanirala nastali položaj, skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in v celoti razveljavila dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012, s tem pa tudi odločitve, ki iz njega izhajajo. Na tak način bo naročniku omogočeno, da v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila z izbiro strank okvirnega sporazuma izda nov dokument, s katerim obvešča ponudnike o tej izbiri, ki bo zadostno jasen (kot to zahteva 8. člen ZJN-2) ter ki bo odpravljal nepravilnosti in neskladnosti, na katere je opozorila Državna revizijska komisija v tem sklepu. Hkrati s tem lahko naročnik tudi preskusi, ali bo razpisna dokumentacija, kot je sedaj pripravljena, sploh omogočala izvajanje okvirnega sporazuma, četudi bi bilo stranke okvirnega sporazuma mogoče izbrati.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012 se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (gl. 7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija napotuje naročnika, da v primeru, če na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije oceni, da je mogoče nadaljevati in uspešno zaključiti postopek oddaje javnega naročila z izbiro strank okvirnega sporazuma (in da bo mogoče okvirni sporazum izvajati), da še enkrat pregleda vlagateljevo ponudbo in upošteva predstavljene razloge v zvezi s tolmačenjem referenčnega pogoja, kot izhajajo iz tega sklepa. Pri sprejemu morebitne nove odločitve o določitvi strank okvirnega sporazuma mora naročnik odločiti tudi o tem, ali se za stranko okvirnega sporazuma izbere ponudnik oziroma družba Rednak Trgovina, d. o. o., Primorska cesta 6, 3325 Šoštanj. Naročnik mora pri svojih ravnanjih upoštevati, da mora spoštovati načelo transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), zagotoviti pa mora tudi enakopravno obravnavo ponudnikov (9. člen ZJN-2). V primeru, če naročnik ugotovi, da je razpisna dokumentacija taka, da mu ne omogoča izbire strank okvirnega sporazuma na način, ki je skladen z ZJN-2 (upoštevaje pravila iz 32. člena ZJN-2), ali da ne bo mogoče izvajati okvirnega sporazuma v skladu z zahtevami ZJN-2, mora prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da je izvajanje okvirnega sporazuma mogoče šele po njegovi sklenitvi. Kot zadnje Državna revizijska komisija naročnika opozarja, da mora skladno s prvim odstavkom 79. člena ZJN-2 v svoji odločitvi ponudnike opozoriti o možnosti pravnega varstva in navesti podatke, ki jih določa prvi odstavek 79. člena ZJN-2, pri čemer je treba upoštevati, da "višina takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja" pomeni, da mora naročnik navesti konkretno višino takse (npr. št. 018-257/2012), ne pa le prepisati zakonskih določb, kot je to storil naročnik v dokumentu "Odločitev o oddaji javnega naročila" z dne 10. 8. 2012.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse v skupni višini 3.240 eurov, saj je moral takso na poziv Državne revizijske komisije (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN) doplačati.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 3.240 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točka izreka tega sklepa utemeljena.

Državna revizijska komisija na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da ji v dveh mesecih od prejema tega sklepa predloži odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila. Poročilo mora skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZPVPJN vsebovati: navedbo naročila, za katero je bil izveden revizijski postopek, navedbo odločitve Državne revizijske komisije, opis nepravilnosti, ki jih je ugotovila Državna revizijska komisija, opis napotkov, ki jih je Državna revizijska komisija dala, in opis načina odprave nepravilnosti.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je rok dveh mesecev za predložitev odzivnega poročila, upoštevaje vse okoliščine konkretnega primera, primeren in dovolj dolg.

Če bo Državna revizijska komisija ugotovila, da v odzivnem poročilu ni izkazana odprava nepravilnosti ali upoštevanje njenih napotkov ali ji naročnik odzivnega poročila ne bo predložil, bo začela postopek za ugotavljanje prekrška po uradni dolžnosti (četrti odstavek 41. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 10. 10. 2012

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije






















Vročiti:
" Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje,
" BTT tekstil, d. o. o., Zgornja Kungota 73, 2201 Zgornja Kungota,
" Rednak Trgovina, d. o. o., Primorska cesta 6, 3325 Šoštanj,
" Sanolabor, d. d., Leskoškova 4, 1000 Ljubljana,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran