018-303/2012 Dom starejših občanov Fužine

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "sestrski klicni center" ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Eurotronik, d. o. o., Štirnova 8, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), in naročnikovega predloga, da Državna revizijska komisija izda sklep, da naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, 8. 10. 2012

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Naročnikov predlog, da Državna revizijska komisija izda sklep, da naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, se zavrže.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi (objava 25. 7. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN8110/2012), v katerega je vključil pogajanja, z dokumentom "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4301-1/2012-8 z dne 6. 9. 2012 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Kron Telekom, d. o. o., Koroška cesta 20, Kranj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom z dne 7. 9. 2012 pozval naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in dokumentacijo. Naročnik je vpogled organiziral 13. 9. 2012 in ga dokumentiral z zapisnikom z dne 13. 9. 2012.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 9. 2012 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, dodelitev javnega naročila vlagatelju in omogočitev vpogleda "v zahtevano dokumentacijo", uveljavljal je povračilo stroškov. Vlagatelj navaja, da je naročnik javno naročilo prvič objavil 4. 11. 2011 (št. objave NMV3566/2011), da je naročniku predložil ponudbo, ki jo je naročnik zavrnil s sklepom z dne 21. 12. 2011, nato pa je vlagatelj prejel še sklep o odpravi predhodne odločitve in kot končno še odločitev št. 4301-2011/2012-2 o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik javno naročilo drugič objavil 25. 7. 2012 (št. objave JN8110/2012), da je naročniku predložil ponudbo in da ga je naročnik pozval k pogajanjem, ker vlagateljeva ponudba in ponudba izbranega ponudnika presegata ocenjeno vrednost in zagotovljena sredstva. Vlagatelj trdi, da "popolnoma nelogično in nesprejemljivo je, da je bila prvotna ocenjena vrednost sestrskega klicnega sistema 40.000,00 " brez DDV (2. 12. 2012), in nova ocenjena vrednost 30.000,00 " z DDV (3. 9. 2012), kar pomeni brez DDV 25.000,00"". Vlagatelj nadaljuje, da bi mu moral naročnik dovoliti vpogled v reference izbranega ponudnika. Vlagatelj še navaja, da "pred izvedbo pogajanj nam je naročnik dal v prilogi pregled specifikacijo cen iz prvotno prejetih ponudb, s tem da je pri naši ponujeni ceni v poziciji št. 8 napisal za 0,80 " nižjo ceno in napačne nove seštevke in tudi ceno brez DDV in napačno ceno z DDV-jem. Pogajanja so bila netransparentna, ker je vsak ponudnik posebej oddal ponudbeno ceno, in čez približno 15 minut smo dobili zaprto kuverto z novima najnižjima cenama in odločitvijo naročnika." Vlagatelj zatrjuje, da je "registriran["] za dejavnost, ki je bila razpisana in ima v Sloveniji ogromno št. referenc z razpisanega področja, za razliko od konkurenta in ima pravico biti enakopravno in transparentno obravnavan["]".

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 20. 9. 2012 izjavil o zahtevku za revizijo.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 4301-1/2012-17 z dne "20. 7. 2012" (v tem dokumentu gre za očitno napačno navedbo datuma; opomba Državne revizijske komisije) zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov zavrnil. Naročnik navaja, da je zahtevek za revizijo nejasen in da o "o tem, kaj naj bi bile ''očitane kršitve'' lahko le sklepa oz. ugiba", "kljub tem pomislekom se je naročnik odločil, da bo zahtevek za revizijo obravnaval po vsebini" in pojasnil, zakaj so vlagateljevi očitki neutemeljeni.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4301-1/2012-19 z dne 27. 9. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Naročnik z vlogo št. 4301-1/2012-18 z dne 27. 9. 2012 Državni revizijski komisiji predlagal, da izda sklep, s katerim bi mu dovolila sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Državna revizijska komisija je 4. 10. 2012 prejela vlagateljevo opredelitev do naročnikovega predloga za dovolitev sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila (dopis z dne 3. 10. 2012). Vlagatelj poudarja, da nima interesa zavlačevati, želi pa si, da bi ga naročnik obravnaval enakopravno in transparentno.

Državna revizijska komisija je vpogledala v sklepe, ki jih je na 6. redni seji z dne 29. 2. 2012, sprejel Svet Doma starejših občanov Fužine, predlog za porabo sredstev poslovnega izida, sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila, "obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi po 30. členu ZJN-2", razpisno dokumentacijo, vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika, zapisnik o odpiranju ponudb št. 4301-1/2012-6 z dne 13. 8. 2012, dokument "Povabilo na postopek s pogajanji in protokol izvedbe pogajanj" št. 4301-1/2012-7 z dne 3. 9. 2012, uradna zaznamka z dne 5. 9. 2012, vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika po izvedenih pogajanjih, odločitev o oddaji javnega naročila, zahtevo za vpogled v dokumentacijo (dopis z dne 7. 9. 2012), odločitev o dovolitvi vpogleda št. 4301-1/2012-11 z dne 11. 9. 2012, zapisnik o vpogledu v dokumentacijo z dne 13. 9. 2012, priloge k zahtevku za revizijo (poleg tistih že izpostavljenih, ki se nanašajo na izvedbo tokratnega javnega naročila, še obvestilo o naročilu male vrednosti, analiza vrednosti ponudb in zapisnik o odpiranju ponudb z dne 29. 11. 2011) ter "obvestilo o naročilu male vrednosti" (št. NMV3566/2011, objavljeno 4. 11. 2011), odločitev o zavrnitvi vseh ponudb št. 4301-2011/2012-2 z dne 3. 1. 2012 in "obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali dodatnih informacijah (NMV)" (št. NMV519/2012, objavljeno 2. 3. 2012). Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika ter dokazov naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj najprej izpostavlja, da je naročnik "javno naročilo ''Sestrski klicni sistem''" "objavil dvakrat" (str. 2 zahtevka za revizijo), pri čemer vlagateljeva ponudba obakrat ni bila izbrana.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo 4. 11. 2011 na portalu javnih naročil objavljeno "obvestilo o naročilu male vrednosti" št. NMV3566/2011 za nabavo "Sestrskega klicnega sistema" (točka I.2 objave), naročnik pa javnega naročila male vrednosti ni oddal (gl. obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali dodatnih informacijah (NMV) št. NMV519/2012, objavljeno 2. 3. 2012), saj je vse ponudbe zavrnil (gl. dokument "Odločitev" št. 4301-2011/2012-2 z dne 3. 1. 2012), ker je ugotovil, da "v razpisni dokumentaciji tako med drugim ni bil določen zahtevan odzivni čas za odpravo napak v garancijskem in v pogarancijskem roku, posamezne postavke predračuna pa so bile določene presplošno. vse to je povzročilo velika cenovna odstopanja pri posameznih ponudbah ter prejem ponudb, ki tudi iz vsebinskega vidika niso bile povsem primerljive. Iz tega razloga bi bilo tudi v primeru, če bi se naročnik odločil za enega od ponudnikov, potrebno že ob sami sklenitvi pogodbe skleniti tudi aneks k pogodbi (kjer bi bilo med drugim potrebno definirati odzivne čase ter pogoje vzdrževanja in servisiranja), kar pa je z vidika ZJN-2 sporno oz. nedopustno". S potekom roka za uveljavljanje pravnega varstva zoper odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, je ta odločitev postala pravnomočna, postopek oddaje javnega naročila male vrednosti pa se šteje za zaključen [prim. peti odstavek 79.a člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spr.; v nadaljevanju: ZJN-2) in tretja alinea točke b četrtega odstavka 16. člena ZJN-2]. Zato vlagatelj s tem zahtevkom za revizijo ne more uspešno izpodbijati naročnikovih ravnanj iz postopka oddaje javnega naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik po pravnomočnem zaključku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za nabavo "Sestrskega klicnega sistema" začel nov postopek oddaje javnega naročila (gl. "Sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila" št. 4301-1/2012-1 z dne 20. 6. 2012), pri čemer je vrednost javnega naročila ocenil na 30.000 eurov z DDV.

Na portalu javnih naročil je bilo 25. 7. 2012 objavljeno "obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi po 30. členu ZJN-2" št. JN8110/2012 za nabavo "Sestrskega klicnega sistema" (točka II.1.1 objave), v tem obvestilu pa je naročnik navedel, da bo v postopek vključil tudi pogajanja (točka IV.1.7 objave).

Postopek oddaje javnega naročila po postopku zbiranja ponudb je postopek javnega naročanja, v katerem predložijo svoje ponudbe ponudniki na podlagi obvestila o javnem naročilu, objavljenega na portalu javnih naročil (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), naročnik pa ga lahko izvede, če je vrednost predmeta javnega naročila brez DDV v primeru naročanja blaga in storitev nižja od 125.000 eurov, v primeru naročanja gradenj pa nižja od 274.000 eurov (točka b drugega odstavka 24. člena ZJN-2). Naročnik lahko v postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi skladno z drugim odstavkom 30. člena ZJN-2 vključi tudi pogajanja, če jih je napovedal v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali razpisni dokumentaciji.

Naročnik določi ocenjeno vrednost javnega naročila z upoštevanjem pravil iz 14. člena ZJN-2. Med drugim je v tretjem odstavku 14. člena ZJN-2 določeno, da naročnik ne sme določiti ocenjene vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi ZJN-2 glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bila z vidika vlagateljevega izpostavljanja, da je naročnik "javno naročilo ''Sestrski klicni sistem''" "objavil dvakrat", lahko relevantna kršitev četrtega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da kadar naročnik v skladu s tretjim odstavkom 80. člena ZJN-2 zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe, vendar vlagatelj kršitve četrtega odstavka 80. člena ZJN-2 ne uveljavlja niti izrecno niti neizrecno, pa niti ne vsaj posredno z opisovanjem pravnorelevantnega dejanskega stanja, saj iz vlagateljevih argumentov ni mogoče razbrati utemeljevanja zahtevka za revizijo v smeri, da se okoliščine, zaradi katerih je naročnik zavrnil vse ponudbe (z dokumentom "Odločitev" št. 4301-2011/2012-2 z dne 3. 1. 2012), niso bistveno spremenile in da zato ni podlage za izvedbo novega postopka oddaje javnega naročila. Ob takem zaključku zato Državna revizijska komisija tudi ni posebej ugotavljala, ali bi bil konkretni vlagatelj glede na prvi odstavek 14. člena ZPVPJN sicer aktivno legitimirani subjekt za uveljavljanje take kršitve.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj sicer zatrjuje, da je "popolnoma nelogično in nesprejemljivo" zniževanje ocenjene vrednosti iz postopka oddaje javnega naročila male vrednosti (40.000 eurov brez DDV) na ocenjeno vrednost 30.000 eurov z DDV v postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, vendar navedeno naročnikovo ravnanje ni v nasprotju s 14. členom ZJN-2. Vlagatelj namreč ne navaja nobenih pravnorelevantnih dejstev, ki bi utemeljevala kršitev pravil iz 14. člena ZJN-2. Ocenjena vrednost 30.000 eurov z DDV je tudi nižja od vrednostnih pragov iz točke b drugega odstavka 24. člena ZJN-2, zato nabava predmeta javnega naročila z ocenjeno vrednostjo 30.000 eurov z DDV po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ni v nasprotju z ZJN-2. Z izvajanjem postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi pa je tudi očitno, da se naročnik za nabavo "Sestrskega klicnega sistema" ni izogibal uporabi ZJN-2 (prim. tretji odstavek 14. člena ZJN-2).

Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti, da je naročnik kršil ZJN-2, ko je kot ocenjeno vrednost predmeta javnega naročila določil vrednost 30.000 eurov z DDV.

Vlagatelj nadaljuje, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v reference izbranega ponudnika, "ker je bila referenca ena izmed pogojev za izpolnitev zahtev" (str. 3 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 4.4. Tehnična ustreznost (str. 15 razpisne dokumentacije) določil, da mora ponudnik izpolnjevati pogoj 4.4.1: "Da je ponudnik v zadnjih treh letih pred objavo tega razpisa uspešno izvedel vsaj eno izvedeno naročilo za sestrski klicni sistem (vključno s povezavo na DECT sistem telefonije in računalniškim spremljanjem aktivnosti) v vrednosti najmanj 25.000 ". Obrazcu 3 mora biti priloženo potrdilo/a tretjih oseb/naročnikov, in sicer za vsak projekt, ki ga ponudnik v obrazcu navaja posebej (obrazec 3a), sicer referenca/e ne bodo priznane. Naročnik si pridržuje pravico, da pred izbiro ponudnika preveri reference pri navedenih pogodbenih partnerjih.", ki ga dokazuje s predložitvijo "OBR-3 in 3a".

Ponudniki v tabeli v obrazcu OBR-3 (str. 19 razpisne dokumentacije) predstavijo vsaj en svoj refrenčni posel, zanj pa predložijo referenčno potrdilo (obrazec OBR-3A; str. 20 razpisne dokumentacije), ki ga potrdi (podpis in žig) referenčni naročnik.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri tem pa je ugotovila, da je izbrani ponudnik izpolnil obrazec OBR-3 tako, da je vpisal podatke za en referenčni posel v vrednosti nad 25.000 eurov brez DDV in za ta posel predložil potrdilo na obrazcu OBR-3A, ki ga je potrdil (podpis in žig) referenčni naročnik. Iz podatkov iz elektronskega poslovnega registra (ePRS; http://www.ajpes.si/prs/Default.asp) je razvidno, da je dajalec reference zavod (ne pa javni zavod) in torej subjekt zasebnega prava.

Vlagatelj je od naročnika zahteval vpogled v dokumentacijo (dopis z dne 7. 9. 2012) in se vpogleda, ki ga je naročnik omogočil 13. 9. 2012, udeležil (zapisnik z dne 13. 9. 2012). Iz zapisnika z dne 13. 9. 2012 je razvidno, da je vlagatelj "zahteval tudi vpogled in fotokopijo reference izbranega ponudnika, ki vpogleda ni dovolil saj je podatek označil kot poslovno skrivnost" (točka V. Potek vpogleda; str. 2).

Čeprav vlagatelj ne navaja nobene določbe ZJN-2, ki naj bi jo naročnik s svojim ravnanjem kršil, pa je jasno, da vlagatelj s svojimi argumenti po vsebini zatrjuje kršitev prvega, drugega in sedmega odstavka 22. člena ZJN-2. Čeprav mora naročnik skladno s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2 po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, je treba upoštevati, da sedmi odstavek 22. člena ZJN-2 naročniku ne nalaga, da mora dovoliti vpogled v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost. Naročnik mora, ob upoštevanju izjem iz drugega odstavka 22. člena ZJN-2, zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, štejejo za poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Ker sporna referenca ni določena med vsebinami, ki so javne na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2, izpolnjeni pa so bili pogoji za njeno varovanje po prvem odstavku 22. člena ZJN-2, saj gre za referenco subjekta zasebnega prava, ki jo je izbrani ponudnik označil za poslovno skrivnost, je naročnik ravnal skladno s sedmim odstavkom 22. člena ZJN-2, čeprav vlagatelju ni omogočil fotokopiranja referenčnega potrdila oziroma podatkov o referencah in mu ni dovolil niti vpogleda vanj oziroma vanje.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da vlagatelj nobenega očitka ni uperil v to, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za tehnično ustreznost, ki ga je naročnik določil v točki 4.4. razpisne dokumentacije.

Vlagatelj se lahko skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev in dejstev ter predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Vlagatelj je naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo prejel 24. 9. 2012 (razvidno iz podpisane vročilnice), zato bi se do naročnikove odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo lahko skladno s pravili o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN in drugega odstavka 111. člena in prvega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN lahko izjavil do 27. 9. 2012, česar pa glede na dokumentacijo, s katero razpolaga Državna revizijska komisija, ni storil. Vlagatelj se je skladno z drugim odstavkom 20. člena ZPVPJN z dopisom z dne 3. 10. 2012 izjavil o naročnikovem predlogu po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, pri čemer je navedel, da izbrani ponudnik "ima po nam znanih podatkih do sedaj le eno referenco" (str. 2). Čeprav glede na peti odstavek 29. člena ZPVPJN taka vlagateljeva izjava v zvezi z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo ni pravočasna, pa Državna revizijska komisija kljub temu ugotavlja, da vlagatelj tudi v tej vlogi ni navedel, da bi bila njemu edina znana referenca izbranega ponudnika kakorkoli neskladna z naročnikovimi zahtevami.

Vlagatelj navaja, da ga je naročnik pred izvedbo pogajanj seznanil s pregledom specifikacije cen iz prvotno prejetih ponudb, pri čemer je zapisal napačno vrednost iz njegove ponudbe v postavki št. 8, seštevkih, ceni brez DDV in ceni z DDV.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec OBR-4 Ponudbeni predračun, pri čemer je postavko 8 "oprema za administracijo sistema" ponudil za 980,80 eurov brez DDV, vse postavke za sestrski klicni center (postavke 1"15) za 29.944,41 eurov brez DDV, celoten predmet javnega naročila (postavke 1"16) pa za 30.644,41 eurov brez DDV oziroma 36.773,29 eurov z DDV.

Naročnik je vlagatelja in izbranega ponudnika povabil k pogajanjem z dopisom št. 4301-1/2012-7 z dne 3. 9. 2012, h kateremu je predložil prilogo 1 "Pregled cen iz prvotno prejetih ponudb", prilogo 2 "Protokol izvedbe pogajanj", prilogo 3 "Končna ponudbena cena" in prilogo 4 "Pooblastilo zakonitega zastopnika". Iz priloge 1 "Pregled cen iz prvotno prejetih ponudb" je razvidno, da je naročnik tabelarično prikazal cene iz ponudb izbranega ponudnika in vlagatelja. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je naročnik postavko 8 "oprema za administracijo sistema" pri vlagatelju predstavil napačno, saj je zapisal znesek "980,00" eurov brez DDV, kar je za 0,80 eurov nižji znesek od zneska iz vlagateljeve ponudbe. Zaradi napačnega zapisa vrednosti te postavke sta zato za vrednost 0,80 eurov prenizka seštevek postavk 1"15 (namreč 29.943,61 eurov brez DDV) in seštevek postavk 1"16 (namreč 30.643,61 eurov brez DDV). Naročnik je zato od napačne osnove obračunal DDV in dobil napačen znesek 36.772,33 eurov.

Kljub navedenemu očitnemu neskladju pri zapisu podatkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da to neskladje ni vplivalo in tudi ni moglo vplivati na izvedbo postopka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pri navedbi podatka "980,00" eurov brez DDV kvečjemu za tipkarsko napako, ki sicer vpliva na to, da spreminja vrednosti v vseh nadaljnjih izračunih (seštevki postavk in obračun DDV), vendar niti upoštevajoč zneske, v katerih je upoštevan nižji znesek, vlagatelj ni ponudil predmeta javnega naročila v višini, ki je nižja od 30.000 eurov z DDV, ki je znesek, ki ga je naročnik v dopisu št. 4301-1/2012-7 z dne 3. 9. 2012 predstavil kot znesek, ki ni le ocenjena vrednost javnega naročila, temveč je tudi znesek, ki določa, kdaj so ponudbe za naročnika še sprejemljive v pomenu iz 21. točke drugega odstavka 2. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v prilogi 3 "Končna ponudbena cena" predvidel tabelo, v kateri so morali ponudniki navesti "prvotno končno ceno iz ponudbe brez DDV", "odstotek popusta na prvotno ceno", "novo končno ceno vrez DDV" in "novo končno ceno z DDV". Iz predstavljenega je razvidno, da naročnik v razdelek "prvotna končna cena iz ponudbe brez DDV" tabele iz priloge 3 "Končna ponudbena cena" ni že sam vnesel napačnega zneska 30.643,61 eurov brez DDV in zahteval, da ga mora vlagatelj upoštevati pri izračunu. Vlagatelj je torej imel možnost, da v razdelek "prvotna končna cena iz ponudbe brez DDV" tabele iz priloge 3 "Končna ponudbena cena" vnese pravilen znesek 30.644,41 eurov brez DDV, kar je tudi storil. Vlagatelj je pri pogajanjih naročnika tudi opozoril na napako pri primerjavi cene (gl. uradni zaznamek z dne 5. 9. 2012). Naročnik je pri končni obravnavi vlagateljeve ponudbe, kot to izhaja iz dokumenta "Odločitev o oddaji javnega naročila" št. 4301-1/2012-8 z dne 6. 9. 2012, upošteval znesek v pravilni višini 30.644,41 eurov brez DDV. Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da neskladje, ki je v prilogi 1 "Pregled cen iz prvotno prejetih ponudb" sicer podano, ne predstavlja take kršitve ZJN-2, ki bi zahtevala kakršenkoli ukrep zoper naročnika.

Vlagatelj še navaja, da so bila pogajanja netransparentna, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik upošteval protokol, ki ga je določil v prilogi 2 "Protokol izvedbe pogajanj" k dopisu št. 4301-1/2012-7 z dne 3. 9. 2012. Naročnik je namreč določil, da bodo pogajanja s ponudnikoma (vlagateljem in izbranim ponudnikom) potekala posamično, pri čemer se bodo odvijala zaporedno. Vlagatelj je k pogajanjem pristopil kot drugi (in ne kot prvi), zato je že po naravi stvari nemogoče, da bi naročnik izbranemu ponudniku razkril podatke o tem, za koliko je vlagatelj znižal ceno. V prilogi 2 "Protokol izvedbe pogajanj" k dopisu št. 4301-1/2012-7 z dne 3. 9. 2012 je bilo med drugim tudi določeno, da "neposredno po pogajanjih z zadnjim ponudnikom bo naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, katere sestavni del bosta tudi kopiji prejetih obrazcev iz priloge 3. Odločitev bo naročnik obema sodelujočima ponudnikoma vročil v roku 15 minut po končanih pogajanjih.", zato Državna revizijska komisija ne more ugotoviti, da je naročnik ravnal netransparentno, ko je "vsak ponudnik posebej oddal ponudbeno ceno, in čez približno 15 minut" "dobil["] zaprto kuverto z novima najnižjima cenama in odločitvijo naročnika" (str. 3 zahtevka za revizijo), saj je naročnik izvedel opravila v vsebini, ki jih določa protokol pogajanj. Izbrani ponudnik in vlagatelj sta, kar že izhaja iz vlagateljevega opisa dejanskega stanja, dobila vročeno odločitev o oddaji javnega naročila ("dobil["] zaprto kuverto z novima najnižjima cenama in odločitvijo naročnika") v 15 minutah po končanih pogajanjih ("vsak ponudnik posebej oddal ponudbeno ceno, in čez približno 15 minut"). Zato Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, da je naročnik pri izvedbi pogajanj kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, saj je pogajanja izvedel na način, kot ga je določil v prilogi 2 "Protokol izvedbe pogajanj" k dopisu št. 4301-1/2012-7 z dne 3. 9. 2012.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da so vlagateljevi argumenti predstavljeni tako, da iz njih ni mogoče razbrati, da vlagatelj ugovarja tudi določitvi protokola pogajanj in da je taka določitev protokola pogajanj v nasprotju z ZJN-2. Vlagatelj kršitev ZJN-2 v to smer namreč ni predstavil, zato Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotavljati, ali bi bila morebiti podana kršitev ZJN-2, ker je naročnik določil pogajanja v času, v obsegu in na način, kot izhajajo iz priloge 2 "Protokol izvedbe pogajanj" k dopisu št. 4301-1/2012-7 z dne 3. 9. 2012.

Vlagatelj se je skladno z drugim odstavkom 20. člena ZPVPJN z dopisom z dne 3. 10. 2012 izjavil o naročnikovem predlogu po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, pri čemer je "ponovno poudar[il], da pogajanja niso bila transparentna in nismo imeli možnosti nobenega ugovora, ker nam je bila 15 minut po pogajanjih dana v podpis zaprta kuverta z odločitvijo" (str. 2). Čeprav glede na peti odstavek 29. člena ZPVPJN taka vlagateljeva izjava v zvezi z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo ni pravočasna, pa Državna revizijska komisija kljub temu ugotavlja, da je argument o netransparentnosti pogajanj le ponovitev argumentov iz zahtevka za revizijo, glede argumenta o nezmožnosti podaje ugovorov, ki je sicer nov, pa pojasnjuje, da bi vlagatelj vse morebitne ugovore lahko podal v zahtevku za revizijo in s tem dosegel, da bi se v primeru pravočasne vložitve zahtevka za revizijo do njih opredelil najprej naročnik (28. člen ZPVPJN), nato pa pod pogoji iz 29. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija (30. člen ZPVPJN v povezavi z 38. členom ZPVPJN).

Glede na predstavljene razloge Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da je zahtevek za revizijo utemeljen, zato ga je skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Naročnik je z vlogo št. 4301-1/2012-18 z dne 27. 9. 2012 Državni revizijski komisiji predlagal, da izda sklep, da mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila (prva alinea prvega odstavka 20. člena ZPVPJN).

Iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN je razvidno, da naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa med drugim (razen v primeru, če so za to podani pogoji) skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila. Temeljno pravilo je torej nesuspenzivnost zahtevka za revizijo, ki pa ni absolutno, saj v primeru, če niso podani pogoji, naročnik ne more skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila. Vendar lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 20. člena ZPVPJN ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim mu ta kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila.

Državna revizijska komisija je odločila o zahtevku za revizijo in ga zavrnila (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo je pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), postopek pravnega varstva po ZPVPJN pa se je zaključil. S tem so torej prenehale pravne posledice vloženega zahtevka za revizijo in njegov učinek na naročnikovo nemožnost sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik več ne izkazuje pravnega interesa za odločanje Državne revizijske komisije o predlogu, da mu dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, zato je naročnikov predlog zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točka izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 8. 10. 2012

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






















Vročiti:
" Dom starejših občanov Fužine, Nove Fužine 40, 1000 Ljubljana,
" Eurotronik, d. o. o., Štirnova 8, 4000 Kranj,
" Kron Telekom, d. o. o., Koroška cesta 20, 4000 Kranj,
" Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
" v arhiv, tu.

Natisni stran