018-190/2012 Elektro Celje, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sonje Drozdek-Šinko, kot predsednice senata, ter Vide Kostanjevec in mag. Maje Bilbija, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila "SN KABELSKI PRIBOR" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj ELTIMA, d. o. o., Ljubljana-Črnuče, Ljubljana, Šlandrova ulica 8C, Ljubljana - Črnuče, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Dunajska cesta 151, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO CELJE, d. d., Vrunčeva ulica 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 9. 2012

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 25. 5. 2012 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Preostanek založenega predujma za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja v znesku 463,64 EUR se vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 2. 2. 2012 sprejel sklep o začetku oddaje javnega naročila in imenovanju strokovne komisije za izvedbo nalog, številka JN-4/2012-NVV, za oddajo naročila "SN KABELSKI PRIBOR", obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po odprtem postopku pa je bilo (pod številko objave JN3064/2012) dne 20. 3. 2012 objavljeno na Portalu javnih naročil (v nadaljevanju: naročilo).

Naročnik je dne 11. 5. 2012 sprejel "ODLOČITEV o oddaji javnega naročila", številka JN-4/2012-NVV (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se zadevno naročilo odda ponudniku "MR, d.o.o., Miklavčeva ulica 7, 2000 Maribor", čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 15. 5. 2012, dne 24. 5. 2012 pa je naročniku po elektronski pošti poslal vlogo z dne 23. 5. 2012, poimenovano "Predlog za spremembo odločitve po 5. odstavku 83. člena ZJNVETPS".

Vlagatelj je dne 25. 5. 2012 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo z dne 25. 5. 2012, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (in nepopolna), naročnik pa bi jo moral "skladno s 84. členom ZJNVETPS izločiti" iz razloga, ker blago, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje
- zahteve naročnika, da se za ponujeno blago zahteva integrirano oblikovanje električnega polja,
- zahteve naročnika iz ponudbenega predračuna, da je treba ponuditi toplo(s)krčne kabelske končnike in kabelske spojke (v pozicijah od 1 do 10).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo očitane kršitve naročnika utemeljuje z dejstvi in dokazuje z dokazi, ki bodo podrobneje predstavljeni v nadaljevanju tega sklepa.

Naročnik je dne 5. 6. 2012 prejel vlogo izbranega ponudnika z dne 4. 6. 2012, skupaj s prilogami, poimenovano "Odgovor na zahtevek za revizijo JN3064/2012 "SN kabelski pribor"", znak izbranega ponudnika NS/188416/2012-VS. V omenjeni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in vse vlagateljeve očitke zavrača kot neutemeljene.

Naročnik je dne 14. 6. 2012 sprejel "ODLOČITEV o zahtevku za revizijo", številka JN-4/2012-NVV (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, obenem pa odločil tudi, da vlagatelj "nosi vse stroške zahtevka sam". V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik v celoti zavrača s strani vlagatelja zatrjevane očitke o kršitvah in pojasnjuje, da je "v Specifikaciji tehničnih zahtev (OBR-11)" podal le splošno zahtevo, da ima celotni SN kabelski pribor integrirano oblikovanje električnega polja, "[o]prema izbranega ponudnika" pa izpolnjuje zahtevo iz razpisne dokumentacije. Glede zahteve, da je treba (v pozicijah od 1 do 10 ponudbenega predračuna) ponuditi toploskrčne kabelske končnike in kabelske spojke, naročnik pojasnjuje, da ni bilo opredeljeno, da morajo biti kabelski končniki in spojke v celoti toploskrčni, "[o]prema izbranega ponudnika" pa izpolnjuje omenjene zahteve iz razpisne dokumentacije. Ob vsem doslej navedenem naročnik še dodaja, da bi, "[v] kolikor bi si" [â??] "razlagal postavljene zahteve na tako ozek način kot vlagatelj", moral izločiti (tudi) vlagateljevo ponudbo.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 18. 6. 2012.

Naročnik je v prilogi spremnega dopisa z dne 20. 6. 2012, znak naročnika NS/188430/2012-VS, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 21. 6. 2012, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka tega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 22. 6. 2012 prejela vlagateljevo vlogo z dne 21. 6. 2012, poimenovano "OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA V ZVEZI Z ZAHTEVKOM ZA REVIZIJO" (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V omenjeni vlogi se vlagatelj opredeljuje do (nekaterih) navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika, vlagatelja in izbranega ponudnika z dopisom številka 018-190/2012-3, z dne 13. 7. 2012, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN obvestila, da podaljšuje rok za odločitev v zadevi.

Dne 30. 7. 2012 je Državna revizijska komisija sprejela sklep številka 018-190/2012-3, s katerim je sklenila, da se izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja zaupa izvedencu, vlagatelju pa je naložila, da mora založiti predujem za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja. Dne 10. 8. 2012 je Državna revizijska komisija prejela vlagateljevo vlogo z dne 8. 8. 2012, poimenovano "dostava potrdila o plačanem predujmu", skupaj s prilogo "POTRDILO O IZVRŠENEM PLAČILU" (v nadaljevanju: vloga z dne 8. 8. 2012).

Državna revizijska komisija je dne 3. 9. 2012 prejela izvedensko mnenje z dne 30. 8. 2012 (v nadaljevanju: izvedensko mnenje), ki ga je v prilogi dopisov številka 018-190/2012-8, 018-190/2012-9 oziroma 018-190/2012-10 posredovala v izjasnitev vlagatelju, naročniku oziroma izbranemu ponudniku.

Dne 10. 9. 2012 je Državna revizijska komisija prejela vlogo izbranega ponudnika z dne 6. 9. 2012, poimenovano "018-190/2012-10 - Komentar na izvedensko mnenje", ki po vsebini predstavlja izjasnitev izbranega ponudnika o izvedenskem mnenju (v nadaljevanju: vloga z dne 6. 9. 2012). Istega dne je Državna revizijska komisija prejela vlogo naročnika z dne 7. 9. 2012, poimenovano "Izjasnitev o izvedenskem mnenju v zadevi št. 018-190/2012-9", ki po vsebini predstavlja izjasnitev naročnika o izvedenskem mnenju (v nadaljevanju: vloga z dne 7. 9. 2012). Do dne sprejema tega sklepa Državna revizijska komisija ni prejela izjasnitve vlagatelja o izvedenskem mnenju.

Državna revizijska komisija je dne 25. 9. 2012 prejela izvedenčev stroškovnik.

Po pregledu in proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje tega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, po proučitvi izvedenskega mnenja in izjasnitev o izvedenskem mnenju, pa tudi vse ostale dokumentacije, ki se nahaja v spisu zadeve, je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da iz seznama prispelih ponudb, zapisnika o javnem odpiranju ponudb in odločitve o oddaji naročila izhaja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila naročnik prejel dve (pravočasni) ponudbi (ponudbo izbranega ponudnika ter ponudbo vlagatelja). Kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila je naročnik obe ponudbi pregledal in ugotovil, da vsaka od njiju izpolnjuje vse zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije, po ocenjevanju po merilih za izbiro pa je (naj)večje število točk prejela ponudba izbranega ponudnika.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (in nepopolna), naročnik pa bi jo moral "skladno s 84. členom ZJNVETPS izločiti".

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da blago, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje zahteve naročnika, da se za ponujeno blago zahteva integrirano oblikovanje električnega polja. Po zatrjevanju vlagatelja blago, ki ga ponuja izbrani ponudnik, nima integriranega oblikovanja električnega polja, električno polje pa se oblikuje z ločenim silikonskim elementom za kontrolo električnega polja. Kot je razvidno na primeru ponujenega kabelskega končnika je (po zatrjevanju vlagatelja) način montaže tak, da se najprej na izolacijo kabla navleče silikonski element za kontrolo električnega polja, nato pa vremensko odporna toplo(s)krčna izolacijska cev, ne pa tako, kot je zahteval naročnik, to je v enem kosu z že integriranim oblikovanjem električnega polja. Vse navedeno po zatrjevanju vlagatelja velja tudi za ponujene kabelske spojke in ločljive ekranizirane vmesnike.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo presojati z vidika prvega odstavka 84. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb izločiti (vse) ponudbe, ki niso popolne. Popolna je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), neprimerna pa je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS). Glede na navedeno mora naročnik neprimerno ponudbo označiti za nepopolno ter jo izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih naročnikovih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije in ki tudi nima drugih pomanjkljivosti, naročnik ne sme označiti za neprimerno (in v posledici nepopolno), pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v 14. alinei 4. točke Navodil za izdelavo ponudbe med drugim določil, da mora ponudnik v ponudbi predložiti tudi vse zahtevane dokumente oziroma dokazila iz obrazca Specifikacija tehničnih zahtev (OBR-11), v tretji alinei 14. točke Navodil za izdelavo ponudbe pa je določil, da bo ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točke 4 Navodil za izdelavo ponudbe, izločil. V obrazcu številka 11, poimenovanem "SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV" (v nadaljevanju: specifikacija tehničnih zahtev), je naročnik v prvi alinei točke 1.3 kot dodatno zahtevo za SN kabelski pribor postavil tudi zahtevo "Zahteva se integrirano oblikovanje električnega polja", kot obvezno prilogo k ponudbi pa je (v točki 2) zahteval katalog ali opisne liste z vsemi zahtevanimi podatki, navodila za montažo, tipske preizkuse vseh ponujenih artiklov in nekatere druge priloge. Specifikacijo tehničnih zahtev (obrazec številka 11) so morali ponudniki na vsaki strani žigosati in podpisati, s čimer so izrecno potrdili, da izpolnjujejo vse zahteve iz omenjene specifikacije (obrazca številka 11).

Kot v navezavi na zahtevo "za integrirano oblikovanje električnega polja" v izvedenskem mnenju (na strani 3) opaža že izvedenec, njegovemu opažanju pa pritrjuje tudi Državna revizijska komisija, za omenjeno zahtevo v razpisni dokumentaciji ali v tehničnih poročilih ni najti tolmačenja oziroma definicije. Kot nadalje izhaja iz izvedenskega mnenja (na strani 1), ki ga Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu prav tako sprejema, integrirano oblikovanje električnega polja sicer pomeni način, postopke in ustrezen material, ki ga sestavimo v namensko celoto tako, da bo omogočala zahtevano električno varnost v mejah obratovalnih pogojev nameščene naprave v vsej njeni zahtevani življenjski dobi.

Naročnik dodatne zahteve za SN kabelski pribor, kot izhaja iz prve alinee točke 1.3 specifikacije tehničnih zahtev in se glasi "Zahteva se integrirano oblikovanje električnega polja", torej ni določil tako, da bi v njej določno, podrobno oziroma opredeljeno navedel, na kakšen način se v navezavi na SN kabelski pribor, ki je predmet zadevnega naročila, zahteva integrirano oblikovanje električnega polja. V posledici navedenega in ob upoštevanju dejstva, da je oblikovanje električnega polja pri SN kabelskem priboru mogoče izvesti na različne načine, je torej omenjeno zahtevo razpisne dokumentacije (specifikacije tehničnih zahtev) razumeti na način, da bo naročnik kot ustrezen označil SN kabelski pribor, ki bo izpolnil zahtevo po integriranem oblikovanju električnega polja ne glede na način integriranja, torej ne glede na način povezovanja (združevanja) posameznih elementov SN kabelskega pribora v celoto. Omenjene dodatne zahteve razpisne dokumentacije (specifikacije tehničnih zahtev) prav tako ni razumeti na način, da bi morali biti vsi elementi SN kabelskega pribora glede oblikovanja električnega polja kot del SN kabelskega pribora vanj integrirani že v osnovi (tovarniško, predfabricirani) in se ne bi smeli integrirati naknadno v postopku montaže (na primer z naknadnim navlečenjem). Tudi v slednje navedenem primeru gre za integrirano oblikovanje električnega polja, pri čemer se integracija izvede v postopku montaže. Res je sicer, da iz izvedenskega mnenja (na strani 2), ki ga Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu sprejema, izhaja, da kabelski pribor z več sestavnimi deli, ki jih je treba pri montaži sestaviti, (lahko) pomeni slabšo rešitev kot tovarniško sestavljen kabelski pribor, vendar pa naročnik v razpisni dokumentaciji (specifikaciji tehničnih zahtev) zahteve po integriranem oblikovanju električnega polja ni postavil v smislu, da bi morala biti izpolnjena pred postopkom montaže (oziroma, da bi moral biti SN kabelski pribor iz enega kosa z že vgrajenim oblikovanjem električnega polja). Naročnik je namreč dodatno zahtevo za SN kabelski pribor, kot izhaja iz prve alinee točke 1.3 specifikacije tehničnih zahtev, zapisal zelo splošno. Glede na navedeno torej ni mogoče pritrditi vlagatelju, ki dodatno zahtevo za SN kabelski pribor, kot izhaja iz prve alinee točke 1.3 specifikacije tehničnih zahtev, razlaga na način, da je naročnik v njej zahteval SN kabelski pribor "v enem kosu z že integriranim oblikovanjem električnega polja". Smiselno pa je pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke A. na strani 2) ugotavlja, da
- v razpisni dokumentaciji (specifikaciji tehničnih zahtev) "ni bilo opredeljeno na kakšen način mora biti oblikovanje električnega polja integrirano v SN kabelski pribor oz. celo postavljene zahteve, da mora biti SN kabelski pribor sestavljen zgolj iz enega kosa, ki že ima v sebi integrirano oblikovano električno polje",
- "je v Specifikaciji tehničnih zahtev (OBR-11) podal le splošno zahtevo, da ima celotni SN kabelski pribor integrirano oblikovanje električnega polja".
Da v razpisni dokumentaciji ni bila postavljena zahteva, da mora biti "SN kabelski pribor iz enega kosa z že vgrajenim oblikovanjem električnega polja", naročnik upravičeno ponovno opozarja tudi v svoji vlogi z dne 7. 9. 2012.

Iz doslej navedenih razlogov omenjene dodatne zahteve za SN kabelski pribor, kot izhaja iz prve alinee točke 1.3 specifikacije tehničnih zahtev, tudi ni razumeti na način, da je naročnik v njej zahteval, da mora biti ločeni silikonski element za oblikovanje električnega polja sestavni del toploskrčne izolacijske cevi (in se nanjo ne bi smel navleči naknadno) oziroma "del proizvoda samega", kot to v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (četrti odstavek na tretji strani) zatrjuje vlagatelj.

Naročnik v razpisni dokumentaciji prav tako ni določil, da je zahtevo po integriranem oblikovanju električnega polja razumeti na način, kot ga v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (šesti odstavek na tretji strani) v navezavi na kabelski končnik razume vlagatelj, in sicer, da zahtevi po integriranem oblikovanju električnega polja ne bo zadoščeno v primeru, da bi po montaži kabelskega končnika tega razrezali, silikonski element za oblikovanje električnega polja pa bi bilo mogoče z roko (brez rezanja, uporabe sile ali kemičnih sredstev) ločiti od kabla.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo sam zatrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil kabelski pribor, pri katerem se električno polje oblikuje z ločenim silikonskim elementom za kontrolo električnega polja, omenjenemu dejstvu pa ne nasprotuje niti izbrani ponudnik (v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo) niti naročnik (v odločitvi o zahtevku za revizijo). Dejstvo, da
- je komplet enožilnega kabelskega končnika, ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, sestavljen iz (silikonskega) elementa za kontrolo električnega polja,
- je komplet enožilne kabelske spojke, ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, sestavljen iz (silikonskega) elementa za oblikovanje oziroma kontrolo električnega polja,
- je ločljivi ekranizirani vmesnik (vtični kabelski konektor), ponujen v ponudbi izbranega ponudnika, sestavljen iz (silikonskega) elementa za oblikovanje električnega polja,
je v posledici izvedbe dokaznega predloga "vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in sicer konkretno v dokumente z oznako NAVODILA ZA MONTAŽO, ki se nanaša na kabelske končnike" in dokaznega predloga "vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in sicer konkretno v del KATALOGA za ponujeno blago izbranega ponudnika, ki se nanaša na kabelske končnike", ugotovila tudi Državna revizijska komisija.

Glede na
- dosedanjo obrazložitev tega sklepa, zlasti glede na zelo splošno podano dodatno zahtevo za SN kabelski pribor, kot izhaja iz prve alinee točke 1.3 specifikacije tehničnih zahtev in se glasi "Zahteva se integrirano oblikovanje električnega polja", ter njeno doslej pojasnjeno razumevanje,
- dosedanjo ugotovitev, da dodatne zahteve za SN kabelski pribor, kot izhaja iz prve alinee točke 1.3 specifikacije tehničnih zahtev, ne gre razlagati na način, da je naročnik v njej zahteval SN kabelski pribor "v enem kosu z že integriranim oblikovanjem električnega polja", pač pa na način, da je omenjeni dodatni zahtevi za SN kabelski pribor zadoščeno tudi v primeru, če se električno polje oblikuje z ločenim (silikonskim) elementom,
- dejstvo, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil SN kabelski pribor, pri katerem se električno polje oblikuje z ločenim (silikonskim) elementom,
Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je ponudba izbranega ponudnika v omenjenem delu neprimerna in nepopolna, niti, da je naročnik kršil določbe ZJNVETPS oziroma določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila, ko jo je v izpostavljenem delu označil za primerno in popolno. Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah namreč ni uspel izkazati oziroma dokazati, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila (to je dodatne zahteve za SN kabelski pribor, kot izhaja iz prve alinee točke 1.3 specifikacije tehničnih zahtev), v posledici česar ne bi odgovarjala v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. točko istega člena).

Omenjeni zaključek Državne revizijske komisije le še dodatno potrjuje izvedensko mnenje, saj iz njega (na strani 2) med drugim izhaja zaključek izvedenca, da "[p]onujena rešitev vlagatelja zahtevka za revizijo bolj izpolnjuje zahteve (integriranega )oblikovanja električnega polja,kar velja za ves ponujeni kabelski pribor". Iz citiranega stališča izvedenca namreč izhaja, da tudi ponudba izbranega ponudnika "izpolnjuje zahteve (integriranega )oblikovanja električnega polja" (čeprav v manjši meri kot ponudba vlagatelja), "kar velja za ves ponujeni kabelski pribor". Po oceni Državne revizijske komisije zaključek izvedenca, da "[p]onujena rešitev vlagatelja zahtevka za revizijo bolj izpolnjuje zahteve (integriranega )oblikovanja električnega polja", izhaja iz njegove ugotovitve, da "[k]abelski pribor z več sestavnimi deli,ki jih je treba pri montaži sestaviti, pomeni slabšo rešitev kot tovarniško sestavljen(integriran)", zato jo je potrebno v tem kontekstu tudi razumeti. Na razumevanje, da "tudi kabelski pribor izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve po integriranem oblikovanju električnega polja, čeprav po mnenju izvedenca v manjši meri", upravičeno v svoji vlogi z dne 7. 9. 2012 opozarja tudi naročnik.

Ker v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj (na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN) ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija dejstva, da je bila ponudba izbranega ponudnika pri istem naročniku v enem od predhodno izvedenih javnih naročil, pri katerem se je prav tako zahtevalo integrirano oblikovanje električnega polja, izločena kot nepopolna iz razloga, ker ni ustrezala zahtevanim pogojem, ni upoštevala. Omenjeno dejstvo, ki ga vlagatelj navaja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (zadnji odstavek na tretji strani, ki se nadaljuje kot prvi odstavek na četrti strani), po vsebini predstavlja navedbo novega dejstva v smislu (prekluzije iz) petega odstavka 29. člena ZPVPJN, vlagatelj pa v konkretnem primeru ni dokazal, da omenjenega novega dejstva brez svoje krivde ni mogel navesti (že) v predrevizijskem postopku. Iz smiselno enakega razloga Državna revizijska komisija ni upoštevala dokaznega predloga, ki ga vlagatelj v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo podaja v navezavi na izpostavljeno dejstvo.

V zahtevku za revizijo vlagatelj kot naslednje zatrjuje, da blago, ki ga v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje zahteve naročnika iz ponudbenega predračuna, da je treba ponuditi toplo(s)krčne kabelske končnike in kabelske spojke (v pozicijah od 1 do 10). Po zatrjevanju vlagatelja so kabelski končniki in kabelske spojke, ki jih v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, sestavljeni tudi iz nekrčljivih sestavnih delov (silikonskega elementa za kontrolo električnega polja, pri kabelskih končnikih za zunanjo montažo pa tudi silikonskega izolacijskega krožnika). Vse navedeno po zatrjevanju vlagatelja velja za ponujene kabelske končnike in kabelske spojke.

Ob vpogledu v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v 4. alinei 4. točke Navodil za izdelavo ponudbe med drugim določil, da mora ponudnik v ponudbi predložiti tudi predračun (OBR-6b), v tretji alinei 14. točke Navodil za izdelavo ponudbe pa je določil, da bo ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točke 4 Navodil za izdelavo ponudbe, izločil. V obrazcu številka 6b, poimenovanem "PONUDBENI PREDRAČUN" (v nadaljevanju: ponudbeni predračun), je naročnik v pozicijah od 1 do 5 zahteval toploskrčne kabelske končnike, v pozicijah od 6 do 8 toploskrčne kabelske spojke, v pozicijah 9 in 10 pa toploskrčne servisne kabelske spojke. Kot obvezno prilogo k ponudbi je naročnik v specifikaciji tehničnih zahtev zahteval tudi katalog ali opisne liste z vsemi zahtevanimi podatki, navodila za montažo, tipske preizkuse vseh ponujenih artiklov in nekatere druge priloge.

Državna revizijska komisija v navezavi na navedeno uvodoma ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da morajo biti kabelski končniki, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke, ki jih bodo v svojih ponudbah ponudili ponudniki, v celoti toploskrčni oziroma toploskrčne. Naročnik je v ponudbenem predračunu v pozicijah od 1 do 10 sicer zahteval toploskrčne kabelske končnike, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke, vendar pa v postavljeni zahtevi ni uporabil nobenega termina (na primer termina "v celoti", termina "vsi sestavni deli" ali podobno), ki bi omogočal zaključek, da je naročnik zahteval, da morajo biti kabelski končniki, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke, ki jih bodo v svojih ponudbah ponudili ponudniki, v celoti toploskrčni oziroma toploskrčne (ali da morajo biti vsi njihovi sestavni deli toploskrčni). V tem smislu je torej
- pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek točke B. na strani 3) navaja, da v ponudbenem predračunu "ni bilo opredeljeno, da morajo biti kabelski končniki in spojke v celoti toploskrčne",
- sprejeti opažanje izvedenca, ki v izvedenskem mnenju (na strani 3) navaja, da v razpisni dokumentaciji "ni jasnega zahtevka o toplokrčnosti in ali to pomeni v celoti ter ali ustreza tudi samo del ali velik del".
Iz omenjenega razloga, pa tudi iz razloga, ker vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo ni dokazal svojega zatrjevanja, da "[t]oplokrčni material pomeni, da je kabelski končnik ali kabelska spojka v celoti toplokrčna" (alinea B) točke 6), niti ni vsaj primeroma določno navedel, kateri kabelski končnik ali kabelska spojka na trgu je po njegovem mnenju v celoti toploskrčen oziroma toploskrčna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v izpostavljenem delu razpisno dokumentacijo v konkretnem primeru mogoče razumeti tudi na način, da je bilo zahtevi po toploskrčnosti zadoščeno že v primeru, če so ponudniki v svojih ponudbah ponudili kabelske končnike, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke, pri montaži katerih se uporabi toplota, ki povzroči skrčenje glavnega izolacijskega telesa kabelskega pribora za zaključevanje in spajanje, ne glede na to, ali so ti (kabelski končniki, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke) sestavljeni tudi iz nekaterih nekrčljivih delov.

V posledici izvedbe dokaznega predloga "vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in sicer konkretno v dokumente z oznako NAVODILA ZA MONTAŽO ki se nanaša na kabelske končnike" in dokaznega predloga "vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in sicer konkretno v del KATALOGA za ponujeno blago izbranega ponudnika, ki se nanaša na kabelske končnike", je Državna revizijska komisija
- glede kabelskih končnikov, ponujenih v ponudbi izbranega ponudnika, ugotovila, da iz navodil za montažo jasno izhajajo "[p]ravila za toplo krčenje". V omenjenih pravilih je zapisano, da se pri montaži kabelskega končnika uporabi primeren vir toplote (na primer plinski gorilnik ali pištola na vroči zrak), ki se ga uporablja za krčenje toploskrčne cevi (kabelskega končnika),
- glede kabelskih spojk, ponujenih v ponudbi izbranega ponudnika, ugotovila, da iz navodil za montažo, poimenovanih "Toploskrčna - hibridna enožilna povezovalna spojka za enožilne kable s polimerno izolacijo do 36 kV", jasno izhaja "[n]avodilo za delo s toploskrčnim materialom". V omenjenem navodilu je zapisano, da se pri montaži kabelske spojke uporabi primeren vir toplote (na primer plinski gorilnik ali pištola na vroči zrak), ki se ga uporablja za krčenje izolacijskih cevi in zunanjega plašča kabelske spojke,
- glede servisnih kabelskih spojk, ponujenih v ponudbi izbranega ponudnika, ugotovila, da iz navodil za montažo (v rubriki "[s]plošno") jasno izhaja, da se pri montaži servisnih kabelskih spojk uporabi primeren vir toplote (na primer plinski gorilnik ali pištola na vroči zrak), ki se ga uporablja za krčenje izolacijskih cevi in (zunanjega) plašča servisne kabelske spojke.

Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju (drugi odstavek na četrti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), da je iz katalogov kabelskih končnikov in kabelskih spojk v ponudbi izbranega ponudnika razvidno, da je ena od njihovih značilnosti tudi montaža z uporabo kombinacije natične in toploskrčne tehnologije, vendar pa omenjeni podatek ob dejstvu, da je razpisno dokumentacijo v konkretnem primeru mogoče razumeti tudi na način, da je bilo zahtevi po toploskrčnosti zadoščeno že v primeru, če so ponudniki v svojih ponudbah ponudili kabelske končnike, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke, pri montaži katerih se uporabi toplota, ki povzroči skrčenje glavnega izolacijskega telesa kabelskega pribora za zaključevanje in spajanje (ne glede na to, ali so kabelski končniki, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke sestavljeni oziroma sestavljene tudi iz nekaterih nekrčljivih delov), ni pravno relevanten. Pravno relevantno je, da se pri montaži kabelskih končnikov, kabelskih spojk in servisnih kabelskih spojk, ponujenih v ponudbi izbranega ponudnika, uporabi primeren vir toplote (na primer plinski gorilnik ali pištola na vroči zrak), ki se ga uporablja za krčenje (toploskrčne) cevi kabelskega končnika oziroma (toploskrčnih) izolacijskih cevi in zunanjega plašča (servisne) kabelske spojke. Kot to v svoji vlogi z dne 6. 9. 2012 (v tretjem odstavku na strani 2) upravičeno opozarja izbrani ponudnik, je Državna revizijska komisija vsebinsko zelo podobne zaključke ob primerljivem dejanskem stanju glede razumevanja toploskrčnosti napravila že v svojem sklepu številka 018-228/2012-5, z dne 27. 8. 2012. Tudi v slednje omenjeni zadevi je zahtevek za revizijo vložil tokratni vlagatelj, takratni naročnik pa je s takratnim obvestilom o izidu javnega naročila v sklopu številka 18 ("VN kabelske glave in spojke") takratne ponudnike obvestil, da se okvirni sporazum v sklopu številka 18 sklene z vlagateljem in takratnim ponudnikom "MR, d.o.o., Miklavčeva ulica 7, Maribor" (tokratnim izbranim ponudnikom).

Glede na
- dosedanjo obrazložitev tega sklepa, zlasti glede na dejstvo, da v ponudbenem predračunu v konkretnem primeru ni bilo opredeljeno, da morajo biti kabelski končniki, kabelske spojke in servisne kabelske spojke v celoti toploskrčni oziroma toploskrčne,
- dejstvo, da je razpisno dokumentacijo v pozicijah od 1 do 10 ponudbenega predračuna v konkretnem primeru mogoče razlagati tudi na način, da je bilo zahtevi po toploskrčnosti zadoščeno že v primeru, če so ponudniki v svojih ponudbah ponudili kabelske končnike, kabelske spojke in servisne kabelske spojke, pri montaži katerih se uporabi toplota, ki povzroči skrčenje glavnega izolacijskega telesa kabelskega pribora za zaključevanje in spajanje, ne glede na to, ali so ti (kabelski končniki, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke) sestavljeni tudi iz nekaterih nekrčljivih delov,
- dejstvo, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da kabelski končniki, kabelske spojke oziroma servisne kabelske spojke, ki jih v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, niso takšni, da se pri njihovi montaži uporabi toplota, ki povzroči skrčenje glavnega izolacijskega telesa kabelskega pribora za zaključevanje in spajanje, pač pa zatrjuje zgolj, da so kabelski končniki in kabelske spojke, ki jih v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, sestavljeni tudi iz nekrčljivih sestavnih delov,
- dejstvo, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi ponudil kabelske končnike, kabelske spojke in servisne kabelske spojke, pri montaži katerih se uporabi toplota, ki povzroči skrčenje glavnega izolacijskega telesa kabelskega pribora za zaključevanje in spajanje,
Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni uspel izkazati oziroma dokazati, da je ponudba izbranega ponudnika v omenjenem delu neprimerna in nepopolna, niti, da je naročnik kršil določbe ZJNVETPS oziroma določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila, ko jo je v izpostavljenem delu označil za primerno in popolno. Vlagatelj v izpostavljenem delu zahtevka za revizijo in v njegovih mejah namreč ni uspel izkazati oziroma dokazati, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila (to je zahteve po tem, da morajo biti kabelski končniki, kabelske spojke in servisne kabelske spojke toploskrčni oziroma toploskrčne), v posledici česar ne bi odgovarjala v celoti zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS, v povezavi s 17. točko istega člena).

Omenjeni zaključek Državne revizijske komisije le še dodatno potrjuje izvedensko mnenje, ki ga Državna revizijska komisija v izpostavljenem delu sprejema, saj iz njega (na strani 2) med drugim izhaja zaključek izvedenca, da so "[k]abelski končniki in spojke obeh ponudnikov" [â??] "nudeni kot toplokrčni."

Glede na vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila, da se vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 25. 5. 2012 kot neutemeljen zavrne.

Čeprav navedeno ni vplivalo na predmetno odločitev, Državna revizijska komisija še pripominja, da se vlagatelj v svoji opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, kljub temu, da je imel na podlagi petega odstavka 29. člena ZPVPJN to možnost, ni v ničemer opredelil do zatrjevanj naročnika (peti odstavek točke A. na strani 2 oziroma peti odstavek točke B. na strani 3), da bi, "[v] kolikor bi si naročnik razlagal postavljene zahteve na tako ozek način kot vlagatelj", moral izločiti (tudi) vlagateljevo ponudbo.

V navezavi na opozorilo izbranega ponudnika v vlogi z dne 6. 9. 2012, da je v primeru, ko je bil za blago "SN kabelski pribor" [â??] "izbran ponudnik MR d.o.o Maribor", s strani (tokratnega) vlagatelja vedno vložen zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila, s čimer (tokratni) vlagatelj izrablja svojo pravico in zadržuje sklepanje pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik ni izkazal, da je v konkretnem primeru vlagatelj s tem, ko je vložil svoj zahtevek za revizijo, morebiti zlorabil svojo pravico do vložitve pravnega varstva (z namenom škodovati izbranemu ponudniku ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem). Takšnega zaključka v konkretnem primeru ni napravila niti Državna revizijska komisija. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogov, ki bi utemeljevali izrek denarne kazni vlagatelju po 21. členu ZPVPJN, ni.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prvi stavek tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva povračilo stroškov za takso in stroške odvetniškega zastopanja v znesku 1.400,00 EUR, povečano za 20 % davek na dodano vrednost.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku in ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev priglašenih stroškov.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi "POTRDILO O IZVRŠENEM PLAČILU" takse v znesku 1.487,80 EUR. Ker bi bil v konkretnem postopku pravnega varstva vlagatelj dolžan plačati takso v znesku enega odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe (tretja alinea prvega odstavka 71. člena ZPVPJN), torej takso v znesku 1.487,28 EUR, Državna revizijska komisija pa je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin ugotovila, da je vlagatelj (sledeč pravnemu pouku v odločitvi o oddaji naročila, v katerem je bil naveden znesek takse "1.487,28,80 EUR") plačal napačno višino oziroma napačen znesek takse (vlagatelj je takso preplačal za 0,52 EUR), bo ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).

Na dejstvo, da je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva "vplačal takso skladno z napačnim pravnim poukom v previsokem znesku", v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek obrazložitve na prvi strani) opozarja tudi naročnik in "apelira na Državno revizijsko komisijo, da po uradni dolžnosti ministrstvu za finance naloži vračilo preveč vplačane takse vlagatelju".

Državna revizijska komisija je s sklepom številka 018-190/2012-3, z dne 30. 7. 2012, vlagatelju naložila, da mora za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja založiti predujem v znesku 1.000,00 EUR, vlagatelj pa je v prilogi vloge z dne 8. 8. 2012 izkazal, da je dne 8. 8. 2012 za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja založil (vplačal) predujem v omenjenem znesku.

Državna revizijska komisija je dne 25. 9. 2012 prejela izvedenčev stroškovnik, v posledici prejetega stroškovnika pa je na podlagi 70. člena ZPVPJN ugotovila, da dejanski stroški za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja znašajo 536,36 EUR. Državna revizijska komisija ostalih priglašenih stroškov za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja ni priznala, saj jih ne ocenjuje za potrebne.

Ker dejanski stroški za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja v konkretnem primeru znašajo 536,36 EUR, vlagatelj pa je za izvedensko delo in pridobitev izvedenskega mnenja založil (vplačal) predujem v znesku 1.000,00 EUR, je Državna revizijska komisija odločila, da se preostanek založenega predujma v znesku 463,64 EUR vrne vlagatelju na njegov transakcijski račun.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 27. 9. 2012


Predsednica senata
Sonja Drozdek-Šinko, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- ELEKTRO CELJE, d. d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje
- Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana
- MR, d. o. o., Miklavčeva ulica 7, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana
- v arhiv - tu (dva izvoda)

Natisni stran