018-256/2012 Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek Šinko, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila "Informacijsko telekomunikacijske storitve" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Kron Telekom, d.o.o., Koroška 20, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13a, Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.9.2012

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 16.8.2012 se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Informacijsko telekomunikacijske storitve", obvestilo o javnem naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN8079/2012 z dne 25.7.2012.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 750,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnim obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5.7.2012 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "Informacijsko telekomunikacijske storitve". Naročnik javno naročilo oddaja po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi. Obvestilo o javnem naročilu je naročnik objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod objavo št. JN8079/2012 z dne 25.7.2012.

Vlagatelj je z vlogo z dne 16.8.2012, vloženo pred potekom roka za oddajo ponudb, na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje kršitve prvega odstavka 6. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), prvega odstavka 7. člena ZJN-2, prvega odstavka 8. člena ZJN-2, 9. člena ZJN-2 ter 10. člena ZJN-2. Vlagatelj s tem v zvezi navaja, da so naročnikove zahteve iz tehničnih specifikacij (točka 2.6.1. razpisne dokumentacije) izjemno slabo definirane, zaradi česar je nemogoče oddati popolno ponudbo. Vlagatelj ne ve, kaj točno naročnik želi, zato ne more vedeti, kakšna ponudba bo zadovoljila naročnikove želje. Ohlapno določena tehnična dokumentacija omogoča arbitrarnost naročnika pri odločanju o izbiri ponudnika, saj se bo naročnik lahko sproti odločil, kaj želi oz. kaj potrebuje, to pa je v nasprotju z ZJN-2. Vlagatelj dalje izpostavlja pomen temeljnih načel javnega naročanja ter izraža prepričanje, da je naročnik s tehničnimi specifikacijami, kot jih je določil, kršil vsa temeljna načela. V nadaljevanju vlagatelj pojasnjuje, da je naročniku dne 3.8.2012 zastavil več vprašanj, ki se nanašajo na tehnične specifikacije javnega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval rešitev za 362 telefonskih priključkov, od tega 32 nadstandardnih, 15 faks naprav in 4 posredovalne mize. Vlagatelj je naročnika s tem v zvezi prosil, da količinsko in po tipu specificira aparate (digitalni, analogni, analogni prenosni, IPâ??), da bo lahko pripravil ustrezno ponudbo. Poleg tega je prosil, če lahko naročnik opredeli osnovne zahteve za posamezen tip aparata (nadstandardni, analogniâ??). Naročnik mu je na to vprašanje odgovoril s pojasnilom, ki odločitev prepušča ponudnikom, ki ne definira tipa aparatov in ki ne opredeli osnovnih zahtev za aparate. Navedeno pomeni neenakopravnost ponudnikov in vodi do neprimerljivih ponudb ter arbitrarnega odločanja naročnika o "boljši ponudbi". V razpisni dokumentaciji je dalje predvidena povezava oddaljene lokacije Stara Gora preko VPN-LAN omrežja v celovit sistem. Vlagatelj je naročnika prosil za obrazložitev, kakšna je povezava med lokacijama, ravno tako pa je prosil, da naročnik specificira aparate, ki se bodo priključili na tej lokaciji, po tipu in količini. Hkrati je vlagatelj želel, da mu naročnik sporoči število faks naprav. Naročnik na vlagateljevo vprašanje ni odgovoril in navedel točnega števila aparatov za to lokacijo, temveč je podal le okvirno oceno o tem, da se na lokaciji nahaja cca. 10 % priključkov, kar zopet pomeni položaj neenakopravnosti ter možnost arbitrarnega odločanja o izbiri ponudbe. Vlagatelj je zaprosil tudi za pojasnilo, kaj so dejanske zahteve v razpisni dokumentaciji in kaj mora sistem omogočati. Na takšno vprašanje je naročnik odgovoril s prošnjo, da vlagatelj svoje vprašanje konkretizira. V nadaljevanju je vlagatelj naročnika prosil, naj v zvezi z zahtevo za priključitev štiri-kanalnega GSM vmesnika navede naziv proizvajalca in tip vmesnika ter način priklopa. Poleg tega je naročnika prosil tudi, naj obrazloži kakšne načine povezljivosti nudi sistem PIPS in kakšno funkcijo izvaja. Naročnik je v odgovor na navedena vprašanja pojasnil, da ne pozna tehnično-tehnoloških značilnosti pageing naprav, zato tudi ne pozna protokola, ki je v uporabi. Naročnik je ob tem navedel, da imajo ponudniki možnost preveriti pri naročniku dejansko stanje tehnične opreme, poudaril pa je tudi, da je vlagateljeva zahteva, da naročnik pojasnjuje protokole, v kontekstu objave javnega naročila, pri katerem sodelujejo ponudniki, za katere se domneva, da so poznavalci predmeta naročila, neutemeljena. V zvezi z možnostjo ogleda opreme je naročnik posredoval podatke o svoji kontaktni osebi. Vlagatelj ocenjuje za nekorektno, da uporabnik zahteva povezljivost za produkt, ki ga ima v uporabi, ob tem pa ponudnikom ne posreduje zahtevanih tehničnih informacij. V kolikor je naročnik sam nepoznavalec tega, bi zahtevane podatke lahko pridobil pred objavo razpisa pri vzdrževalcu aplikacije PIPS in te objavil. Izgovarjanje na nepoznavanje predmeta javnega naročila in prelaganje odgovornosti na ponudnike je nedopustno. Poleg tega se kontaktna oseba, ki jo je navedel naročnik, na klice ne javlja. Kot naslednje vlagatelj izpostavlja, da mora, skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, ponudba zajemati vse predvidene in nepredvidene stroške po načelu "funkcionalni ključ v roke", upoštevati je treba celotno postavitev sistema z ustrezno opremo, funkcionalnosti v celotni dobi trajanja najema in stroške priklopa na telefonskega operaterja. Vlagatelj je naročnika prosil, če lahko natančno opredeli, kako se bo izvedlo napajanje IP aparatov (lokalno ali preko PoE stikal), kakšna je obstoječa inštalacija ter kako je s strežnikom (ali se uporabi obstoječi ali ga je potrebno vključiti v ponudbo). Na navedeno vprašanje je naročnik odgovoril z navedbo, da se bo napajanje IP aparatov izvajalo preko PoE stikal ter da mora vsa stikala z brezprekinitvenim napajanjem in strežnikom ponudnik vključiti v svojo ponudbo. Predstavljen naročnikov odgovor je po vlagateljevem mnenju sam sebi namen, saj naročnik v njem ni podal relevantnih podatkov, ki jih sicer ni navedel niti v razpisni dokumentaciji (naročnik namreč ni opredelil tipov telefonske opreme niti ni opredelil, ali ima za IP rešitev primerno infrastrukturo, ravno tako ni pojasnil, ali je stanje inštalacij primerno za IP opremo). V razpisni dokumentaciji so navedene tudi desktop aplikacije za telefonijo. Vlagatelj je naročnika prosil za pojasnilo, ali je potrebno vse navedene aplikacije vključiti v ponudbo ali pa mora ponujeni sistem imeti samo možnost kasnejše implementacije aplikacij. V odgovor na navedeno vprašanje je naročnik navedel, da mora biti število odjemalcev za osebne računalnike najmanj 160, da so analogni aparati prenosni aparati in dvojčki k osnovnemu aparatu ter da jih je v ustanovi cca. 30. Ob tem je naročnik predstavil možnost ogleda obstoječe opreme, v zvezi s čemer je posredoval podatke o dveh kontaktnih osebah. Vlagatelj izpostavlja, da je takšna zahteva po "najmanj 160" odjemalcev zelo ohlapna, vlagatelj pa pričakuje, da bo naročnik število točno določil. Tudi navedeni naročnikov odgovor ne razjasnjuje zahtev razpisne dokumentacije in je sam sebi namen, naročnik pa z njim krši temeljna načela javnega naročanja. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se ugotovi, da je naročnik kršil predstavljena določila ZJN-2 in se njegovemu revizijskemu zahtevku ugodi tako, da se razveljavi predmetno javno naročilo oz. razpisna dokumentacija. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je vlagatelja z vlogo z dne 17.8.2012 pozval k dopolnitvi revizijskega zahtevka z navedbo, ali gre v konkretnem postopku oddaje javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada. Vlagatelj je na naročnikov poziv odgovoril z vlogo z dne 20.8.2012.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom z dne 28.8.2012, s katerim je tega zavrnil kot neutemeljenega, ravno tako pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi stroškov pravnega varstva. V obrazložitvi sklepa naročnik vlagateljev očitek o nedefiniranosti zahtev razpisne dokumentacije zavrača kot neutemeljen. Naročnik meni, da so njegove zahteve jasno definirane in ponudnikom omogočajo oddajo popolne ponudbe. Naročnik je tekom postopka oddaje javnega naročila na zahteve zainteresiranih ponudnikov za dodatna pojasnila razpisne dokumentacije odgovarjal v roku, kronologija podanih zahtev in objavljenih pojasnil pa jasno kaže na to, da je imel vlagatelj v primeru nejasnosti določenih pojasnil še vedno čas zahtevati dodatna pojasnila, na katera bi lahko naročnik v roku odgovoril. Nenazadnje je vlagatelj do roka za oddajo ponudb tudi oddal svojo ponudbo, skupno tri prejete ponudbe pa kažejo na to, da je bila razpisna dokumentacija s pojasnili takšna, da je omogočala oddajo popolne ponudbe. Naročnik dalje zavrača tudi vlagateljeve navedbe o kršitvi temeljnih načel javnega naročanja. Drži sicer navedba vlagatelja, da je v okviru zahtev razpisne dokumentacije mogoče ponuditi različne artikle, tudi različno število zahtevanih postavk v pogledu kvaliteta - cena ponudbe, kar pa ne pomeni, da so bili ponudniki seznanjeni z različnimi dejstvi, ker naj bi si lahko vsak ponudnik zahteve iz dokumentacije razlagal po svoje. Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno določil spodnjo mejo zahtev, ki jim mora biti v ponudbi zadoščeno, kar zagotavlja primerljivost ponudb. V nadaljevanju obrazložitve sklepa naročnik predstavlja vprašanja, ki mu jih je zastavil vlagatelj v zvezi z razpisno dokumentacijo postopka, ter odgovore, ki jih je sam podal na ta vprašanja. Naročnik meni, da je podal zadostna pojasnila na zastavljena vprašanja ter da so na podlagi teh ponudniki lahko pripravili popolne ponudbe. Vlagatelj je imel možnost zahtevati dodatna pojasnila, ki jih ni zahteval, vse morebiti potrebne podatke pa bi lahko pridobil tudi z ogledom obstoječega sistema, ki mu ga je naročnik ponudil. Vlagatelj po naročnikovem mnenju ni uspel izkazati utemeljenosti revizijskih navedb, zato naročnik njegov revizijski zahtevek zavrača kot neutemeljen. Naročnik opozarja še, da je vlagatelj svoj neutemeljen revizijski zahtevek vložil dan pred odpiranjem ponudb. Pri tem je zatrjeval, da ne more pripraviti popolne ponudbe, hkrati pa je to na dan poteka roka za oddajo ponudb naročniku osebno dostavil. Naročnik na podlagi navedenega meni, da vlagatelj deluje z namenom oviranja naročnika pri izvedbi javnega naročila, zato predlaga izrek primerne denarne kazni po prvem odstavku 21. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je dne 4.9.2012 na naročnika in Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, s katero se je opredelil do navedb naročnika iz odločitve o njegovem revizijskem zahtevku.

Naročnik je v prilogi dopisa, prejetega dne 3.9.2012, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in z njim v zvezi vodenem predrevizijskem postopku.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi navedb udeležencev postopka je Državna revizijska komisija, na podlagi 39. in 70. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo vlagateljevega revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija je s tem v zvezi ugotovila, da je naročnik vlagatelja z dopisom z dne 17.8.2012 pozval k dopolnitvi njegovega revizijskega zahtevka z navedbo, ali gre v konkretnem postopku oddaje javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada.

Skladno z določili 8. alineje prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora zahtevek za revizijo med drugim vsebovati navedbo, ali gre v konkretnem postopku javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada. Iz določil prvega odstavka 26. člena ZPVPJN dalje izhaja, da naročnik po prejemu revizijskega zahtevka med drugim preveri, če ta vsebuje vse sestavine iz 15. člena ZPVPJN. Če zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine (in so izpolnjene tudi preostale zahteve iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ga naročnik, kot to določa drugi odstavek 26. člena ZPVPJN, sprejme v obravnavo. Naročnik pa sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo tudi, če ne vsebuje obveznih sestavin iz 3., 4. ali 8. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona, pod pogojem, da so te obvezne sestavine razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila. Tudi poziv vlagatelju, naj svoj revizijski zahtevek dopolni, sme naročnik izdati le v primeru, če manjkajoče sestavine niso razvidne iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila (četrti odstavek 26. člena ZPVPJN).

Ker gre pri podatku o tem, ali gre v postopku oddaje javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada, za podatek, s katerim v prvi vrsti razpolaga naročnik, tako pa tudi za podatek, ki bo iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila razviden vselej takrat, kadar ga bo v to dokumentacijo vključil naročnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretni zadevi naročnikov poziv vlagatelju k dopolnitvi njegovega revizijskega zahtevka z navedbo obravnavanega podatka ni bil upravičen oz. je bil neskladen z določili ZPVPJN.


Ob ugotovitvi, da so procesne predpostavke izpolnjene, je Državna revizijska komisija pristopila k vsebinski obravnavi vlagateljevega revizijskega zahtevka.

Med vlagateljem in naročnikom je v zadevi spor glede vprašanja, ali je razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila v delu, kjer so v njej podane tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, dovolj jasna, da omogoča pripravo in primerljivost ponudb.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da mora biti razpisna dokumentacija jasna in nedvoumna ter da mora naročnik vse svoje zahteve (tj. tudi zahteve glede predmeta javnega naročila) opredeliti vnaprej. Zgolj takšna razpisna dokumentacija namreč ponudnikom omogoča, da lahko oddajo popolne ponudbe in jim hkrati zagotavlja, da ocena o (ne)izpolnjevanji zahtev iz te ne bo prepuščena naročnikovi subjektivni oceni. Naročnik lahko zgolj z jasnim in vnaprejšnjim oblikovanjem vseh svojih zahtev zagotovi tudi medsebojno primerljivost ponudb, ki je predpostavka za to, da lahko, upoštevajoč postavljena merila, opravi izbiro najugodnejšega ponudnika.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 2.6.1. Opis in bistvene zahteve naročnika med drugim določil naslednje tehnične specifikacije:

"Ponudnik mora ponuditi rešitev, ki zagotavlja potrebno infrastrukturo za priključitev in nemoteno delovanje 362 telefonskih priključkov (od tega 32 (dvaintrideset) nadstandardnih in 15 (petnajst) fax naprav ter 4 (štiri) posredovalne mize)."

V zvezi z navedeno zahtevo je bilo naročniku zastavljeno naslednje vprašanje:

"Prosimo, če lahko količinsko in po tipu specificirate aparate (digitalni, analogni, analogni prenosni, IP, â??) za pripravo ustrezne ponudbe. Nikjer niso opredeljene osnovne zahteve za posamezen tip aparata (nadstandardni, analogniâ??.). Prosimo vas, da zahteve opredelite."

V odgovor na navedeno vprašanje je naročnik navedel:

"Posredovalne mize so oprema, ki jo uporabljajo delavci-telefonisti za hitro posredovanje telefonskih povezav zunanjih in notranjih klicateljev, z možnostjo uporabe naglavnih slušalk ter z možnostjo hitrega shranjevanja številk. Nadstandardni telefonski priključek mora omogočati hitro prejemanje in posredovanje telefonskih povezav in hitro shranjevanje številk v spomin. Specifikacijo aparatov glede na tip, naročnik prepušča ponudniku, količina pa je že podana."

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim pritrjuje vlagatelju v njegovi trditvi, da naročnik z razpisno dokumentacijo in njenimi pojasnili ni v zadostni meri definiral tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila. Naročnik namreč ni opredelil niti tipa aparatov, ki jih zahteva, niti tehničnih lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati posamezni aparati. Tako (pomanjkljivo) oblikovane tehnične specifikacije ponudnikom omogočajo, da ponudijo širok nabor po tehnologiji in funkcionalnostih povsem različnih aparatov, naročnika pa onemogočajo v možnosti kakršnekoli objektivne primerjave ponudb. S tem je podana podlaga za obravnavo ponudnikov v neskladju s temeljnimi načeli javnega naročanja, predvsem z načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, skladno s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh
elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, ter da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo kakršnokoli obliko diskriminacije ponudnikov.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji pod točko 2.6.1. Opis in bistvene zahteve naročnika dalje predvidel tudi "povezavo oddaljene lokacije Stara Gora preko VPN-LAN omrežja v enovit sistem".

V zvezi z navedeno zahtevo je bilo naročniku zastavljeno naslednje vprašanje:

"Prosimo za obrazložitev, kakšna je povezava med lokacijama" Prav tako količinsko in po tipu specificirajte aparate (IP, digitalni, analogni, analogni prenosni, â??), ki so namenjeni oziroma se bodo priključili na tej lokaciji. Sporočite tudi koliko je faks naprav."

V odgovor na navedeno vprašanje je naročnik navedel:

"Povezava med lokacijama je VPN-LAN preko optike. Na lokaciji Stara Gora se nahaja ena od posredovalnih miz in cca. 10 % telefonskih priključkov, ki po strukturi oprema ne odstopajo od strukture na lokacije v Šempetru pri Gorici."

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim pritrjuje vlagatelju v njegovi trditvi, da naročnik z razpisno dokumentacijo in njenimi pojasnili ni v zadostni meri definiral tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila. Naročnik namreč ni podal točnega števila aparatov, ki jih morajo ponudniki zagotoviti na lokaciji Stara Gora, temveč le oceno ("cca.") tega števila, podano v obliki deleža vseh zahtevanih aparatov. Na podlagi takšnih tehničnih specifikacij ponudniki ne morejo pripraviti svoje ponudbe, saj v njej že po naravi stvari za navedeno lokacijo ne morejo ponuditi cca. 36,2 telefonskih priključkov, od tega 3,2 nadstandardna priključka in 1,5 faks naprav (kar bi predstavljalo delež 10 % od vseh zahtevanih aparatov).

Kot naslednje je naročnik v razpisni dokumentaciji pod točko 2.6.1. Opis in bistvene zahteve naročnika dalje določil, da mora ponudnik "izvesti priklop obstoječega 4-kanalnega GSM vmesnika za potrebe klicev v omrežje mobilnega operaterja, s katerim ima naročnik sklenjeno pogodbo". V okviru zahtevanih funkcionalnosti internih priključkov in terminalov pa je naročnik zahteval "povezavo na obstoječi PIPS sistem bolnišnice".

V zvezi z navedenima zahtevama je bilo naročniku zastavljenih več vprašanj, na katera je ta podal naslednje odgovore:

"Ponudnik mora zagotoviti kompatibilnost z obstoječim PIPS sistemom. Možen je ogled sistema s strani zainteresiranih ponudnikov po predhodni najavi. Kontaktna oseba: J. K. â??";

"Ponudnik mora zagotoviti kompatibilnost z obstoječimi GSM vmesniki. Možen je ogled obstoječih vmesnikov s strani zainteresiranih ponudnikov po predhodni najavi. Kontaktna oseba: J.Kâ??";

"Naročnik ne razpolaga s tehničnimi specifikacijami PIPS sistema in GSM Vmesnikov. Ponudnik mora zagotoviti kompatibilnost z obstoječim PIPS sistemom in GSM vmesniki. Možen je ogled obstoječe opreme s strani zainteresiranih ponudnikov po predhodni najavi. Kontaktna oseba: J.Kâ??";

"PIPS sistem je oznaka za pozivni (pagein) sistem. Naročnik ne pozna tehnično-tehnoloških značilnosti pageing naprav zato tudi ne pozna tudi protokola, ki je v uporabi. Ponudniki imajo možnost preveriti pri naročniku dejansko stanje tehnične opreme. Vse velja tudi za GSM vmesnike. Zahteva zainteresiranega ponudnika, da naročnik pojasnjuje protokole, je v kontekstu objave javnega naročila, na katerem sodelujejo ponudniki, za katere se domneva, da so poznavalci predmeta naročila, neutemeljena. Kot obrazloženo, naročnik omogoča vsem zainteresiranim ponudnikom, da preverijo dejansko stanje pri naročniku."

"Število odjemalcev za osebne računalnike mora biti najmanj 160. Kot je naročnik že pojasnil, so analogni aparati prenosni aparati in dvojčki k osnovnemu aparatu in jih je v ustanovi cca. 30. Možen je ogled obstoječe opreme s strani zainteresiranih ponudnikov po predhodni najavi. Kontaktna oseba: J.K. â?? V primeru, da kontaktna oseba ni dosegljiva, se zainteresirani ponudniki najavijo tudi preko tajništva tehnično oskrbovalnih služb in sicer na tel: +386 5 330 1450 ali preko e-pošte: tajnistvo.tos@bolnisnica-go.si."

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim pritrjuje vlagatelju v njegovi trditvi, da naročnik z razpisno dokumentacijo in njenimi pojasnili ni v zadostni meri definiral tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija v tej v zvezi posebej izpostavlja, da je naročnik v okviru razpisne dokumentacije določil, da mora "ponudba zajemati vse predvidene in nepredvidene stroške po načelu "funkcionalni ključ v roke", upoštevati je treba celotno postavitev sistema z ustrezno opremo, funkcionalnost v celotni dobi trajanja najema in stroške priklopa na telefonskega operaterja". Ob upoštevanju takšne naročnikove zahteve, lahko ponudniki prevzamejo poslovno tveganje in pripravijo popolno ponudbo le v primeru, če jim naročnik v celoti predstavi trenutno stanje njegove informacijsko - komunikacije tehnologije (ki bo uporabljena kot podlaga za izvedbo predmeta javnega naročila). Takšne obveznosti naročnik, kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, ne more prevaliti na ponudnike, kot "poznavalce predmeta naročila", ravno tako pa je ne more nadomestiti zgolj z načelno možnostjo ogleda obstoječe opreme, ki pa ga zaradi nedosegljivosti naročnikove kontaktne osebe (na kar je bil naročnik opozorjen tudi prek dne 7.8.2012 zastavljenega vprašanja in česar ne prereka) ni mogoče izvesti. Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje tudi v njegovi navedbi (podani v zaključnem delu revizijskega zahetvka) o nezadostni definiranosti števila odjemalcev za osebne računalnike. Opredelitev teh z zapisom "najmanj 160" namreč ne daje ustrezne podlage za prevzem poslovnega tveganja s strani ponudnikov oz. za pripravo popolne ponudbe.

Naročniku je bilo v zvezi s tehničnimi specifikacijami iz točke 2.6.1. Opis in bistvene zahteve naročnika zastavljeno tudi naslednje vprašanje:

"Ponudba mora zajemati vse predvidene in nepredvidene stroške po načelu â"łfunkcionalni ključ v rokeâ"ł, upoštevati je treba celotno postavitev sistema z ustrezno opremo, funkcionalnosti v celotni dobi trajanja najema in stroške priklopa na telefonskega operaterja. Prosimo, če lahko natančno opredelite kako se bo izvajalno napajanje IP aparatov (lokalno ali preko PoE stikal), kakšna je obstoječa inštalacija, kako je s strežnikom (ali se uporabi obstoječi ali ga je potrebno vključiti v ponudbo""

Na navedeno vprašanje je naročnik odgovoril, kakor sledi:

"Napajanje IP aparatov se bo izvajalo preko PoE stikal. Vsa stikala z brezprekinitvenim napajanjem in strežnikom mora ponudnik vključiti v ponudbo."

Državna revizijska komisija v zvezi z zapisanim pritrjuje vlagatelju v njegovi trditvi, da naročnik z razpisno dokumentacijo in njenimi pojasnili ni v zadostni meri definiral tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila. Kot je bilo v tem sklepu že pojasnjeno, je bil naročnik potencialnim ponudnikom dolžan v celoti predstaviti trenutno stanje njegove informacijsko - komunikacije tehnologije, saj bi ponudnikom le na ta način omogočil oddajo popolne ponudbe, hkrati pa zagotovil primerljivost prejetih ponudb. Te zahteve naročnik s pomanjkljivo predstavitvijo svoje obstoječe infrastrukture ni izpolnil.

V povzetku predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila ni definiral v zadostni meri, da bi te omogočale pripravo popolne ponudbe. Naročnik potencialnim ponudnikom ravno tako ni v zadostni meri predstavil trenutnega stanja njegove informacijsko - komunikacije tehnologije, kar je nujno za to, da bi ponudniki lahko prevzeli poslovno tveganje izvedbe predmeta javnega naročila po načelu "funkcionalni ključ v roke", kot je to zahteval naročnik. Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (načelo enakopravne obravnave ponudnikov). Državna revizijska komisija ugotavlja, da tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot so bile predstavljene v tem sklepu, ne zagotavljajo, da ocena o njihovem izpolnjevanju ne bo prepuščena naročnikovi subjektivni oceni, ter da bodo prejete ponudbe primerljive. Razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila je posledično neskladna s načelom enakopravne obravnave ponudnikov iz 9. člena ZJN-2, s tem povezane revizijske navedbe pa so utemeljene.


Državna revizijska komisija je ob obravnavi vlagateljevih revizijskih navedb, ki se nanašajo na pojasnila in dopolnitve razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, vpogledala tudi v objavo obvestila o predmetnem javnem naročilu. Ob tem je ugotovila, da je naročnik v okviru objave št. JN8079/2012 z dne 25.7.2012 na več postavljenih vprašanj odgovoril na način, da je potencialne ponudnike seznanil s tem, da namerava pojasnila razpisne dokumentacije objavljati na svoji spletni strani. Naročnik je tako vsa pojasnila razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila (odgovore na vprašanja potencialnih ponudnikov) objavljal na svojih spletnih straneh in ne na Portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja tudi, da je naročnik s svojimi odgovori spreminjal razpisno dokumentacijo. Z odgovorom z dne 26.7.2012 je naročnik tako med drugim črtal zahtevo iz Navodil za izdelavo ponudbe, ki se je nanašala na zahtevano "povezavo sistema z različnimi socialnimi omrežji", z odgovorom z dne 29.7.2012 je besedno zvezo "za posamezen sklop" opredelil kot pomoto, z odgovorom z dne 3.8.2012 pa je popravil besedilo točke 2.6.1 razpisne dokumentacije. Naročnik je razpisno dokumentacijo spremenil tudi z več pojasnili, podanimi v okviru odgovorov na več kot petdeset zastavljenih vprašanj.

Iz določil 57. člena ZJN-2 izhaja, da sodi med objave v postopkih javnega naročanja tudi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (8. točka prvega odstavka 57. člena ZJN-2). Iz določil 63. a člena ZJN-2 s tem v zvezi izhaja, da naročnik navedeno obvestilo med drugim objavi, kadar izvaja postopek, v katerem je objavil obvestilo o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in kadar hkrati spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo. V drugem odstavku 57. člena ZJN-2 je določeno še, da naročnik vse vrste objav v zvezi z javnimi naročili pošlje v objavo portalu javnih naročil, upoštevaje njihovo vrednost pa predhodno tudi Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko ob izvedenih (in predstavljenih) spremembah razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil ni objavil obvestil o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (tj. obvestil iz 8. točke prvega odstavka 57. člena ZJN-2), kršil določila 63. a člena ZJN-2.


V povzetku predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila 9. in 63. a člena ZJN-2. Ker ugotovljenih kršitev na drugačen način ni mogoče sanirati, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku z dne 16.8.2012 ugodila in je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Informacijsko telekomunikacijske storitve", obvestilo o javnem naročilu objavljeno na Portalu javnih naročil, pod objavo št. JN8079/2012 z dne 25.7.2012.

Skladno z določili tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da v primeru vodenja novega postopka oddaje javnega naročila za oddajo predmetnega javnega naročila zagotovi jasnost in nedvoumnost tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila ter da ponudnike seznani z vsemi informacijami o trenutnem stanju njegove informacijsko - komunikacije tehnologije, potrebnimi za pripravo popolne ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva v višini 750,00 EUR, kolikor je znašala taksa za postopek pravnega varstva.

Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato je Državna revizijska komisija, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN in na podlagi osmega odstavka 70. člena ZPVPJN, ugodila tudi njegovi zahtevi po povrnitvi potrebnih stroškov, nastalih s postopkom pravnega varstva. Državna revizijska kot potrebne ocenjuje celotne priglašene stroške.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške postopka v višini 750,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnim obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 25.9.2012


Predsednica senata:
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.,
Članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13a, Šempeter pri Gorici,
- Kron Telekom, d.o.o., Koroška 20, Kranj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, Ljubljana.

Natisni stran