018-217/2012 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 18. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Maje Bilbija kot predsednice senata ter Vide Kostanjevec in Sonje Drozdek Šinko kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za "dobavo in montažo tehnološke laboratorijske opreme" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga vložila skupna ponudnika Lesnina MG oprema, d. d., Parmova ulica 53, Ljubljana in Labormed, d. o. o., Peričeva ulica 29, Ljubljana, ki ju zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva cesta 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 12. 9. 2012

odločila:

1. Revizijski postopek postopka oddaje javnega naročila za "dobavo in montažo tehnološke laboratorijske opreme" se glede predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ustavi.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.937,27 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 3. 4. 2012 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN3664/2012, in 7. 4. 2012 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2012/S 69-114033) z dokumentom "Obvestilo o odločitvi o oddaji naročila" št. 40-1/12-5 z dne 13. 6. 2012 sodelujoče ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Mikro+Polo, d. o. o., Zagrebška 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z dopisom z dne 14. 6. 2012 pozval naročnika, da mu omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled organiziral 19. 6. 2012, z začetkom ob 13. uri, in ga dokumentiral z zapisnikom z dne 19. 6. 2012.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 27. 6. 2012 in poleg uveljavljanja povračila stroškov predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, "podredno" pa, da se mu "omogoči vpogled v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom ter da se vlagatelju omogoči, da v petih delovnih dneh po opravljenem vpogledu zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil na vpogledu", in razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila "po morebitni dopolnitvi oz. spremembi zahtevka za revizijo".

Izbrani ponudnik se je z dopisom z dne 6. 7. 2012 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal njegovo zavrnitev, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 zahtevek za revizijo "v primarnem delu" zavrnil, "v podrejenem delu" pa delno ugodil tako, da vlagatelju omogoči vpogled v dokumente, ki jih je navedel v sedmih alineah, in sicer v "petih dneh po odločitvi Državne revizijske komisije oz. v petih dneh od prejetega umika zahtevka za revizijo". Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil tudi "v podrejenem delu", "v katerem vlagatelj prosi, da po opravljenem vpogledu zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi". Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo stroškovno zahtevo.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 40-1/12-24 z dne 18. 7. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije, kot prilogo dopisu št. 40-1/12-26 z dne 25. 7. 2012 pa še del dokumentacije.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 7. 2012 (poimenovano "Prva pripravljalna vloga"), ki jo je poslal tako naročniku kot Državni revizijski komisiji, opredelil do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri čemer je tudi navedel, da se "z zavrnitvijo stroškov" "izrecno ne strinja in podaja v tem smislu pritožbo".

Državna revizijska komisija je na podlagi petega odstavka 31. člena ter 39. in 70. člena ZPVPJN s sklepom št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 odločila, da:
- se zahtevku za revizijo ugodi tako, da se vlagatelju dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika še v podatke o garancijski dobi, kot izhajajo iz obrazcev priloge V. ("načrt tehnološke opreme - predračun"),
- se zahtevek za revizijo glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika zavrne nad obsegom vpogleda, kot mu ga omogočata naročnik na podlagi dokumenta "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012 in Državna revizijska komisija na podlagi sklepa št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012,
- vlagatelj lahko v petih delovnih dneh od dneva vpogleda dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo,
- se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo,
- se zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pridrži do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Po prejemu sklepa št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 je naročnik organiziral vpogled 31. 8. 2012, z začetkom ob 11. uri, in ga dokumentiral z zapisnikom z dne 31. 8. 2012.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 9. 2012, ki jo je poslal tako naročniku kot Državni revizijski komisiji, sporočil, da "glede na to, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v" nekatere "dele ponudbe izbranega ponudnika, kar je razvidno tudi iz zapisnika o vpogledu," umika zahtevek za revizijo in da "vztraja pri povrnitvi priglašenih stroškov, saj so ti vezani na uspeh v postopku".

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 40-1/12-32 z dne 10. 9. 2012 Državni revizijski komisiji posredoval dokumentacijo, pri čemer je izjavil, da se strinja z umikom zahtevka za revizijo, izpostavil pa je tudi, da vlagatelj ni upravičen do povrnitve stroškov, saj ni uspel dokazati, da je naročnik ravnal napačno ali celo nezakonito, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik tudi pojasnjuje, da ni kršil vlagateljeve pravice do vpogleda, saj je vlagatelju 19. 6. 2012 omogočil vpogled v vse dokumente in podatke, za katere je vlagatelj na vpogledu izrazil interes. Naročnik še ugotavlja, da vlagatelj z umikom zahtevka za revizijo posredno priznava, da je naročnik ravnal pravilno, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, kar pomeni, da je bil naročnik uspešen pri zagovarjanju odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik glede na navedeno predlaga, da se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov zavrne in vlagatelju naloži povračilo priglašenih stroškov izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 ugotovila, da je vlagatelj najprej predlagal ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, vendar je razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila predlagal tudi "podredno". Državna revizijska komisija je zato ugotovila, da predlog, ki ga je vlagatelj postavil "podredno", vsebuje v celoti tudi predlog, ki ga je vlagatelj uveljavljal najprej, zato predlog, ki ga je vlagatelj uveljavljal najprej, ne predstavlja drugačnega predloga kot je predlog, ki ga je uveljavljal "podredno", temveč je zgolj manjši po obsegu. Zato je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 obravnavala le predlog, ki ga je vlagatelj postavil "podredno".

Državna revizijska komisija nadalje pojasnjuje, da je s sklepom št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 odločila le o predlogu, ki se je nanašal na dovolitev vpogleda v dokumentacijo in možnost dopolnitve zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ne pa še o predlogu za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (to je Državna revizijska komisija tudi pojasnila v obrazložitvi na str. 13 sklepa št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012). O slednjem delu zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 torej še ni sprejela odločitve iz prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, pa tudi ne odločitve iz tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN ali četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN.

Glede na sklep št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 bi vlagatelj (po opravljenem vpogledu 31. 8. 2012) lahko dopolnil zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, česar pa ni storil, temveč je z vlogo z dne 3. 9. 2012 sporočil, da umika zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 3. 9. 2012 ne razmejuje delov zahtevka za revizijo (torej predlogov), kar pomeni, da je dejansko izjavil, da umika zahtevek za revizijo tudi v delu, v katerem je že uspel, čeprav je po drugi strani izjavil, da vztraja pri povrnitvi stroškov. Povračilo stroškov glede na 70. člen ZPVPJN pa praviloma temelji na tem, ali je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel.

Ker je Državna revizijska komisija s sklepom št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 odločila o vlagateljevem predlogu, da se mu "omogoči vpogled v ponudbo in ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in korespondenco med izbranim ponudnikom in naročnikom ter da se vlagatelju omogoči, da v petih delovnih dneh po opravljenem vpogledu zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil na vpogledu", je treba šteti, da je odločitev o zahtevku za revizijo v tem delu postala pravnomočna (prim. četrti odstavek 39. člena ZPVPJN). Zato je glede na analogijo s pravilom iz tretjega odstavka 18. člena ZPVPJN treba tudi šteti, da je umik zahtevka za revizijo v tem delu brezpredmeten, sicer pa bi bil umik zahtevka za revizijo v tem delu, kolikor bi bil sicer mogoč, tudi nelogičen glede na to, da vlagatelj po drugi strani vztraja pri zahtevi za povrnitev stroškov. Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija upoštevala vlogo z dne 3. 9. 2012 tako, da vlagatelj umika zahtevek za revizijo le v delu, kjer predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila.

Ker je Državna revizijska komisija prejela umik zahtevka za revizijo v delu, kjer vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, še preden je sprejela odločitev iz tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN, četrtega odstavka 31. člena ZPVPJN oziroma prvega odstavka 39. člena ZPVPJN o tem delu zahtevka za revizijo, je skladno s tretjim odstavkom 18. člena ZPVPJN revizijski postopek postopka oddaje javnega naročila za "dobavo in montažo tehnološke laboratorijske opreme" glede predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ustavila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo, o teh stroških odloča sedaj v tem sklepu.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da je vlagatelj umaknil zahtevek za revizijo (kot že pojasnjeno, je treba šteti, da ga je mogel umakniti le glede predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila). To pomeni, da ni mogoče več odločati o tem, ali je naročnik kršil ZJN-2 s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija pa se ne strinja z naročnikovim argumentom, da ni kršil vlagateljeve pravice do vpogleda, saj se je o tem Državna revizijska komisija opredelila ravno v sklepu št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 in ugotovila, da je naročnik kršil to vlagateljevo pravico, zato je treba šteti, da je odločitev o zahtevku za revizijo v tem delu postala pravnomočna (prim. četrti odstavek 39. člena ZPVPJN). Vlagatelj je bil z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na vpogled, torej uspešen.

Ker je vlagatelj umaknil zahtevek za revizijo glede predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, Državna revizijska komisija ni mogla ugotavljati, ali bi bil zahtevek za revizijo utemeljen v celoti in ne le glede vpogleda ter ali bi zato vlagatelju pripadali celotni potrebni stroški (prim. tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker ima umik zahtevka za revizijo glede predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za rešitev konkretne zadeve v vsebinskem smislu enak pomen kot zavrnitev zahtevka za revizijo glede predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (namreč tako umik zahtevka za revizijo kot tudi zavrnitev zahtevka za revizijo ne omogočata, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je zahtevek za revizijo glede predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila utemeljen in da bi bil vlagatelj v celoti uspešen), je Državna revizijska komisija izhajala iz devetega odstavka 70. člena ZPVPJN in štela, da je vlagatelj uspel v obsegu 30 %. Vlagatelj namreč tudi ni vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika v obsegu, za katerega je zatrjeval, da je naročnik kršil njegovo pravico do vpogleda v dokumentacijo, saj sta mu tako naročnik kot Državna revizijska komisija omogočila vpogled le v določenem obsegu.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo priglasil postavke:
- "nagrada za postopek (tar.št. 3.100 ZOdvT v zve. s členom 12 ZOdvT): 1400 EUR in 20% DDV povečano za dodatek za zastopanje več oseb 420 EUR in 20% DDV"
- "pavšalni stroški - poštnina, fotokopiranje (tar.št. 6002 ZOdvT): 20,00 EUR"
- taksa v višini 5.477,56 eurov.

Pravna podlaga za določitev "nagrade za postopek" je v 19. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 35/2009) v povezavi s 13. členom Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008; v nadaljevanju: ZOdvT), zato Državna revizijska komisija ni upoštevala pravnih podlag, na katere se sklicuje vlagatelj. Upoštevaje relevantne okoliščine Državna revizijska komisija ocenjuje, da bi bil vlagatelj upravičen do "nagrade za postopek" v skupnem znesku 800 eurov, povečanem za 20 % DDV, kar znese 960 eurov. Vlagatelj sicer zahteva tudi "dodatek za zastopanje več oseb", vendar je treba vsaj dodati, da glede na tretji odstavek 4. člena ZJN-2 skupina ponudnikov, ki nastopa v partnerskem odnosu, s predložitvijo ponudbe nastopa kot en ponudnik. To je sicer tudi razvidno iz zahtevka za revizijo, kjer je vlagatelj navedel, koga je treba šteti za vlagatelja.

Čeprav je zahteva glede pavšalnih stroškov kontradiktorna, saj po ZOdvT poštnina sodi v tarifno št. 6002, fotokopiranje pa v tarifno št. 6000, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj povrnitev teh stroškov glede poštnine navedel opredeljeno v obsegu, ki ga zahteva peti odstavek 70. člena ZPVPJN, zato se mu kot potrebni strošek prizna priglašeni znesek v višini 20 eurov v celoti. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj zahtevo za povrnitev poštnine pripravil na način, ki je skladen s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN, ni ugotavljala, ali je na ta način pripravljena tudi zahteva za povrnitev stroškov fotokopiranja, saj je vlagatelj celoten znesek stroškov (tj. poštnine in fotokopiranja) zamejil z zneskom 20 eurov, ki je glede na ZOdvT tudi najvišji znesek po tarifni št. 6002.

Vlagatelju se kot potreben strošek prizna tudi priglašeni znesek takse v višini 5.477,56 eurov.

Glede na izkazan uspeh v višini 30 % je Državna revizijska komisija odločila, da je od skupnih potrebnih 6.457,56 eurov stroškov naročnik dolžan vlagatelju povrniti 1.937,27 eurov. Glede na navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.937,27 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-217/2012-4 z dne 17. 8. 2012 zahtevo za povrnitev stroškov izbranega ponudnika pridržala do končne odločitve o zahtevku za revizijo, o teh stroških odloča sedaj v tem sklepu.

Državna revizijska komisija izbranemu ponudniku ne priznava stroškov, ki jih je priglasil v dopisu z dne 6. 7. 2012, saj jih ne ocenjuje za potrebne (četrti odstavek 70. člena ZPVPJN). Čeprav je na podlagi izjasnitve izbrani ponudnik umaknil oznako poslovne skrivnosti z dela podatkov in dokumentov iz ponudbe in je naročnik to tudi upošteval pri izdaji dokumenta "Odločitev o zahtevku za revizijo" št. 40-1/12-22 z dne 17. 7. 2012, pa prispevek izbranega ponudnika ni bistven glede podatkov in dokumentov, ki so že po zakonu javni. Omogočitev vpogleda v podatke in dokumente, ki so že po zakonu javni, ne bi bila posledica tega, da je izbrani ponudnik umaknil oznako poslovna skrivnost z javnega podatka oziroma dokumenta, temveč tega, da naročnik ni bil upravičen upoštevati take oznake, izbrani ponudnik pa ni bil upravičen takih podatkov in dokumentov označiti kot poslovno skrivnost. Prispevek izbranega ponudnika tudi ni bil bistven glede podatkov in dokumentov, s katerih upravičeno ni dvignil oznake poslovna skrivnost, saj je bila med drugim že iz ponudbe razvidna oznaka poslovna skrivnost. Prispevka izbranega ponudnika ni mogoče šteti za bistvenega niti glede opredelitve do vlagateljevega predloga za razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila že vsaj zato ne, ker je šlo v konkretnih dejanskih okoliščinah le za izjavo o tem, da vlagatelj ni z ničimer konkretiziral predlaganega ravnanja, kar je naročnik lahko že sam enostavno ugotovil. Ob tem je treba še ugotoviti, da je stališče izbranega ponudnika in naročnika temeljilo na napačnem zaključku, da vlagatelj ni upravičen do dopolnitve zahtevka za revizijo, kar pa je izbranemu ponudniku dovolila Državna revizijska komisija.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 12. 9. 2012

Predsednica senata:
mag. Maja Bilbija, univ. dipl. ekon.
članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Avbreht, Zajc, in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
- v arhiv, tu.

Natisni stran